Uredništva in apramiStn mu j« V Gorici, Nunake ulic0 št. 10. — Nefran-kovana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. UpravništTO sprejema oglase in naznanila po pogodbi. .JMrisk: uist“ izhaja vsaki 1., iO., in 80,, dan v mesecu. Cena za celo leto I gl. 50 n., za pol leta 75 n. Posamezne številke se dobivajo v tabakarnah: Nunske ulice in Šolske ulice po 4 nov. <§oučljiv list za slovensko ljudstvo na primorskem, Vse za vero, dom, cesarja Lastnik: Konsorcij .Primorskega Lista Odgovorni urednik in izdajatelj: J. Marušič IIyala Bogu, ki vodi življenje narodov in vlada vsodo svoje Cerkve: Goriška nadškofija ima svojega Pastirja, pri-morsko-kranjska pokrajina ima svojega metropolita : prevzvi-šenega gospoda doktorja Jakoba MiSSia. YvJu^eda--xve«ir--«lHe 18. t. m. je s^poffliio in ti^^oseT^^i^mis, iskreno pozdravljen od ljuSsfva in od duhovščine. V nedeljo pa dne 22. t. m. zasede prestol knezov in nadškofov goriških in previame vlado naše nadškofije. Zbralo se Mu bo okolu prestola ljudstvo slovensko in italijansko, da se Mu pokloni in priporoči Njegovi skrbi in molitvi, .duhovščina pa pojde pred prestol poljubit Mu blagoslovljeno roko. da tako ponovi obljubo spoštovanja in pokorščine, katero smo vsi duhovniki dali škofom, ko so nam roke položili. „ Primorski List“ stopi torej lahko v imenu ljudstva in duhovščine, ki je ž njim, pred Pastirja črede Kristusove, da Ga iskreno pozdravi: Dobro došel, blagoslovljen Tvoj prihod! Angelj Gospodov s Teboj, ki si prišel past čredo Kristusovo! Novi Pastir nag ne pozna po rojstvu in mi ne Nje^a. ker nam je tuj človek in mj. Njemu, a ve n d er dobro vemo, IredtfTTafn Gl a jepotlal m cemuSlam Ga je poslal poglavar sv. katoliške cerkve Jezus Kristus. On je poslanec božji, katerega nam je Gospod poslal za modrega voditelja in za dobrega očeta. Pozdravljen nam torej poslanec božji! Poslancu čast in pokorščina v imenu tistega, ki ga je poslal. Poslal pa Ga nam je sam Bog. Gre Mu torej visoka čast in vdano spoštovanje. Na videz namreč vladajo sv. cerkev sami ljudje, ker ljudem je vse naročeno in izročeno, ljudje vse delajo, toda sv. vera nas uči in skušnja osemnajst sto letij potrjuje, da vsako človeško roko, katera v cerkvi dela, vodi skrita božja roka. Cerkev ni delo človeških rok, zato pa tudi vladanje cerkve ne more biti delo človeške’modrosti in vstrajnosti. To je božje delo, telesnim očem skrito, ali vernemu razumu jasno. Ko tedaj pozdravljamo1 svojega Pastirja, se ne dobrikamo človeku in ne častimo osebe, ampak poslanca božjega, ker tako nam je Gospod zapovedal o svojih škofih : „Kakor je Oče mene poslal, pošljem tudi jaz vas. Kdor vas posluša, mene posluša. Kdor vas zaničuje, mene zaničuje. če so ljudje besedo mojo držali, bodo tudi vašo. Če vas bo svet sovražil, vedite, da je mene poprej sovražil. Ne more biti hlapec več ko gospodar, učenec ne več ko učitelj". Slovenci! To je nauk naše sv. vere, da škofa sprejmemo ko poslanca božjega. Svet naj reče, kar mu drago. Svet sodi vse po posvetnih koristih in namenih. Svet ljubi svoje, škofje Kristusovi pa niso njegovi, za to jih ljubiti ne more. Mi pa, verniki Kristusovi, sprejmemo nadškofa-naJbat politika ali narodnjaka, ampak kot poslanca božjega in za-forej s 8poštovan]erhr katero smo Kristusu samemu dolžni. To naše spoštovanje sloni na trdni ukladi, na nepremakljivi volji Jezusa Kristusa. On je zapovedal škofe spoštovati in ubogati, nebo in zemlja bosta prešla, besede njegove ne bodo prešle. Naj. s&.,toej~-zgcuii^^kar_hoče, naj se namerijo premembe politične ali narodne, da se ne bo ye?Tpoznft^^bTicia goriski debeli. bgsedflTKristusova ostane nespremenjena in na njej trdno naše spoštovanje do višega Pastirja in knezonadškofa Jakoba. To iskreno spoštovanje brez dobrikanja osebi pa nam bo toliko lože, ker naš novi Pastir ravno tega spoštovanja želi od svojih vernihT ki*r ne išče sebe, amnak božio čast. Nobena misel in ideja ni namreč bolj živa v Njegovi zavesti ko ta, da je poslanec in služabnik božji. Poslan pa je h nam za voditelja. Škofom je izročeno voditeljstvo črede Kristusove. Razume se samo ob sebi, da ne politično voditeljstvo, katefcfje v drugih rokah^ampak vodUelJšfvolcfščmšJcega MvVjenja. Namenoma pravimo krščanskega življenja in ne morebiti le cerkvenega življenja, cerkvene božje službe, bratovščin in duhovščine, ker škofom je čuvati o vsem življenju narodov, da so vpodobi po zapovedih Jezusa Kristusa. Za to pa imajo škofje oblast in dolžnost govoriti o vseh pra-šanjih krščanskega življenja. Potrebni smo pa modrega voditelja v današnjih časih, ko so krivi nauki in slabi zgledi zelo okužili krščansko življenje. Vjlnhili L sin.n mndrapa voditelja, katerega svčte gam cesar ceni; ker si ga je imenoval tainim svetnikom. OjLnalg strani pa treba, da bomo zložni med seboj in zložni z njim Le se bomo prepirali m eden drugemu delo podirali, ne bo mogel voditelj ničesar doseči. Zberimo se torej enodušni okoli roditelja in borimo se z združenimi močmi proti sovražnikom sv. vere. Če bomo vsi vzajemno zidali en dom, ki je sv. cerkev, bomo