Ste v. 171.
V Trstu, ¥ sredo, 21. junij«
Letnik XU.
Izhaja vsak dan, tud\ ob nedeljah In praznikih, ob 5 zjutraj.
L"rejništvo: Ulica Sv Frančifka Asiškega §t 20. L nidstr. — Val tepisi naj *e pošiljajo urednik"- Usta. Nefrankjrana pisrot « nt
sprejemajo in rokonlsi se ne vračajo. Iidaiatell lr cdEOverni rrednik Štefan Godina. Ustnik konsorefl jifta ,Ečirc«ti\ — Ttsk tiskarne .Edinosti*, vpisane u druge s urejenim fcrcJtvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška Asiškega K.20L Telefon trtdnJUvi in uprav« fcev. 11-57.
f eročnina i na5a: Za celo leto........K 24.—
Z* pol leta................. l**—
ta tei mesece....... • • • ••••••
za rede i Jak o iidaj« sa om mm. ••••••
aa pei ....................

Poaaaecne Številke .Edinosti1 se prodajajo po 6 vinarjev, zastarele Številke po 10 vinarjev.
širokosti ene kolone. mm po 10 vin.
Oglasi se FSČSudjd na milimetre v Cene: Oglas! trgovcev in obrtnikov . . . Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov .............. . mm po 20 yln.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst........ K 20.—
vsaka nadaljna vrsta.......:.....2.—
MaH oglasi po 4 vinarje besedi, najmanj pa 40 vinarje/.
Oglase sprejema in se rat nI oddelek .Edinosti'. Naročnina ta reklamacije se po3iljajo upravi lista. Plačuje se izključno ta upravi .Edinosti'. — Plača in to2l se v Trstu.
tfcnva ta ismat.l oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančilkl ~ ~ ~ ~ *	račun It 841.651
Pregled najnovejših dogodkov.
Ruska bojišča. — V Bukovini so Rusi prodrli čez Seret. Med Prutom in Dnje-strotn, ob Stripi in ob gališki meji pri Brodeh razmeroma mirno. Uspešna obramba pri Lokačih, pri Kisjelinu nas napad napreduje, med Sokulom in KolKi moćni napadi odbiti, pri Gruzjatmu srdit — Manjši uspešni nemški sunki na Hfndenburgovi fronti.
Italijanska bojišča. — Bojno delovanje ob Soči in v Dolomitih splahnilo na navadno mero. Laški sunki med Brento in iAstikom zavrnjeni.
Zapadna bojišča. — Položaj nespremenjen.	... .
Balkanska bojišča. — \ Albaniji ob dolnji VojuSi praske.
Turška bojišča. — Nič poročil.
Razno. — Pritisk entente na Grško.
Me uradno poročilo.
DUNAJ, 20. (Kor.) Uradno se razglaša: 20. junija 1916, opoldne.	.
Rusko bojišče. — V Bukovim je sovražnik, bojujoč se z našimi zadnjimi Četami, prekoračil Seret. Med Prutom in Dnjestrotu. ob Stripi in v okolišu Radzi-viliov ie dan potekel razmeroma mirno. V uspešni obrambi jugovzhodno in severovzhodno Lekačev v Vollfiiji so naše čete doslej zajele 1300 mož, en top in tri strojne puške. V okolišu Kisjeilna napredujejo napadi zaveznikov v žilavih borbah. Med Sokulom in Kolki smo ponovno odbili močne sovražne napade. Pri Gruzjatinu. kter je sovražnik, zastavivšl močne sile, četrtič poizkušal vdreti v črte hrabrih branitelje v, se vrši srdit boj.
Italijansko bojišče. — Bojno delovanje na soški fronti ter v Dolomitih je padlo na običajno mero. Ponovni italijanski sunki proti posameznim frontnim mestom med Brento in Astikom so bili zavrnjeni.
Jugovzhodno bojišče. — Pn Serasu ob dolnji Vo/uši, praske.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
Rusko urada« poročilo.
DUNAJ, 20. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Poročile ruskega generalnega štaba 17. junija: Da bi zadržal naše prodiranje proti Lvovu, je sovražnik rreme<til oiačenja z drugih front in je na več mestih srdito napade! čete generala Brusilovega. Zapadno trga Kolkov, ob Stini, je sovražnik, srdito obstreljevan po laši artiljeriji, napadel v okolišu vasi Go-dovniče. 12 kilometrov jugozapadno Kolkov. Napad >mo odbili. Nato so naše čete zasledovale sovražnika, so vdrle v njegove močne postojanke severno Stira. in so ujeie nadaljnih 15 častnikov in 800 mož. Severozapadno Rožišča, ob Stoho-du. so naši Sibirci, pod poveljništvom polkovnika Kislega, po srditem boju z Nemci s sijajnim naskokom vzeli vas Svidnike, 18 kilometrov severozapadno Rožišča, ter so ujeli 4 častnike in 450 mož. Beloruski huzarji so na konjih naskočili. podpirani po naši artiljeriji, tri sovražne črte, drugo za drugo in so posekali nad dve avstrijski stotniji. Včeraj orel dne ie naša konjica prepodila sovražnika iz Radzivillovega, zavzela mesto in ga pognala preko Brodov. Naše čete so vrgle sovražnika iz Starega in Novega Počajevega in so zavzele ta kraja. Po pripovedovanju zbornega poveljnika, ki je vCeraj na lastne oči zasledoval boje, se v stripskein odseku razpršeni sovražnik umika v popolnem neredu, naravnost beže. V skupinskem ognju naših baterij ga je padalo na stotine. Naše baterije so v največjem diru zavozile na odprta strelna stojišča in so direktno obstreljevale bežečega sovražnika. V okolišu Kusda-novke, km severozapadno Przevloke ob Stripi se vrše najljutejši boji. Sovražnik se umika. Srditi naoadi ob cesti Snja-tii_Volomeia so vrgli sovražnika čez
POOL?QTEK
Trikrat pomaga Bog.
Spisal Avgust Šenoa.
Od tistega časa se je v srcu mlade ka-pi ta niče naselila žalost po milem drugu. Živeč na svojem posestvu, oddaljenem dve uri od Brezovca, je vso skrb, vse misli posvečala edini zapuščini svojega Milana, svoji edinici Zlatki.