dozidali veličastno zgradbo, če bomo hoteli pa vsaki sebi zidati, bomo dozidali borne koče, v katerih je siromaštvo doma. Pozabimo tedaj nesrečne prepire, pozabimo osebna razžaljenja; nikdo naj ne išče svojega, ampak kar je Kristusovega in vsi bomo ko eden mož z voditeljem, katerega nam je Kristus poslal. Nekateri se nadškofa skorei boiiio in Mu ne zaupaj o. M i p a poznamo prevzvišenega Pastir j a i n vem o J~da ne pride nas strahovat ampak ljubit nas ko oče. Temo, da bomo smeli vedno’ zaupno pred Njega kakor pred očeta. Če nas bo tudi kedaj posvaril ali kaznil, ne bomo nikoli dvomili o Njegovi ljubezni. SliŽali smo celo glasove — da bi ne bili resnični ! — nadškofu. To bi bila — če o grehu molčimo — največa nesjmmet. Ali nimajo gospoda morda dovolj dela brez prepira ? Ali bo nadškof branil jim delo ? Ali ni že dovolj prepirov in po njih dovelj moči razbitih? Od naše strani bodi povedano, da ne bomo poštevali niti osebnih jiiti političnih ozimv, ko se poide za čast in oblast voditelja. Zatorej naj oni rodoljubje slovenski — saj jim je pač pri srcu napredek slovenskega naroda — dobro premislijo, kako pogubne posledice bi imel tak nespameten boj ali odpor proti knezu-nadškofu. Če ga tedaj ne bodo mogli podpirati, Tanj zaletavali, si bodo glave pobili. T imenu časnih in večnih koristi slovenskega naroda prosimo slovensko občinstvo ob tej slovesni priložnosti, naj sprejme prevzvišenega kneza-nadškofa Jakoba kot poslanca božjega, kot modrega voditelja krščanskega življenja, kot milega očeta otrok sv. katoliške cerkve On ne išče našega blaga ampak nas, ni prišp.L^pjjlico ampak z ljubeznijo, ni prišel naši veri gospodarit ampak nam pomagat. Glejmo — po naročilu sv. Pavla — da bo svoje sv. delo opravljal mej nami z veseljem in da ne bo zdihaval. Dan 22. meseca maja bodi slovenskemu in italijanskemu ljudstvu na Goriškem praznik, ki naj se obhaja leto za letom z večim veseljem. ’ — a. m m uaištoa Izredno veličastno slovo je priredila Ljubljana odhajajočemu knezu nadškofu. Stolnica je bila do zadnjega kota napolnjena občinstva, ki je prišlo vsprejet od midvladike blagoslov v slovo. Pa tudi zunaj cerkve je bil glavni trg poln ljudij, ki niso mogli v cerkev radi gnječe. Vsem se je brala na obrazili odkrita žalost, da mora ljubljeni nadškof iz Ljubljane. Vse množice tukaj zbrane so spremljale na vozovih in peš lcnezonadškofa na kolodvor, kjer je bilo že tudi vse polno navzočega občinstva; na peronu so se zbrali odličnjaki ljubljanski. Kakor v Ljubljani, bil je tudi po deželi sloves nenavadno ginljiv. Na vseh postajali je pričakovala duhovščina z vernim ljudstvom potujočega bivšega pastirja, da se poslovi od njega in prejme še je-denkrat njegov blagoslov. Na Nabrežini sta nadškofa pričakovala mil. prošt goriški Jordan in profesor Fajdutti. — Tu sta tudi vzela slovo od dosedanjega vladike zastopnika ljubljanske škofije mil. gosp. prošt dr. Leon-hard Klofutar in preč. g. prelat dr. Ku-lavic, na kar se je prevzvišeni odpeljal proti Trstu. V sredo zvečer so se prevzvišeni odpeljali z brzolakom iz Trsta proti Gorici. V Trst so bili šli naproti msgr.ji Jordan, Gabrijevčič, Alpi. Na nabrežinski postaji je bil prav srčen sprejem našega metropolita. Kolodvor je bil primerno o-krušen; tudi v Nabrežini je plapolalo dobršno zastav. Devinskega dekanata duhovščina še je bila sešia. na vabilo preč. g. dekana polnoštevilno. Mavhinski in drugi godci so na peronu par krat zagodli na čast prevzvišenemu, ko je stopil iz vlaka. Dekan je nagovoril prevzvišenega v jako izbranih besedah, na kar so prevzvišeni odgovorili povdarjaje: da bodi edinost mej duhovniki, ljubezen, iu požrto-valnost! Prevzvišenega je pozdravil tudi g. župan nabrežinski:— Č. g. Kos iz Brestovice .pa. je podaril prevzvišenemu krasen šopek iz kraških cvetlic ! Na tržaški postaji (Monfalcone) pa se je bila zbrala tamošujega dekanata duhovščina. Bilo jih je okoli 15. Tudi tu so prevzvišeni stopili iz vlaka in blagoslovili sprejeti pozdrav / V Tržiču ni bilo videti zastav, kakor tudi na nobeni drugi furlanski postaji ozir. vasi ne! V Števanu — fara Devin —- pa je plapolala velika slovanska zastava. V Ronkah so se tudi pomudili eno malo, drugod pa do Gorice ne! Na slovenskem Krasu so se čuli zvonovi in glasno je donel njih glas ob kršnih tleh. V Gorici se je zbrala mnogo odličnega občinstva na postaji. Bilo je več msgr.jev t. j. cel kapitelj in še par drugih, ves profesorski kolegij ter številni duhovniki iz goriške okolice in pa prvaki oblastnij, deželni glavar, okrajni glavar, župan goriški; dalje deželnega glavarja namestnik Dr. A. Gregorčič in deželni poslanec prof. Berbuč; zastopniki veteranov : na čelu grof Lantliieri, dalje grofa Atenis in Baguer in mnogi drugi. Ob 6 V2 je pridrdral vlak, ki je pripeljal Goriški toli zaželjenega nadvladiko. Po vseh cerkvah v mestu in okolici je zazvonilo. Izstopili so iz kupeja s preč. mons. Jordanom, kateri je nato prevzvi-šnftmu predstavil razne dostojanstvenike. Bila je velika gnjefyi, da celo semeniški profesorji niso mogli vsi priti na vrsto! — Ker ta