Zlatka. živahna kot vsi otroci, posebno pa dekle v teh letih, je bila po naravi bistrega duha in je v hipu razumevala, kar se jej ie reklo; a mati, jako naobražena žena. je znala z duševno zabavo tako krotiti in voditi mlado dušo. da se je že za rana iz te žarke duše razvilo plemenito oduševljenje za vse, kar ie lepo in dobro.
V sakemu lepemu pojavu, naj ga je ro-diia narava ali umetnost, je Zlatica veselo ploska'a z ročicama; a radi vsakega nevrednega dogodka, ki ga je videla. aH č.:Ia o njem, so jej takoj solze prišle v oči. Ko ie motrila kako leno-kratino kako
potok Cernjavo, 19'5 km zapadno Snja-tina. V d vinskem okolišu je naša artiljerija nadalje z vidnim uspehom obstreljevala sovražne postojanke.
DUNAJ, 20. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Poročilo ruskega generalnega štaba 18. junija: Zapadna fronta. — Na fronti armade generala Brusilovega se sovražnik srdito upira in je izvršil na nekaterih mestih protinapade, ki so jih naše čete vse uspešno zavrnile. V boju moža proti možu smo napredovali na raznih krajih. Bilo je ujetnikov in plena. Včeraj popoldne ob 4 so čete generala Lešickega zavzele črnoviško predmostje na levem bregu Pruta. Po srditem boju pri prehodu čez Prut, kjer je sovražnik razstrelil most, smo vzeli Crnovice. Pri zavzetju predmostja smo zajeli nad 1000 mož in topove v mestu. Čete generala Kaledina so zavrnile srdite sovražne protinapade in smo zajeli Nemce, ki so bili pritegnjeni s francoske meje. V Okolišu vasi Godomiče ob Stiru se vrše ljuti boji. Nemške in avstro-ogrske ujetnike dovajajo v dolgih zastopih. Doslej je dospelo 70 častnikov in 2000 vojakov. Nemci so zelo srdito napadli vas Svidnike na severnem bregu Stohoda, ki smo jo Jim bili vzeli. Zavrnili smo sovražni napad vkljub ognju iz oklopnega vlaka. Stotine Kozakov nekega polka so pod poveljništvom poveljnika Smirnovega dvakrat napadle napadajočega sovražnika v bok in so zajele dva častnika, več nemških vojakov in .3 strojne puške ter so posekale več Nemcev. Sovražnik je bil vržen nazaj v neredu. Po dopolnilnih poročilih so čete generala Kaledina tekom bojev v času od 5. do 17. junija zajele 1509 častnikov. 10 pol kovnih zdravnikov, 70.000 vojakov, 83 topov, 236 strojnih pušek in veliko množino vojnega materijala. Na desnem bregu Stripe severno Bučača je sovražnik napadel, a ga je naš koncentrični ogenj pognal nazaj v njegove jarke. — Severozapadna fronta: Severno gozdovja in na dvinski fronti so se v raznih odsekih vršili srditi artiljerijski boji, naša artiljerija je napravila sovražniku veliko Škodo v njegovih jarkih, pri delih in v postojankah pri Dvinskem in jugozapadno Naro-škega jezera.
Zadnji boli za trnovite.
Vojni poročevalec budimpeštanskega lista »Pesti Naplo« piše o bojih za Crnovice: Rusi so bombardirali črnoviško predmostje s težkimi in najtežjimi baterijami. Silovitost topovskih bojev je naraščala neprestano. Kritja predmostja so bila severno Sadegore in južno Bojana 26 ur neprenehoma v navzkrižnem ognju. O-brambne čete so neposredno pred vrati glavnega mesta in v mahalskih okopih vzdržale pozno v noč. Tedaj so se ruske naskočne kolone že približale prestskemu bregu in tu se je morda zgodilo prvikrat tekom vse vojne, da sovražnik celo tekom pehotnih bojev ni ustavil svojega peklenskega artilerijskega ognja, dasiravno so njegove kroglje prav tako mogle zadevati njegove lastne kot naše čete.
Ob 11 so bila naša kritja in žične ovire že popolnoma r^zstreljene. Jarki niso našim vojakom vec mogli nuditi zavetja. Za hrbtom naših umikaje se borečih čet se ie izpraznilo mesto. Od četrtka zjutraj dalje je bežalo civilno prebivalstvo na raznih vozilih, ki jih je dalo na razpolago arinadno vodstvo. Dokumente državnih uradov so že v ponedeljek odpravili v Dorno Vatro.
Napram tej bridki izgubi je naš uspeh v Voliniji na 30 kilometrov dolgi črti Luga— Lipa zelo znaten in razveseljiv. Prestopili smo Stohod in potolkli ruske prednje čete. Pod vasjo Kisjelinom smo sovražnika pregnali z griča 208 in naše čete napredujejo po dolini potoka Sjerne. V bojih pri Kolkih, ki so bili uspešni za nas, nismo samo pridobili tal, temveč smo v manjših okoliših tudi zajeli več tisoč sovražnikov.
Kakor poročajo iz Bukarešta, mesto Crnovice samo ni trpelo veliko, ker so
divno sliko, ko je čula milo pesmico ali žvrgolenje škrjančka, je najprej vzkliknila, a potem je, utihnivši v začujenju in ^anotju. obstala kot kamen; ko pa je opazovala kako pastir ka..o jagnje mrcvari. ali meče v mačka kaiu^n, jej je obraz zažarel od jeze in ga je Zlatka ojstro pokarala s šibo. Učila se je lahko in hitro, s posebnim žarom je govorila pesmi na pamet. a najraje Vrazove. Pa ko je nekoč na izpitu deklatnovala Preradovičevega Potnika*, so začele vse navzoče gospe objemati in poljubljati malo. Nu, da povem na kratko: mala je bila nežno bitje, mila kot gozdna vila, ki jo rada poljubljata solnce in mesec, pred katerim se rada podaje zemlja, ki se mu klanja ze-iena vejica, ki je pozdravlja vsaka ptica z veselim vzklikom. Na njenem čelu je blestela zvezda nedolžnosti, a vse to bitje je dehtelo neke poetične miline, kot roža širi mil vonj, pak te očaruje, čim se jej približaš. No, Zlatka je bila živa poezija zlate dobe dekliške.
Gospa kapitanica Beličeva se je pridružila ženski družbi ter se ie začela razffo-
Rusi obstreljevali samo kolodvor in tamkajšnjo okolico. Kolodvor se je užgal. Iz Burdnjenija poročajo, da so prebivalstvo iz Crnovic in okolice veliko pred vdorom Rusov spravili na varno. Rešeni so tudi arhivi in dragocene zbirke. V Crnovicah in sosednjih krajih so ostale samo meščanske straže, kf so se pa tudi umeknile pravočasno.
(Milanski uradno porodio.
DUNAJ, 21. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Poročilo italijanskega generalnega štaba 18. junija. — Trajni srditi boji za postojanke ob južnem robu asiaške kotline, ki se nahajajo v naših rokah, dokazujejo, da sovražnik trdovratno zasleduje prvotni sestav svojega ofenzivnega načrta. Njegova neprestana, žilava napadljivost dokazuje, da dogodki na vzhodni fronti niso zmanjšali ofenzivnega delovanja na trentinski fronti. Doslej s te fronte ni odvzel sil in tega tudi ravno-tako ne bo mogel storiti v bodoče z ozi-rom na našo vršečo se energično proti-ofenzivo. Med Adižo in Astikoin artiljerijske akcije in delovanje naših majhnih oddelkov, ki so napadali namaknjene sovražne prednje straže. Jih pognali v beg in jim odvzeli orožje in municijo. Jugozapadno Asiaga je sovražnik obnovil svoje vztrajne besne napore, da bi napravil vrzel v naše črte med vrhovoma Monte Lemerle in Monte Magnaboschi, a je bil vedno odbit ob najtežjih izgubah. Med Francellsko dolino hi Marcesino je trajalo včeraj prodiranje naše pehote in je napredovalo počasneje le zaradi močnega ognja sovražne artiljerije, zaradi močnih sovražnih sil, ki so se ugnezdile v težko hodnem gozdnem svetu in zaradi številnih strojnih pušek. Iz naknadnih u-gotovitev izhaja, da so naši hrabri alpinci v bojih 16. t. m. zajeli 306 sovražnikov, med njimi 7 častnikov, in poleg že javljenih baterij še okoli dvanajst strojnih pušek. V Suganski dolini novi napredki naših čet na levem breeu Masa. Ob Soči artiljerijsko delovanje. V tržiškem odseka smo v noči 17. t. m. zavrnili protinapade, s katerimi je hotel sovražnik zopet osvojiti postojanke, ki smo jih pred kratkim vzeli mi. _
Itnlllnnska kabinetni krizi Kitna.
LUGANO, 19. (Kor.) Po vesteh, ki so došle iz Rima, se je poročalo uradno, da je italijanski kralj danes dopoldne podpisal dekrete za imenovanje članov novega kabineta pod BoselHjevim predsedni-štvom. Lista članov kabineta je enaka včeraj priobčeni, samo da so sedaj dodali še dva ministra brez listnice, namreč senatorja Viktorja Scialojo iti levičarskega demokrata poslanca Leonarda Bianchiia. Včeraj je še bilo negotovo, ali postane minister tudi radikalec Girardin^ posebno ker je rodom iz Beneške in kaže močna ir-redentska stremljenja. Vendar pa ni bil imenovan in BeneSka v resnici ni zastopana po nobenem ministru.
LUGANO, 19. (Kor.) Italijanski Usti se večinoma kažejo prijazni novemu Boselli-jevemu kabinetu, ki ga imenujejo nacijo-nalnega in ga zato priporočajo v splošno dobrohotnost, pri čemur pa se izraža, da te dobrohotnosti zlasti ni veliko v parlamentu, oairoma da ni zagotovljena. Bo-selli je poudarjal v izjavah napram časnikarjem okolnost, da njegov kabinet obsega vse stranke izvzeinŠI socijalistično, dasiravno se zdi, da se zelo nagiba na levo. Toda ravno demokratične stranke da so se začele zelo zanimati za vojno in konservativni člani kabineta odobravajo močneje zastopstvo demokratov. Kljub tej lastni definiciji svojega kabineta po Boselliju pa meni »Avanti«, da je kabinet postal zelo konservativen. List pogreša tudi v kabinetu sposobne in strokovnjaške može za obvladovanje ogromnih nalog, ki jih daje vojna. Enake pripombe dela tudi j Corriere della Sera«, ki dostavlja, da, kakor kaže izkušnja, številnoglava ministrstva niso sposobna za točne in primerne odločitve, kakor so potrebne za-
varjati sosebno s Tino in Mino. V naša dvojčka so se sploh upirale oči vse družbe. izlasti ženske. In kako ne bi? Po svoji možitvi ste prvikrat obiskali očetov dom ter se sešli se svojimi starimi in mladini znanci iz prejšnjih časov. Gospa nedavno poročena — to je, ako je mlada — je za vsakogar jako zanimiv predmet. Stari gospodje ]yj radi dražijo, mlade gospe pa vabijo v svoj krog- da-si je še na pol dekle, a deklice jo gledajo čudnim očesom, ker vsako mami želja po možitvi, ker vsaka bi rada razrešila zagonetko, kako se more mladi tovarišici, s katero je še pred malo leti oblačila punčiko, govoriti: »milostijiva gospa!«
Tako se je godilo tudi Tini in Mini. Imeli ste polno posla, da sta odbijali navale vse družbe, ali odbili ste jih kot bistri ženski glavi.
Posebno čudnim očesom Ju je gledala Zlatica. Zdelo se jej jako čudnov da so gospodje Tini in Mini govorili :»milostijiva gospa!«
Slednjič se ie tudi ona izvlekla izvod
radi volne. List priporoča ministrom disciplinirano, ne na strankarske zahteve se ozirajoče delovanje, da po krizi vzrast-la nova mirovna stremljenja ne potlačijo potrebe volje za zmago. To velja zlasti za one ministre, ki so prej dvomili o smo-trenostl vojne. »Stampa« noudarja tudi, da se jej tudi ne zdi vsak minister primeren za svoj posel in da se ne da spoznati, ali se je pri izbiranju ministrov oziralo tudi na ogromna vprašanja po mirovnem sklepu, ki se ne smejo izgubiti izpred oči.