sprejem ni bil uraden..., se je tudi kmalu završil in drdrale so na-to kočija za kočijo proti stolnici. Bilo je nad 50 kočij in koleseljev. Na. obeh straneh široke ceste in drevoreda po Corso Fran-cesco Giuseppe je stala velikanska množica občinstva. Okoli postaje so bili z večine meščani; v mestu pa je bila dobra polovica okoličanov. Nas je to prav močno veselilo, ker je bil nek časnik Slovencem namignil, da naj lepo doma, ostanejo.... No, naše verno ljudstvo že ve, kaj tiče in kaj ne ! iMnogo hiš in palač v mestu je, bilo okrašenih. Raz mestno hišo je plapola zastava. Pred stolnico jih je čakala ženska mlaijež, ki se šola pri čč. nunah-TjJršulinkali. Mala deklicajje lepo pozdravila prevzvišenega, in mu izro “ čila, šopek- — PrevzviSofii^o v** stblnicP dalj^ čaša molili pred Najsvetejšim. Mej-tem časom je g. organist igral na orgije, ljudstvo pa se je gnjetlo, spenjalo, štopalo na . klopi, da bi moglo videti prevzvišenega, Iz stolnice grede.... mej dolgo vrsto semeniščinkov... so prevzvišeni delili blagoslov. V Raštelju je bila večina hiš brez okrasov, na Travniku pa je bilo sploh vse golo! Mi nočemo reči, da se je to namenoma zgodilo, ampak hočemo biti prepričani, da je jim to pripisati na rovaš govorice, da je bil vsak oficijalen sprejem odklonjen! — Na Travniku je čakala mladina iz mestnih šol — obojega spola, dalje gojenke iz Notre-Damskega zavoda, Slogine šole itd. Travnik je bil tako nagnjeten, da so nekoga potisnili v veliko razložilo okno pri Culoiu iu se je ubilo steklo! Na Travniku je pozdravila prevzvišenega gojenka iz meščanske šole in mu izročila šopek. Gimnazije ni bilo 1 Zastopal jo je edini g. katehet in pa malo semenišče. — Iz Travnika se je pomikal sprevod kočij proti knezonadškofijski palači, kamor se višji cerkveni in posvetni odličnjaki spremili prevzišenega. Dasi je bila velika gnječa in cela vrsta kočij z iskrimi konji, se vendar hvala Bogu ni zgodila nobena nesreča. Ena pa je bila sodba vseh ogromno zbranih udeležencev, ki niso kalili miru ni z najmanjim »živijo" ozir. „evviva“ : da ta nadškof Missia je vreden simpatije in ljubezni vsakega poštenega Goričana. Da, da! Mi smo prepričani in trdimo, da je prišel naš prevzvišeni iiadpastir s svojo ljubeznivostjo osvojil ljudska srca, v katerih bo prav gotovo pognala kal udanosti in sinovske ljubezni! Da se to uresniči v polni meri in v celem obsega iz dna srca voščimo in želimo prevzvišenemu našemu knezu in nadškofu Jakobu! Dopisi, Iz Šempetra. Veselica, katero smo bili napovedali dragim bralcem Pr. 1. na dan 15. t. m., se je vršila že ne soboto zvečer. Takrat sta došla iz potovanja mlada grofovska poročenca. Šempeter je bil ves v zelenju in zastavah. Od pokopališča pa do grofovega parka je bila nepretrgana vrsta majev. Nobene hiše ob cesti in na glavnem trgu ni bilo brez zastave, nekatere so razobesile celo po 2 in še več zastav. Največ je seveda bilo slovenskih. , Na trgu pred vhodom v grad je bil postavljen veličasten slavolok s tremi por-toni, 6 zastavami in jako lično desko s primernim napisom. Uradnega sprejema sicer ni bilo, pa vender se je bilo zbralo toliko občinstva^ domačinov in podturencev, da je bilo skoraj premalo prostora na prostornem trgu. Grofovska obitelj je bila vidno ginjena ob takem priznanju in hvaležnem Čislu Šempetercev. Zvečer je bila razsvetljava. Naj-lepši je bil razsvetljen slavolok. Umetni ognji, katere je priredil domačin Doljak, so tudi bili nekaj posebnega, tako da se je celo gospoda čudila, češ to je preiudno lepo ! Vojaška godba je prišla polnoštevilno 60 mož in je svirala skoraj 1 V. uro : Le žal da g. kapelnik ni slu-šal sveta, da bi bil igral kaj narodnega ali sploh slovanskega. Ljudstvo godbe ni razumelo iu je k njej molčalo. Kedar pa je godba svirala milamila lunica . . . je bila na enkrat vsa množica po konci in „živijou ni hotelo biti ne konca ne kraja! Igrali so jo trikrat in enkrat „ Oj banovci /“ Lep nauk za prihodnič! — Šempetercem treba le častitati, da | so pokazali, da tudi — koloni — kaj J znajo in razumejo, zlasti pa, da Slovenec zna biti hvaležen ! Gospod grof je daroval za vaške uboge 50 gld. Iz Krepljen. Dne 8. maja je naše trto- in sadjerejsko društvo izredno zborovalo na dvorišču g. Avgusta Godina. Predsednik g. M. Brundula je otvoril zborovanje izražajoč veselje, da se je število udov podvojilo. Na to je društveni tajnik prečital predlo« odbora, da se po-, leg ž6 obstoječe društvene trtuice priredi še druga trtnica v obsegu 3000 kvadr. metrov. Ta trtnica* naj se nasadi z riparijo, na katero naj se cepijo najboljše domače trte, med njimi nekaj vrst za namizno grozdje. Ta predlog so zbo- rovalci sprejeli enoglasno. Vsi spoznamo tega društva važnost za naš gospodarski napredek. Naši kmetje sedaj sprevidijo, koliko koristi jim bode dajala društvena trtnica, ko bodo dobivali brezplačno kolči najboljših vrst, iz sadnega vrta pa plemenito sadno drevje. Ravno radi tega je društvu pristopilo mnogo ptujcav. Mi le želimo, da bi jih pristopilo še več. Vendar pa je tudi to društvo nekaterim trn v peti. Zakaj pa, tega