Hemfto uradno poročilo.
BEROLIN, 20. (Kor.) Woiffov urad poroča: Veliki glavni stan, 20. }uni]a 1916.
Zapadno bojišče. — Položaj je v splošnem neizpremenjen. Nemška pa-truljska podjetja pri Beauvraigne 2n Dolnjem Aspachu so bila uspešna. Naši letalci so izdatno obmetali z bombami milita-rične naprave v Ber^nu pri Diinkirchnu in Soulllyju, jugozapadno Verdu na.
Vzhodno bojišče. — (Hindenbur-gova armadna skupina): Sunki nemških oddelkov iz fronte južno Smorgona do okoliša preko Čarov ter pri Tanočlnu so donesli kot u}etnlke 1 častnika in 143 mož kot plen 4 strojne puške in 4 mlnovke. Ruski dvokrovnik je bil zapadno kolodvora, južno Naroškega jezera, Prisiljen, da se ie spustil na tla, in ?a je razdejal naš topovski ogenj. Na kolodvorske naprave v Vilejki so bile vržene bombe. — (Princa Leopolda Bavarskega armadna skuphia): Letalski napadi na železniško progo L)a-hoviči—Luninjec so se ponovili. — (Lin-singenova armadna skupina): Močni ruski napadi proti postojankam ob prekopu jugozapadno Logišina so razpa<fli ob težkih izgubah v zapornem ognju. Nadaljni sovražnikovi napori proti stirski črti t! Kolkih in zapadno odtod so bili v splošnem brez uspeha. Pri Grozjatinu ie boj posebno srdit. Med cesto Kovei—Luck in Turi jo so naše čete na več mestih zlomile žilavi, pri Kisjelinu posebno trdovratni sovražni odpor in so.boreč se, prodrle dalje. Južno Turije so bili odbiti sovražni napadi. Rusi ni9o nadaljevali prodiranja v smeri proti Gorohovemu. Položaj pri grmadi generala grofa Boihmerja je ne-i z premen jen.
Balkansko bojišče. — Sovražnik z metanjem bomb na kraje za našo fronto ni napravil škode.
Vrhovno armadno vodstvo.
Dogodki m morju.
BEROLIN, 20. (Kor.) Woiifov urad poroča: 19. junija je eno naših pomorskih letal v Riškem zalivu pri Arensbergu z bombami napadlo dva ruska rušilca in doseglo na enem zadetek v polno.
Načelnik mornariškega admiralskega štaba. '
Angleži na Ruskem.
LONDON, 19. (Kor.) Reuterjev urad doznava, da je samostojen, popolnoma opremljen oddelek angleških čet dospel v Arhangelsk. _
Pritisk entente no Griko.
RIM, 20. (Kor.) Agencija Štefani javlja iz Aten: Ministrski predsednik Skuludis je prejel od kabineta nalog, da naj se pogaja s poslaniki ententnih vlasti zaradi pomorskih omejitev in poizve njihova mnenja.
MILAN, 20. (Kor.) »Secolo« javlja iz Soluna: Ministrski predsednik Skuludis je pred nekaj dnevi zaradi postopanja četverozaveze ponudil svoj odstop, ki ga pa kralj ni sprejel. Pač pa se javlja, da Skuludis na vsak način ostane na svojem mestu. Cetverozaveza bo šele potem, ko pomorski ukrepi dosežejo svoj polni učinek, stavila svoje pogoje, ki bodo najbrž obstojali v splošni demobilizaciji armade, umeknitvi vseh grških čet iz Macedonlje, odstopitvi kabineta, razpustitvi zbornica in razpisu novih volitev, tekom katerih
brajde, se poklonila pred dvojčkama, in rekla:
»Klanjam se, milostljivi gospi!«
Družba se je spustila v smeh.
*0 ti urila nagajivka,« je rekla Tina, »kdo te je naučil to? Kakor si nama govorila popred, govori tudi sedaj: Draga
Tina, dtaga Mina!«
»Vem, da sino si sorodnice,« je odgovorila mala, »ali, ko vam gospod župnik pravi »milostljivi gospi U, moram vendar tudi jaz, ker sem še mala deklica; ko porastem, ko se bom smela oblačiti, kakor se velikim deklicam spodobi, mi boste pač tudi vi dve govorili: »gospica Zlatka!« Seveda, sedaj nisem še gospica. A ste-li pa res milostljivi gospi? Vidite, jaz sem se često igrala z dečki na našem posestvu, pak sem jim rekla, da bom igrala milostljivo gospo; vzela sem mami ogrtač in solnčnik, kot da sem gospa; ali poredni dečki so se mi vsikdar pošteno smejali; oh, lepo mora biti gospa, ne res? Nu, ve veste to bolje! Zato: klanjam se, milostljivi gospi!«
Poklpnivši se s porednim nasmehom, se
naj bi poslovalo poslovno ministrstvo.
Skuludis pa da v tem še vedno uganja svojo gonjo proti četverozavezi. kakor kaže dosedanja komedija z demobilizacijo.
Tajna seja francoske zbornice.
BERN, 19. (Kor.) V »Homme enehaine« piše Clemenceau k tajni seji zbornice: Prej je mogla zbornica reči, pa naj je že prišlo karkoli: »Verjela sem.« Vsa razlika je, da mora reči sedaj: »Vem. S to so-vednostio pa je zvezano prevzetje težke odgovornosti za vse slučaje. V tem vid' Clemenceau tudi posledico za parlament, da so mu kot kritiku zavezana usta. Clemenceau pa z ozirom na to obljublja, da bo na lastno nevarnost z vsemi silami nadaljeval boj proti vladi.
Četverozvezna konferenca v brzojavnih stvareh.
SOFIJA, 19. (Agence Tel. Bulgare.) V dvorani centralne uprave bolgarskih pošt in brzojavov so se ssŠll danes odposlanci štirih zveznih držav h konferenci, da urede vprašanja, ki se nanašajo na brzojavni promet med zveznimi deželami in njihovimi generalnimi Štabi.
Irsko vprašanje.
LONDON, 19. (Kor.) »Times« javljajo: Pogajanja o provizorični rešitvi irskih potežkoč, ki so napredovala ugodno, so dovedla do razkola v kabinetu. Del kabineta je odločno proti predlogom Lloyd Georgea. Mogoče je, da nekaj ministrov odstopi.	_
Ogrsko-hrvatska magnatska zbornica.
BUDIMPEŠTA, 19. (Ogr. kor.) Finančni odsek magnatske zbornice je po temeljiti razpravi sprejel indemnitetno predlogo In predlogo o podaljšanju finančne nagodbe s Hrvatsko. Tekom seje ie finančni minister pl. Teleszky odgovoril na nekatera vprašanja. Glede gospodarske demobilizacije je izjavil, da se bo vlada pri reševanju vprašanja nabave si-rovin ozirala na koristi malega obrtnika. Podal ie tudi izjave glede novih daykov, p_ri čemer je izvajal med drugim, da bo vlada glavno £>ozo?nost usmerjala na to, da bo nova izmerjava davkov pravična. Odsek je ministrova izvajanja sprejel z velikim odobravanjem.
Odgoditev in prekinjanje zapornih kazni.
DUNAJ, 20. (Kor.) »Wiener Zeitung« objavlja cesarsko naredbo, izdano 16. junija leta 1916., o odgoditvi in prekinjenju izvršitve zapornih kazni. Predpisi cesarske naredbe, izdane 7. avgusta 1. 19l4., se raztezajo na zaporne kazni, ki presegajo šest mesecev, ne pa dveh let. Ta naredb^i stopi v veljavo četrti dan po razglasitvi.
Zamenjani vojni ujetniki na Dunaju.
DUNAJ, 20. (Kor.) Danes ob V2I2 dopoldne je dospel semkaj transport zamenjanih ujetnikov. Vlak, obstoječ iz 31 vez, je ob zvokih cesarske pesmi privozil na kolodvor. Sprejeli so ga nadvojvodinla Marija Terezija in zastopniki vojaških in civilnih oblasti. V čakalnici so pogostili ranjence. Od 390 došlih ranjencev jih je 155 ostalo na Dunaju v raznih bolnišnicah, ostali so se pa odpeljali v Budimpešto. Ranjenci so se izražati z največjim zadovoljstvom in priznanjem glede sprejema povsod na Švedskem in posebno v Nemčiji.	_
Demonstracije zaradi draginje na Nizozemskem.
AMSTERDAM, 19. (Kor.) Danes so se zopet vršile velike demonstracije zaradi pomanjkanja živil in draginje. Prišlo je zopet tudi do spopadov s policijo.
potopljene ladje.
EALKENBERG (Švedsko), 19. (Kor.) List »Falkenberg« doznava: Nemški par-nik »Ems« iz Hamburga je davi severno Falkenberga, poldrugo pomorsko miljo od obali, najbrž potopil neki angleški pod-vodnik. Ko je počil strel v svarilo, se ie
je Zlatka obrnila na peti, da so črni kodri leteli po zraku, pak je poskakujoč odhitela med otroke.
Bilo je dečkov in deklic vsake dobe, a to krdelo malih bitij je hrupelo, da so vrabci kričali od strahu, a hrup je bil še veči, ko se je dlakasti beli kožuhar mešal lajajoč med poredneže.
Tu je dečko sedel v samokolnici, a dekletce ga je vleklo ter vlačilo neumnega kožuharja za rep, ta poslednji pa se je v veselju zavrtel okolo repa, in mala je odletela v zeleno travo. Bilo je tu tudi nekaj večjih dijakov, ki so se seveda z nekim moškim ponosom izogibali malili plazilcev ter streljali iz malih pušk. kakor da gre cela vojska silnega cesarja Sulej-mana.
Hkratu se je pojavila črnka Zlatka v tem krogu.
Otroci so, kakor znano, najuporneji ži-velj v človeški družbi, sami republikan-čiči, ki jih največkrat kroti le tisti brezovi zakon, ki mu pravimo »šiba«. Nu, pojav Zlatke je deloval nenavadno na to razvezano četo. Kar y hipu se je polegel hrup.
3tran II.
.EDINOST- Štev« 171.
V Trstu, dne 21. junija 1916.
parnik ustavil. Posadka je zapustila ladjo in Veslala na suho. V tem je podvodnik izstrelil kakih 40 granat proti parmku.
se je začel potapljati. Nekoliko krogel) fe padlo na suho. V tem se je približal drug parnik onemu kraju. Švedska tor-pedovka, ki je na straži na tej progi, je dospela v tem na lice mesta, zaplula z vso hitrostjo med drugi parnik in pod-.vodnik ter oddala svarilni strel, nakar ie podvodnik izginil.
BERN, 19. (Kor.) Kakor poročajo pariški listi, je neki podvodnik potopil v Sredozemskem moriu angleški parnik in italijansko jadrnico. Posadki ste se rešili.
LE H A VRE, 19. (Havas. — Kor.) Straž-ni čoln »Saint Jacques« se je potopil. Od 16 mož posadke se jih pogreša 9, 7 pa se |lh je rešilo težko ranjenih._
Položaj.
20. junija.
Ne bi imelo smisla, ako bi hoteli tajiti, da je zopetno zavzetje glavnega mesta Bukovine, Crnovice, za vsakega zvestega JAvstriJca grenak dogodek. Dejstvo je dejstvo in se ne da tajiti. Grenak, ali ne — nepopravljiv! Narobe. O nasprotnem nam govori zgodovina prejšnjih znanih dogodkov v tej vojni.
Sicer pa posneniljemo iz listov, da ta dogodek ni prišel vojaškim oblastim iznenadno, marveč, da so že računali s to možnostjo, da, celo verojetnostjo.