ne vemo. Zbor je sklenil, da se ta trtnica priredi v spomin vladarske petdesetletnice presv. cesarja. Po dokončanem zborovanju je g. Anton Černe, sin nadžupana tomajskega, predaval jako poljudno o kmetijstvu in trtoreji. Občinstvo ga je s zanimanjem poslušalo. Za njim je govoril še g. A. Žvab o važnosti kmetijstva. Na predlog g. Andreja Laha iz Dutovelj so izrekli zahvalo odboru in govornikoma. Zbor se je s trikratnim živijo aa. cesarja in isto-tako na g. glavarja sežanskega zaključil. — Vreme imamo zelo ugodno. Vinska trta prav dobro kaže, ako jo Bog ohrani. Politični pregled, Notranje dežele. Z odpravo carine na žito, katere so se židovski spekulantje mnogo bolj veselili, kakor pa stradajoče delavsko ljudstvo, najbrže ne bo nič. Ogerska vlada je namreč odgovorila, da ne more ustreči glede odprave carine ua žito.. Gorenje - avstrijskim deželnim glavarjem je imenovan poslanec doktor Ebenhoch. Nedeljski počitek so uvedli v notranjem ^n finančnem ministerstvu. Tako je prav. Delegacije zborujejo v Budimpešti. V prestolnem govoru je presv. cesar pov-darjal s posebnim zadoščenjem, da so naše razmere z vsemi državami, zlasti pa s sosednimi, najboljše. Obžaloval je pričeto vojsko med Španijo in Zjedinje-. nimi državami. Vsprejet.e bodo, kakor običajno, vse vladne predloge. Mnogi de- 13 LISTEK Moja doba in podoba. Spisal Andrej Marušič. (Dalje.) Dr. philos. Anton Fiister! Bil je rojen v Radoljici na Kranjskem 5. januarija 1808. Predno je 1.1839 prišel v Gorico, bil je 4 leta nemški pridigar pri novem sv. Antonu v Trstu in še pop^ed v stolui cerkvi v Ljubljani. Bral in znal je dr. F. veliko, bil pa bolj leposlovec, ko bogoslovec. Govornik je bil izvrsten, če sodimo po lepem jeziku in deklainacji. Tudi v šoli je bilo njegovo predavanje zanimivo in poučno, dasi je rad preskakaval z ene reči na drugo. Njegova ■zunanjost je bila prikupljiva, samo predebel je bil, (Rekel nam je včasih: „Mo-lite vsak dan en „Oče-naš“, da ne boste tako debeli, kakor jez“.) Prva leta so ga dijaki jako častili in ga nad vse druge profesorje povzdigovali; cela truma ga je po šoli spremljala domu. Stanoval je o mojem času na Travniku, v 3. nadstropji tiste hiše št. 7 tik sedanje Pallich-ove knjigarne, in imel razgled čez ves trg. Ivakšenkrat je rekel v šoli: „Sie, Herr X, icli liabe Sie gestern von meinem 01ymp gesehen, Sie liaben einen „Calabreser“ auf geliabt". Klobukov kalabrezarjev (zmečkanih) namreč ni mogel trpeti; nosili smo sploh le „cilindre“. Ce so se ga dijaki v gostilnici enomalo bali, rekel je: ,,Meine Herren, wo icli bin, koniien Sie audi sein“. — Ena ob nedeljah popoldne naj bolj obiskovanih cerkvd je bila tisti čas frančiškanska cerkev na Kostanjevici — „Kapela“. Tudi mi dijaki — „filozofi" — smo hodili navadno vsako nedeljo tje gori k blagoslovu, in sicer tem rajše, ker je-orglal izvrstni organist P. Rafael Ilovski (Čeh), kterega skladbe se po goriških cerkvah še dandanašnji poj6. Pred blagoslovom smo se nekaj časa na trati pri cerkvi med sabo pogovarjali; ko je prisopel gori dr. Fiister, smo ga spoštljivo pozdravili, ž njim enomalo pokramljali in potlej šli v cerkev, on pa v samostan, v oratorij. — Mene je postavil za mašnega nadzornika v semeniščni kapeli iu me sploh rad imel. — L. 1847. (v 2. sem.) smo izvedeli, da je gosp. doktor imenovan univerzitatni profesor in pridigar na Dunaji. (Pred 1. 1848. se je predavalo na modroslovski fa-kultati še veroznanstvo kot zapovedali predmet in vsi vseuči-liščniki so hodili ob nedeljah k pridigi v univerzitatno cerkev ; prihajali so pa tudi mnogi drugi izobraženci). Dijak Preschern iz Trsta, je novoimenovancu v imenu nas vseh častital. „Zuerst muss icli Ihnen gratulieren“ — je odgovoril F. — „Sie sind ja dieser Tage ein lialber MiUionar gewordeirL XRes. jo, bil Pr. po nekem stricu ne vem koliko tisoč gld. podedoval). „Fxir Ilire Gratulation danke icli Ihneu und allen Herren herzlicli' Ja, ich versichere Sie, meine Herreu, dass micli die Ernenuung fiir Wien mehr freuet, als wenn mir der Papst den Cardinals-hut geschickt hatte“. Oh nesrečni mož ! Kdo bi bil tisti dan mislil, da bo Dunaj in služba na Dunaji njegova naj, veča.. nesreča ? ! Akademični govornik v vseučiliščni cerkvi ima ves drugi auditofium, ko ekshortator na modroslovskem učilišči v -GoriciVfrAa*\je i«»feHpred‘ soboj -cvet dijaškega in druzega du-«tt£j; postopanje dr. Gregočiča. Mi pa smo prepričani, da žid ga ne bode gotovo nikdar spoštoval, ako bo Prevzvišeni še tako dober in pravičen pastir^ ljudstvo pa bo kmalu pokazalo, da svojemu nadpastirju zaupal Slovenskim krojačem vabilo h osnovalnemu shodu krojaške zadruge, ki bode dne 30. t. m., na binkoštiii pondeljek, V gostilni „Suda" v Gorici ob 5. pop. Krojači v mestu, so. že izdelali pravila in zdaj se gre zato, da krojači, šivi-Ije in njih odjemniki pristopijo v prav obilnem številu« Zadruga se osnuje z omejeno zavezo in sicer na podlagi postave dne 9. aprila 1873. Pristopnina je 1 gld-, kateri se ne vrača nikpmur. Deleži so po 20 gld. Plačujejo se lahko v mesečnih obrokih po 4 gld..Vsaki ud