Pred vsem treba imeti pred očmi dve .dejstvi. Prvič, da je položaj glavnega mesta Bukovine zelo neugoden in da ie med. vso to vojno proti Rusiji delal naši rvzhooni fronti velike težave, v drugič pa, >da so Rusi to pot prkisnili z veliko premočjo. Rusija je baje od začetka vojne •svoje armadne zbore na svoji severni fronti povišala od 35 na 60. Število čet 4a se je podvojilo. DoČim so torej Crno-ivice strategično kot odbojna točka skoro brez vrednosti, pa so na drugi strani di-plomatično in politično <iz znanih razlogov, radi geografične lege Bukovine) zelo Kočljiva točka. A k rečenima dvema momentoma se pridružuje še tretji: modrost in previdnost zahtevate od avstrijskega Ivojskovodstva Čim večje varčnosti s človeškim materijalom. Vsi ti momenti so bili menda odločilni, da se je naše vojsko-vodstvo odločilo, da se izogne temu ruskemu sunku! »Izogne« — besedo podčr-tujemo še posebno, ker govori, da tu ni govora o kakem porazu, ali o vojnem dogodku tolikega pomena, da bi bil odločilen za nadaljnji potek vojne in nje končni uspeh. Ni torej nikakega razloga za jjialodušnost, ali za pesimistično presojanje Vojnega položaja. Veljavno izvaja graška »Tagesposts	šč Im
zgodovhio te vojne: kako da je naše vojskovodstvo na vzhodni fronti tudi ob najneugodnejih razmerah še vsikdar znalo vsiliti nasprotniku svojo voljo. Od bitke pri Lvovu. pa do bojev v Karpatih in potem nazaj do zavzetja Varšave vodi povsem določna strategicna linija, ki se ;je še vedno izkazala kot prava in to tudi tedaj, ko se je zdel položaj obupen. S po-pohiim in vsem zaupanjem do našega vojskovodstva smemo tudi sedaj pričakovati, da se tudi ta ruski naval zaustavi in da se bo končno valil proti vzhodu. Seveda je — pravi graški list — težko vse to dovolj pojasniti, ker bi morali v ta namen navesti vse odredbe, ki nam jamčijo za to, a ne smejo v javnost v interesu stvari. Zato treba že prepustiti vojskovodstvu, da stori, kar je umestno, ter čakati in zaupati.
Težavneta je stvar s čisto političnega motrišča, kakor <=mo že gori namignili, kajti pripravljeni moramo biti na to, da se bo ta uspeh ruskega sunka brezmerno izrabljal pri — nevtralcih. Posebno pa pri Romunski. Nu. tudi na to stran je pričakovati — vsaj vsi glasovi iz Romunske kažejo na to — da se zgodovina ponovi, da ostanejo ti poizkusi brezuspešni, kakor §o bili vsi prejšnji, posebno pa tedaj, ko so morali naši v Karpatih biti najtežje in najhujše boje. Karakteristično v tem pogledu je dejstvo, da je po vpadu nekega ruskega oddelka na romunska tla pred
Sar dnevi, zavladalo na Romunskem splo-ao razburjenje in da so bili tudi romunski rusofili najneprijeineje iznenadjeni m osupnjeni.
Moralično pa utegnejo dogodki v ttu-kovini le ugodno delovati na razpoloženje nftših čet na italijanskem bojišču — delovati vzpodbujevalno, navduševalno. In res dobivamo z vse soške fronte, v Dolomitih in na italijanskem ozemlju le u-godne vesti, kako da naši z ene strani
Mala v zeleni travi je nehala jokati, mali Oiukica je vzel iz ust grozd, ki ga je stiskal, da mu je mošt po prstičih tekel, devica, zapustivša samokolnico, je stekla k Zlatki, dlakavi kožuhar je priletel k njej, veselo mahajoč z repom, a tudi gospodje dijaki so zaustavili svojo gromovito zabavo.
»Zdravi, otroci,« je zaklicala Zlatka vedrega lica, »zdravi! Ali ste veseli? Si-li, Ankica, videla mojo veliko punčko, ki sem fo dobila od mame za god? Počakaj, prinesla jo — vidiš, ima steklene oči in prave lase — da, prave. Ah, ti moj Bog, glejte Ojukico, ali je zamazan! Ti, Gjukica, tako se ne zoblje grozdje! No, pojdi sem, da te obrišem!« — je dodala' obrisavši malega s predpasnikom. »Ali, otroci, kaka igra je to? Sram vas bodi To ni poštena igra, to je spektakelj, grd spektakelj! Kričite kot pijanci na oprosti-lu. To se nikakor ne spodobi! — Nu, veste kaj, igrajmo, aii pametno, otroci, ali ste culi, pametno! Tako se bodo morda — je dodala zvito — tudi mladi gospodje dijaki igraii z nami! Nu, ali naj se igramo?«
krepko in s polnim uspehom odbijajo vse italijanske napade. In kako na drugi strani naša ofenziva stalno pridobiva na prostoru. Seveda je — iz razlogov, o katerih smo že govorili na tem mestu in ki izvirajo iz naravi stvari — tempo dogodkov nekoliko počasneji, nego je bil in je moral biti v prvi fazi prodiranja na italijansko ozemlje.
Italijanska ministrska kriza je torej rešena. Na mesto — ubežnikov stopi ministrstvo Boselli s precejšnjo socijalistieno (Bisolatti) in republikansko (Candini) primesjo. Da vidimo, kako bo ta mešana družba skupno orala! V tem pogledu je velesimptomatično dejstvo, da bo v novem ministrstvu menda celo 6 ministrov brez portfelja. Je to dete — zadrege. Za začetek pojde že še, ker si bo novi kabinet pomagal — kar bomo čuli že v nastopnem govoru ministrskega predsednika v komori — z znanimi bobnečimi frazami, ki za hip vsikdar delujejo na psiho Italijana. Ali pozneje, ko bo treba delati, ko bo javnost zahtevala dejanj, ki naj odpravijo učinkovanje vojne, ki je ljudstvo vedno huje občuti — pozneje se začne ura ustavljati, da bodo imeli urarji svoje ljube križe žnjo, posebno še ob tolikem navskrižju naziranj med člani kabineta. Gori smo rabili besedo — ubežniki! Da, gg. Salandra in tovariši so zbežali pred odgovornostjo za svoje čine. Zapustili so ladjo, ko so jo pognali na visoko morje nesrečne vojne, ostavili so jo v razburkanem valovju, ker niso imeli poguma, da bi ostali na svojem mestu do — katastrofe. Drugo vprašanje je, ali u-beže pred očitki lastne vesti, ako je — kaj imajo. Vsa perfidnost teh ubežnikov se kaže v dejstvu, da so Cadorno privlekli kot pretvezo za svoj beg. Cadorna ie vendar vojak, ki mora ubogati in izvajati svojo militarično nalogo. Za politično pripravo — in v tej je zločin — so pa odgovorni Salandra in drugi, ne pa Cadorna.