sme vložiti po več. deležev. —Čp kdo. izstopi se mu izplača delež iu če je bil v zadrugi že pet let se mu izplača tudi primerni delež zadružnega premoženja. Obresti so določene 5%. Vodstvo zadruge ima petorica mož krojačev iz Gorice in dežele. Nadzorništvo ima petorica mož krojačev ali drugih udov. Blagajnik hrani denar iu vodi račune. Začasno je naprošen sprejel ta posel g. dr. Josip Pavlica, prof. bogoslovja v Gorici. Njemu naj' vsak pošilja denar, kdor pristopi. Namen zadrugi je točno zapisan v § 2.: Predmeti zadružnemu podjetju so: a) skupno nakupovanje krojaških potrebščin, orodja, blaga i. t. d. b) ustanovljanje obče dostopnih proda-jalnic blaga za obleko na debelo ali na drobno. c) ustanovljanje skupnih delavnic ali vsaj vzajemne izdelovanje obleke za zadružne prodajalnice. d) ustanovljanje strokovnih šol za krojače in šivilje v Gorici ali na deželi. e) podpora ubožnih udov krojačev in šivilj iz čistega dobička. Poslovni jezik je slovenski. Rojaki! V slogi je moč. Pristopite torej v obilnem številu, ker zadruga ne bi mogla uspešno delovati, ako se ne nabere vsaj 300 deležev. — Dobro došli torej prijatelji zadružnega delovanja na Goriškem. Pripravljavni odbor. „Soči“ (št. 37) odgovarjamo, da mi vedoma in hote nismo nikdar hoteli krivico delati. Dosedaj sicer nimamo še na-tajnčnejih informacij. Ko bodemo popolnoma gotovi, potem pa rade volje popravimo, kar bi bili grešili. Skrajno razžaljivo za naše trgovce pa je prvi del njenega odgovora. Menili smo, da beremo prevedeni „Corriere“. To pa mora res mazati naše nasprotnike, ako ono glasilo, ki si prisvaja malenkostno zaslugo, da je vzbudilo narodno trgovstvo v Gorici, slovenske trgovce sedaj ubija — s papirjem. Ako tako pisarenje ne kompromituje naš trgovski stan, mu ne jemlje veljave in zaupanja — potem ne vemo, kaj naj mu še škoduje. Zato je popolnoma opravičena razburjenost med trgovci, ki se čutijo žaljene po tako nizkem pisarenju. Za tako pisavo gre „Soča“ lahko v Corrierovo uredništvo po zahvalo. Tam jej tudi lahko povedo, da kdor latinski ne zna, naj se z latinščino ne šopiri, drugače zopet pošlje v svet klasični rek: „Velenum in coda". Razpis daril za svilorejce. V izpodbujo svilorejcev, kateri vzgajajo s potrebno skrbnostjo svilodno seme najboljših domačih pasem, razpisuje c. k. kmetijsko društvo v Gorici : 25 daril po 10 gold, ki se podeli v letošnji svilorejski dobi v ozemlju goriškega mesta in v županijah: Štandrež, Vertojba, Šempeter, Bilje, Miren, Sovo-duje in Solkan. Prosivci za darila morajo biti poljedelski mali posestniki ali gosposki kmetje ter podati svoje prošnje do 23. maja t. 1. ustmeno ali pa pismeno po svojih županstvih podpisanemu c. kr. kmetijskemu društvu ; poVedati morajo, koliko semena rede in od kod prihaja, to je od koga in kje so seme, dobili. Posebna komisija bo tekom svilorejske dobe pregledala rejališča ter priznala darila tistem svilorejcem, kateri bodo na najrazumniši način izrejali 1 do 2 onS (po 25 gramov) : domačega, po celičnen sistemu napravljenega semena najboljših pasem, katero je dalo tudi razmeroma najobilnisi pridelek. Vsak prosivec bo moral pokazati presoje valni komisiji, če bo tako zahtevala, odprto 3eme v izvirnih zavojih ali škatljah, ter poslati c. kr. kmetijskemu društvu vzorec pridelanih mešičkov in pa dotični izkazek v celega pridelka. C. kr. kmetiško društvo V Gorici dne 6 maja 1898. Presednik : Coronini. Akad. slikar g. Ivan Grohar, lci slika cerkev na Libušnjem, izvršil bode slikarska dela v Ročinju, Kanalu in Bovcu. Prav tako! Zakaj bi mazali naše cerkve mazači, ko imamo domačih akademiškili slikarjev na razpolago. Goriška ljudska posojilnica nam, je doposlala svoje letno poročilo, iz katerega je razvidno, kako napreduje ta. z,avod. Prometa je bilo v 1. 1897 818.361 gld. 96 kr. V letu 1896: le 506.864 gld. 01 kr. Iz tega,je razvidno, kako prazen je bil strah, da bodo kmečke posojilnice, krčile promet goriški posojilnici. Ravno nasprotno male kmečke posojilnice, v ljudstvu vzbujajo zaupanje do domačih der namili zavodov. v , Veletržec g. Frančišek Kalister, v Trstu je pristopil kot pokravitelj »Šolr kemu doma s 1000 gld. Slava požrtvovalnemu domoljubu. , Reifeisnova posojilnica se je mi-nolo nedeljo osnovala,v Kojskem,za da--, hovnije Kojsko, Šmartno,, Vedrijan in.; Krasno, Občinarji so z veseljem .poslušati; predavanje o važnosti kmečkih, posojilnia (ju ter v obilnem številu pristopili k novi posojilnici. (Čast pa vrli tamošnji duhovščini, ki ima srce za gospodarski napredek ljudstva). Tudi v Biljani se je osnovala kmečka posojilnica za duhovnije v področju korminskega sodišča. Slovenski jez v Brdih zboroval bode dne 12. junija ob 4 popoludne v Biljani. Udje se vabijo, da se. polno številno udeleže občnega zbora. V Biljah se je dne 12. t. m. opekel triletni otrok. Ker je bil bolan pustili so ga stariši samega v postelji, — kjer so ga našli čez malo časa tako ožganega, da je popoludne vmrl. Otrok se je igral z vžigalnicami — in vnela se mu je odeja. V Biljah so preteklo sredo blagoslovili ter delu izročili novo opekarno »ljudske opekarne41. Opekarna je dolga 32 m. ter ima nad 39 m. visok dimnik. Uredništvo vošči zadrugi vse dobro — posebno veliko zaslužka! Sv. misijon bodo odhajali, na Št. Viški gori začenši z 29. majem do 9. jun. Vodili ga bodo čč. gg. lazaristi iz Ljubljane. Bog daj obilnega blagoslova! Bralno in pevsko društvo v Št. Andrežu vabi k veselici, katero priredi dne 22. maja 1888. na dvorišču gosp. Josipa Nanuta točno ob 5 uri popoludne s sledečim vsporedom: 1. „Ti osrečiti jo hoti“, moški zbor, H. Volarič. 