Dadstns izkaznice za sladkor.
C. kr. naniestništveni svetnik v Trstu razglaša:
Z minist. odredbo, izdano 30. majnika 1916, štev. 159, oziroma z namestništve-no odredbo, izdano 10. junija 1916, uvedene dodatne izkaznice za sladkor se bodo dobivale od torka, 20. junija tek. leta, dalje pri uradu, kateremu je poverjeno izdajanje sladkornih izkaznic, via del Ginnasio 1, proti predložitvi izkaznice za živila ob delavnikih od 9 do 12 dop. in od 3 do 5 pop., o praznjiulj (nedelje so izključene) pa od 10 do 12 dop.
Ker se mora izročiti namesto prisege pismeno potrdilo hilnega gospodarja o množini in porabi sladkorja, se svetuje, da se gospodar sam prijavi.
Izkaznice za sladkor za porabo pri sadju se morejo dobiti do 30. septembra t. L
Trst, 20. junija 1916.
Dr. Fabrizi L r.
Razglas,
Nakupovanja
Pri posameznih trgovcih zaplenjena, v njih posesti se nahajajoča volna (striŽena in za žimnice) se mora oddati 21. in 22. tek. meseca od 8 do 12 dopoldne in od 2V2 do 6 popoldne v zalogi »Adriatica« Silos na južnem kolodvoru, kjer jo sprejme proti potrdilu nakupovalec V. armad-neca poveljništva.
Večje množine morajo biti zavite v vrečah.
Ob tej priliki se more oddati tudi volna, ki je zasebna lastnina.
Odškodnine se izplačajo po določenih najvišjih cenah.
Trst, 20. junija 1916.
Dr. Fabrizi l r.
eeiasčs m\l
Dvorazredni zasebni slovenski trgovski šoli v Trstu je minister za uk in bogo-častje podelil pravico javnosti za šolsko leto 1915/1916.
Čast mu! Podjetnik v Trstu, ki ni naše narodnosti, a vendar priznava in spoštuje pravice našega naroda na tržaških tleh, je daroval moški podružnici CMD v Trstu 100 K in se zavezal, da bo daroval tako svoto vsako leto in poleg tega še vsako leto o božiču oblekel tri ubožne otroke z naših CM šol. NajprisrčnejŠa hvala milosrčnemu dobrotniku, ki si je kot edino zahvalo izprosil le to, da se njegovo ime ne imenuje v javnosti.
Izplačevanje prispevkov za preživljanje in vojaških podpor. Ker se viša zaporedoma in vsak dan število oseb, ki imajo pravico do prispevkov za preživljanje in vojaških podpor, se dogaja tu in tam, kar je sicer umevno, da stranke ne morejo biti odpravljene z zaželjeno hitrostjo. Uradniki, prideljeni blagajnam za vojaške podpore, se trudijo in delajo karkoli mogoče, potrebno pa jim je koristno sodelovanje prejemancev samih, ker večkrat v mesecu presegajo upravičenci daLeč število 600. Da se uredi hitrejša uradna odprava strank, se vabijo vsi prejemalci, naj uva-žujejo izključno naslednja navodila: 1. Vsa ka stranka naj takoj, ko vstopi v prostore blagajne, zahteva od službujočega služabnika število lista določene uvrstitve. 2. Prejemalci naj se držć točno plačilnega roka, ki je odreien v plačilni poli. 3. Plačilna pola naj se ne raztrga ali onesnaži. 4. Vsaka izprememba v družini vpoklicanega naj se takoj In brez zahteve javi uradniku za likvidacijo, v kolikor bi se to ne bilo že zgodilo potom deželne komisije za preživljanje (ul. Carintia 18).
Cepljenje proti osepnicam. Ker je jutri 22. t. m. praznik, se vrši na mestnem fi-zikatu običajno cepljenje proti osepnicam v petek, 23. t. m. ob .11. in pol dopoldne.
Uravnava prometa z žitom, moko in sočivjem. Nadovezujoč na včerajšnjo notico pod tem naslovom, posnemljemo iz cesarske naredbe: Kc>t zaseženi bodo veljali odslej tudi proso, mešanica vseh vrst in turšični storži. Turščica in sočivje, v kolikor se rabijo kot zeleno sočivje, so izvzeti iz zaplembe. Med svojce, za katere sinejo podjetniki poljedelskih obratov porabljati pod gotovimi pogoji žito iz lastne žetve, so sprejeti tudi užitkarski upravičenci. Mletev žita poljedelcev, ki se preskrbi j a j o sami, se bo vršila v bodoče po določilih, ki jih izdado deželne politične oblasti. — V sedanjih, tako težkih časih se ne sme uveljavljati nobena posebna produ cent ovska ali konsumentov-ska politika, arnpak iskati treba vzravna-ve s tem, da gre požrtvovalno drug drugemu na roko. Predsednik je razpravljal o posameznih nalogah, ki jih treba rešiti v svrho neoporečnega preskrbovanja prebivalstva z živili in drugimi neizogibnimi potrebščinami. Zaprosil je zastopnike vlade, naj bi vse naredbe, ki se tičejo ljudske prehrane, dostavljala sosvetoval-stvu v razpravljanje, do članov sosveto-valstva pa je izrekel apel, naj vse svoje moči in izkustva stavijo v službo dobre stvari, pri čemer naj jih vodi načelo, da poinenja izpolnjevanje patrijotične dolžnosti, če slavne borilce na bojiščih pre-skrbljamo z vsem potrebnim in če njihove doma ostale varujemo pred bedo in skrbmi. Minister za notranje stvari je pozdravil člane sosvetovalstva in jih je isto-tako zaprosil, naj z vnemo vrše svojo nalogo, da se bo prebivalstvo preskrbi j evalo z živili. Povdarjal je potrebno, da bi se vse stvari prehranjevalne službe centralizirale, in pa potrebo tesnih stikov s širokimi sloji prebivalstva. Radi te potrebe se je ustanovila medministerijalna aproviza-cijska komisija. Ta naj ukrepa odredbe, ki se nanašajo na povzdigo tuzemske produkcije, na povspeševanje uvoza, na pravično in varčno razdeljevanje razpoložljivih zalog in na določanje cen. V vsem tem naj sosvetovalstvo izdatno pon^-a komisijo. Posvetovanja sosvetovalstva bo do dajala vladi nasvete in pobude, ko bo izdajala odredbe na polju aprovizacije. Govornik pričakuje uspešnega skupnega delovanja sosvetovalstva in medministe-rijalne aprovizacijske komisije. Na to je govoril predstojnik oddelka za aprovizacijske stvari v ministrstvu za notranje stvari, baron Fries, o raznih vprašanjih in odredbah, &L so se, ali se imajo ukreniti v svrho preskrbovanja prebivalstva z naj-važnejimi potrebščinami. Po tem govoru se je razvila živahna debata, v kateri se je izrekla želja po čim izdatneji centralizaciji vseh aprovizacijsklh vprašanj. Soglasno je bila sprejeta resolucija v tem smislu, ki se izroči ministrskemu predsedniku. Na to je sosvetovalstvo izvolilo stalen delaven odsek in tri strokovne odbore.