2. Pozdrav. 3. „Po jezeru", mešan zbor, M. Vilhar. 4. „Kosana“, igrokaz, Jos. Stritar. 5, „Ja-dransko morje*, moški zbor, A. Hajdrih. 6. „Majnikova“, mešan zbor, M. Hubad. 7. „U boj“, moški zbor, Iv. pl, Zajc 8.1-gra: „Pol vina pol vode“. — Prosta zabava. — Med vsako točko svira vojaški orkester. — Vstopnina 20 kr., sedeži 10 kr. V obilni udeležbi uljudno vadi. Odbor. Iz Bilj. V štv. 37 „Soče“ poslal je tuk. veleposestnik g. Matevž Saunig med svet proti meni dopis, kateremu je namen izpostaviti me občnemu zasmehu. Odgovarjal ne bom na vse, s čemur se ta gospod hvali zlasti o delavnosti in o skrbnem gospodarstvu prejšnjega starešinstva. Vendar mu moram na uho povedati, da vsak župan in vsako starašinstvo ima dolžnost skrbeti za občino — in kakor so prejšnja županstva skrbela, skrbelo bo gotovo i novo tuk. županstvo za čast iu blagor občine. Dalje pravi isti g. M. Saunig, da sem v cerkvi priporočal vernikom naj volijo poštene može, kateri hodijo h maši, spovedi ter ne jed6 ob petkih mesa — a sam, da sem volil ljudi, katerih ne vidimo pri spovednici, kateri so mesojedci itd. — V svojo obrambo in v obrambo izvoljenih starešin odgovarjam : Vsi izvoljeni možje v III. in II. volilnem razredu so možje poštenjaki, dobri katoličani, kateri po svoji dušni potrebi prejemajo sv. sakramente, držijo petke in svetke, ter vživajo v občini splošno zaupanje. Mogoče je res, da sem volil može, katerih ne vidimo pri spovednici — a takih mož ne poznam jaz ; mogoče pa je te vrste ljudi kak izvoljeni starašina v I. razredu — sicer bi g. M. Saunig ne pisal o mesojedcih in slabih katoličanih. I. Rojec, kurat. Županom sežanskim je bil izvoljen g. Ivan Renčelj, posestnik o Sežani. V Opatjem selu je prišel pod težek voz 6 letni otrok. Prenesli so ga v go-riško žensko bolnišnico. Kruh ne sme biti dražji. Tržaški peki so hoteli podražiti kruh za 2 kr. na kilo. Toda namestništvo je odredilo, da se mora kruh prodajati po istih cenah kakor dosedaj. Vasaki prestopek proti tej odredbi se kaznuje s 400 gld. oziroma tudi s zgubo vbrtnega dovoljenja. Pet mladeničev v smrtni nevarnosti. Pet mladeničev se je peljalo iz Škednja v Milje. V miljskem zalivu uganjali so burke in ladjica se jim je preobrnila. Z velikim naporom rešili so trije delavci še o pravem času mladeniče. Drugič bodo gotovo previdnejši Efektna loterija mesta ljubljanskega. Kakor znano, je dovolil presvitli cesar po potresu toli prizadetemu mestu ljubljanskemu prireditev efektne loterije, katera je založena z 2700 glavnimi in stranskimi dobitki v vrednosti 100.000 kron. Prvi glavni dobitek v znesku 50.000 kron izplača se — ako bode lastnik do-tične srečke zahteval to — v gotovini v zlatu. Čisti dohodek efektne loterije je namenjen zakladu za regulacijo ljubljanskega mesta. Z ozirom na občekoristno svrho te loterije in na nizko ceno srečk nadejati se je živahne udeležbe vseh slojev našega prebivalstva. Srečke se dobivajo po kroni (50 krajcarjev) v vseh tobačnih trafikah, loterijah in menjalnicah. Javno žrebanje se bode vršilo nepreklicno dno 4. oktobra 1898. Sv. Lucija. Dnž 15. t. m. ob 3. popoldne je bil tu shod, ki ga je bil sklical g. Dr. Thuma, deželni poslanec. V pričo mnogoštevilnih mož, od tu in iz okolice zbranih, govoril je g. poslanec večidel o naših gospodarskih razmerah, spodbujal k umnemu gospodarstvu na podlagi zadrug. Sprožila se je misel, da bi se ustanovila i tu gospodarska zadruga. „Skodu je predsedoval Svetelucijski g. župnik." „0 jetiki, sušici ali deri" je naslov knjižici, ki jo je spisal dr. Anton Pogačnik, bivši 25 letni špecijalist za pljučne bolezni na Dunaju. S to knjižico hoče velezaslužni naš koroški rojak nesebično koristiti svojim rojakom. Izdal je svojo razpravo že v nemškem jeziku, ki je zbudila mnogo zanimanja med učenjaki. Vsakdo bode s pridom bral to knjižico. Posebno dobro bode služila gg. duhovnikom in učiteljem pri pouku v šoli. Knjižica se dobiva pri lastniku g. Ianku Lebanu, nadučitelju na Trebelnem pri Mokronogu (na Dolenjskem). G. dr. Pogačnik je morebitni materijalni dobiček blagodušno prepustil g. nadučitelju. Državno zborska volitev na Kranjskem. Ker se je dr. Šušteršič odpovedal poslanstvu, postavila je kat. narodna stranka za kandidata dež. sodnega svetnika g. Iv. Vencajza. Kandidaturo njegovo so zaupniki soglasno sprejeli. Demonstracije v „Zvezdi“ pred sodiščem. Kakor smo že poročali, so pred časom nemški dijaki s nemškimi trakovi izzivali slovensko prebivalstvo v Ljubljani. Vznemirjenje je bilo vedno večje, in neke sobote večer so se raztreli po Ljubljani listki: „Pridite jutre v „Zvezdo\ Res se je zbralo mnogo ljudi, ki pa niso nič hudega nameravali. Tirjali so samo, da Nemci odlože pruske trakove in čepice, ter prepevali „Naprej" in „Hej Slo-vani“. Radi teh nedolžnih demonstracij je drž. pravdništvo obtožilo nad 20 oseb, med njimi več dijakov. Obtožba glede prirejenja demonstracij (§ 305) je pri vseh obtožencih padla v nič. I. Stefe je obsojen samo na 10 gld. radi konfliktov s policijo, 10 obtožencev je popolnoma oproščenih. Obtoženec Milavc je dobil 5 gld. globe, Ardigal 3 dni, Jerič 3 dni, Žargi 14 dni, Erbežnik 6 tednov in Mave 14 dni zapora. Tako je končala vsa komedija, pri katerej so se Nemci hoteli smejati na račun Slovencev. A zmotili so se. Kdor se zadnji smeji, se najbolje smeji. Iz Kaife nam piše jeruzalemski romar: Dne 23. marca izkrcali so se jeruzalemski romarji v Jafi pri najlepšem vremenu. Mornarji pomnijo redkokrat tako mirno morje. V slovesni procesiji so se romarji podali zvečer iz jeruzal. kolodvora v sveto mesto. Pot so pripravljali avstr, kavasi t. j. krasno vojaško oblečeni služabniki konzulatov. Romarji so imeli povsod prosto pot, ker je imel romarski voditelj lastnoročno podpisani ferman sultanov. V cerkvi božjega groba sprejel je frančiškan romarje z lepim govorom o znani vernosti in domoljubju Avstrijcev. Večina romarjev se je nastanila v frančiškanski hiši „casa nuova“, 38 so stanovali na avstrijskih tleh v avstr, hospicu. V 7 dneh so imeli romarji dovolj časa obiskati raznotera svetišča v Jeruzalemu in okolici. Za dolge pobožnosti pa ni bilo časa. Najmučnejša je bila pot k Jordanu in Mrtvemu morju v dveh oddelkih. Iz svetišča zadnje večerje so Turki romarje spodili, ker se jim je zdela kršč. pobožnost preglasna in predolga. V nedeljo 1. maja poslovili so se romarji brez vsake slovesnosti iz Jeruzalema. Zgodaj je romarje zbudilo streljanje s topi. Godba je svirala po ulicah. Romarji so seveda mislili, da velja vse to 1. maju. Pa mohamedovci so praznovali svoj „bajram\ Vse je bilo praznično. Ravno o poldne 1. maja vkrcali so se romarji v Jafi na ladjo. Morje je bilo zelo nemirno. Spretni lojdovi čolnarji so srečno spravili vse romarje na ladijo. Zvečer so romarji došli pred Kajto. 2. maja so se podali v dveh oddelkih obiskat galilejska svetišča. 7. maja pojdejo v Damask. — Sedaj so že doma. V Rimu so občutili močan potres. Na dveh mestih so bile hiše poškodovane. V Santa Marina (v Siciliji) se je posulo 20 hiš. Več cerkev so morali zapreti, ker je nevarnost, da se podro. Nemški dijaki v Gradcu so preprečili koncertovanje godbe bosanskega polka. Upili in žvižgali so, da je morala godba prenehati. Odhajajočo napadli so s kamenjem. Dijakom pridružili so se socijaldemokratični delavci, ki so demonstrirali seveda v znamenju — mednarod-' nosti. Za Alojzijevišče (IX. izkaz 1898): Preč. g. Andr. Leban vodja na sv. Gori 15 £l., preč. g. Martin Milost ob slavni priliki svoje petindvajsetletnice kot župnik na Placnti v Gorici 20 gl., slavna posojilnica v Tolminu 50 gl. Prisrčna hvala vsem dobrotnikom ! Rojaki spominjajte se ob vseh priložnostih slovenskega Alojzijevišča. Društvo »Šolski dom“. (XVII. izkaz od 1. do 12. maja). Kot pokrovitelja z doneskom 1000 gld. sta se oglasila gospod Kalister Franc, veleposestnik v Trstu in „goriška ljudska posojilnica” v Gorici. Slava! Kot ustanovniki z doneskom 100 gld. so se oglasili: Mašera Josip, vikar v Št. Mavru; slavno županstvo v Medani; slavno županstvo v Koj-skem in „Mladinoljub“ v Gorici. Vplačali so: Gosp. Kalister Fran, veloposestnik v Trstu, pokroviteljnino 1000 gld.; Keber Anton, vikar v Mavhiniji 5 gld.; A. Ž. Gradenski nabral pri krstu dvojčkov 50 kr.; Fon Jakob, vikar v Kredu ; na račun ustanovnine še 50 gld.; Henrik baron Baum v Gorici 10 gld.; Hmelak Fran, veletržec v Lokavcu, saldo ustanovnine 30 gld.; Rutar Simon, c. kr. profesor v Ljub., na račun ustanovnine obrok io gld.; „Pagat ultimo“ v Gorici 1 gld. 30 kr.; Chryssendatis Ivanka, hotelirka v Patrasu 2 liri — 88 kr.; „Nekdanji“ od ^nekdanje" vrnjene krone v znesku 5 gld.; Goljevšček Josip, trgovec v Gorici, letnino za 1898 10 gld.; Mašera Josip, vikar v Št. Mavru, ustanovnino 100 gld.; Jakil Andrej, tovarnar v Rupi, na račun ustanovnine še 10 gld.; Žnidarčič Andrej, vikar Gradenski, nabral med častilci sv. Jurija z voščilom: »Šolski dom" naj hitro'rase in vse Sluvence potegne na-se 5 gld. 55 kr.; Olga Kovačič pri S. Luciji nabrala od g. dr. Ahazhizha za nadavek pri menjavi desetaka z zlatimi kronami 1 gld.: sudac Primožič za zakupščeno igro „zboč“ 70 kr.; Rejec Jakob, župnik v čepovann 3 gld. ; Kodrič Frpfti, vikar Trnovski, 1 delnico goriške ljudske pos. v znesku 10 gld. in obresti 50 kr.; Šantel Anton, c. kr. 'prof. v Gorici, namesto „Sloginim zavodom" 5 gld.; Poniž Ambrož, nadučitelj v Rihem.. na saldo ustanovnine 35 gld.; Po upravništvu „Soče“ št. 35 z due 3 maja, kakor tam izkazano 145 gld. 31 kr.; Po upravništu „Soče" st. 37 z dne 6. maja, kakor tam izkazano 17 gld. 35 kr.; Po upravništvu ,,Soče“ št. 37 z dne 10. maja, kakor tam izkazano 8 gld. 50 kr.; „Mladinoliub“ y Gorici na račun ustanovnine 1. obrok 10 gld.; Slavno županstvo v Kojskem na račun ustanovnine 50 gld. •— skupaj 1524 gld. 59 kr. — Vsled prejšnih izkazov 9442 gld. 57 kr. Do 12. maja došlo v roke denarničarjeve v gotovini 10.967 gld. 16 kr. Odbor društva „Šolslci dom“. Za „ Šolski domu — ženski oddelek prejela blagajnica gospa Kancler: Gospa Rojc Nina 10 gld. — *Gospa Erhovnic Antonija 1 krono — Gospica Rokatin Josipina 1 krono —• Nabrala gospa Terezija Klančič iz Podgore 24 kron, katere so darovale po 2 kroni gg.: Terezija Klančič, Karla Klančič. Po 1 krono: Marija Urbančič, Marija Bunc, Emilija Brešan, Marija Leban, Jožefa Kogoj, Petrina Pisk, Katarina Petejan, Marija Kocjančič, Evgenija Kocjančič, Katarina Kocjančič, Uršula Okroglič, Katarina Drašček, Rosa Brezigar, Marija Primožič, Marija Kogoj, Marija Hvalič, Katarina Miklus,l|Vilhelmina Brešan, Karolina Brezigar, Marija Štanta. „(govder, hovder, hovder“, ali Saljiya slovnica. (Dalje; sp. A. M.) Kakor se je že vsak čitatelj prepričal, nimam jez sistema za svoje „hov-dranje“ ; kar se mi zdi naj potrebnejše in nujnejše — to se lotim razpravljati. Danes mi tlači želodec ena naj večih in navadnejših napak: neslovnična raba povratnega zaimka „se“. Potem ko je bil pisatelj „šaljive slovnice" vse naše stare slovnice z Ja-nežič-evo vred že za Abrahamovih časov in pozneje premlel, ostalo mu je v spominu, da ljudstvo v nekterih stavkih zaimek se drugače veže in sklada, ko slovnice. Slovniške konstrukcije so se mu — naj po pravici poye — izprva vpi-rale, toda je mislil sam pri sebi: Kar vse slovnice učijo, mora imeti vendar svoje vzroke in razloge, svojo podlago. Zmagala je pamet; „usus loquendi“, ki je z&nj navadno merodajen se ji je u-klonil in umaknil. —- Ko sem pozneje sam, slovnico učil, povdarjal sem seveda slovnična pravila, zlasti, da se nemški ne sme prestavljati s se; da “se„ nima imenovalnika, da ne more tedaj I nikdar biti osebek (subjekt); brez osebka pa stavka ni; da se se zmeraj na kaj ozira, naslanja, nanaša. Pa saj suho učilo je le mrtvilo : urno kaj praktičnega, kak zgled! Znano je, da slavna uredništva časnikov sama sebe mikajo, t. j. kedar pišejo kaj o samih sebi, poveličujejo se s „pluralom maiestatis“ — „wu“, tudi če je vse vredništvo ena sama oseba. To je lep privilegij, kaj ne? Neko tako uredništvo, ki je štelo enega samega moža, kteri pa je bil več ko za dva, pisalo je enkrat pred leti, kolikor se spominjam, tako-le: „Bolj ko se nas bere, manj se nas pozna/ To je očitno nemško : „ Je mehr man uns liest, desto weniger versteht man uns“ ; — ali pa italijansko : „Piu che ci si legge, meno ci si comprende.“ Kako gre ‘tedaj v tem primerljeji reči? Nar pred naj omenim, da vsa zgorenja, slovenska konstrukcija — ne gledč na se-— ne diši po slovenščini. Namesti nas, naj se naravnost imenujeta dotični list ali knjiga, ali pa naj se reče naš list. Tedaj: „Bolj ko se naš list (imenovalnik) bere, manj se razume*. Pa tudi ta, sicer formalno pravilna konstrukcija, ni — klasična, ker se list ne bere sam. ampak ga berejo ljudje. Recimo torej: „Bolj ko (ljudje, nekteri) naš list berejo, manj nas poznajo". — Drugi pot še več zgledov in razlaganja. (Dalje prih.) Javna zahvala. Podpisanč cerkveno oskrbništvo se prav srčno zahvaljuje spoštovanim bratom Zupan, orglarjem v Kamnigorici naGorenj-skem, za po vsem solidno, vestno, pošteno in izborno delo novih orgelj. Orgije morajo vsakemu dopasti. Glas je lep, čist in mogočen, delo pa po najnovejšem ukroju intonacije in izdelave. Delo in cena mojstra res hvali in vsestranko priporoča; zat6 se podpisano oskrbništvo zahvaljuje in ista slavnemu občinstvu in častitim predstojništvom cerkva prav toplo priporoča. > Okrbuištvo župne cerkve sv. Antona ■pri Kopru dne 16, maja 1898. Pipan Jvan, župnik. Turko Jožef ) cerkvena Jakomin Josef j ključarja Štev. 301 1—3 op. Razglas. Naznanja se, da JAVNA DRAŽBA zastavil IV. četrtleta t. j. mesecev januvarja, februvarja in marča 1897. začne v ponedeljek, dne 13. junija 1898. in se bo nadaljevala naslednje četrtke in ponedeljke. Od ravnateljstva zastavnlce in ž njo združene hranilnice. V Gorici, dne 5. maja 1898. Slamnike !!! Vsako-vrstne oblike najnovejše mode iz domače in tuje slame, izdeluje, popravlja, štafira in prodaja na debelo in drobno prane Cerar tovarna slamnikov v Domžalah pri Ljubljani. Ustanovljene leta 1863. Cenik na zahtevanje poštnine prosto. C. kr. priv. krojni aparati i, ?®tifyy krojaški mojster in trgovec r Gorici na Travniku h. št. 22, niže loterije. Bogata zaloga vsakovrstnega blagar gotovih oblek, perila, in vse priprava za obleke za vsaki stan. Za preč. duhovščino cingulum, Zavratnike, tala,rje in cerkvene kape. Blago prodajam tudi na meter tako po ceni, da vsakaterega vabim na ogltd letošnjega razstavljenega blaga, in sicer le v prvem nadstropju: Edina slov. zaloga dežnikov in solč-nikov ter dežnih nepremočljvih plajščev. — Sprejmem tudi naročila za izdelovanje raznih oblek (jakete, pellerine, have-loke) tudi za dame po najnovejši modi. Vse po nizki ceni.