Promet z vojno-poštniml zavitki. Da se
odstranijo mnogoštevilne opažene nepravilnosti v j/fometu vojnopoŠtnih zavitkov, se objavlja slereče: 1.) Pečati, s katerimi se peČatijo vojnopoštna denarna pisma, morajo po obstoječih predpisih za denarna pisma imeti odtiske pečatnika, ki predstavlja posebno znamenje (ime, Črko, grb). Vojnopoštna denarna pisma, katerih pečati nosijo samo odtis tekočega denarja, gumbov in podobnega, se izključajo od sprejema. 2.) Prepovedano je razpošiljanje alkohol vsebujoČih pijač v vojnopošt-nih zavitkih in v pošiljkah blagovnih vzorcev sploh, v kolikor to niso konserve v kositrentfi zaklopnicah. 3.) Za omot voj-nopostnih zavitkov ni smeti uporabljati šibkih, ampak samo primerno čvrste lesene zaboje, ki jih treba tudi dobro zabiti, da se poštni uslužbenci ne bi ranili ob ven molečih žebljih. Vojnopoštni zavitki, ki ne odgovarjajo tem pogojem, se ne sprejemajo. 4.) Za napis naslova na vojnopoštnih zavitkih je smeti rabiti le črnilo, črnilni svinčnik (po zmočenju mesta, kjer naj se piše) in barvo, ne pa tudi krede ali barvnega svinčnika. 5.) Ker naslov na vojnopoštnih zavitkih Često ni enako natančno napisan kakor na spremnici, in često manjka tudi navedba pošiljatelja, se opozarja, da morajo biti vojnopoštni zavitki sami opremljeni z natančnim naslovom prejemnika in navedbo pošiljatelja. 6.) Na prepisu naslova, ki se mora priložiti voj-nopoštnim zavitkom, je treba pripisati tudi me in bivališče pošiljatelja. Pri tem se občinstvo znova nujno opozarja na prepoved prilaganja jestvin, ki se lahko skva-rijo, in lahko upaljivih predmetov, zlasti užigalic, vojnopoštnim zavitkom in pošiljkam blagovnih vzorcev.
Za brzojavke vojnih ujetnikov, t. j. brzojavke, ki jih pošiljajo v naši ali v sovražnikovi oblasti nahajajoči se vojni ujetniki, ali take, ki so na nje naslovljene, veljajo sledeče dotočbe: Sestavljene morejo biti ali v nemškem, ali ogrskem, francoskem. angleškem, italijanskem, kakor tudi ruskem in srbskem jeziku. V ruskem ali srbskem jeziku sestavljene brzojavke je treba napisati z latinskimi črkami. V prometu z Italijo se morate pri brzojavkah na vojne ujetnike v naslov, pri brzojavkah o4 vojnih ujetnikov pa v podpis obligatorno sprejeti besedi: »Pri-sonnier guerre«, kj se zaračunale. Nedovoljeno je rabiti skrajšane ali dogovorjene naslove in podpise, tako tudi besede z domenjenim pomenom in Šifre. Pristojbina znaša za brzojavke v Rusijo: od besede 39 vin., temeljna pristojbina 60 vin.; v Italijo: od besede 18 vin., temaljna pristojbina 60 vin. Poštna uprava ne more prevzeti jamstva za to, da sovražne dežele sprejmejo in dostavijo brzojavke iz
Avstrije, zato nima nihče pravice, zahtevati pomračila dotičnih pristojbin.
Poštni promet z volno in kožami. V smislu odredbe trgovinskega ministrstva, dogovorno z udeleženimi ministri in sporazumno z vojnim ministrom, ni smeti ovčje, kakor tudi mohairske volne, vštevši odpadke volne, ter umetno volno, v surovem stanju, dalje strojenih in nestrojenih ovčjih in jagnječjih kož, kakor tudi od-rezkov takih kož, če jim volna ni bila o-strižena, brez dovoljenja ministrstva za trgovino pošiljati od shranjevališča v kraje, ležeče izven občine. Poštni uradi smejo torej zavitke, ki vsebujejo take predmete in so namenjeni v kraje, ležeče izven obsega občine predajnega poštnega urada, sprejemati v svrho daljnje odpre-me samo tedaj, če je poštni spremnici priloženo od rečenega ministrstva izdano prevozno izkazilo. Pošiljatelj takih pošiljk mora pri oddaji skupaj s poštno spremnico predložiti tudi le-to prevozno izkazilo. Na zavitkih kakor tudi na poštni spremnici mora pošiljatelj še pripisati opazko: »Z dovoljenjem trgovinskega ministrstva z
dne:.....1916.« Z zavitki, ki so bili od
predajnega poštnega urada pomotoma sprejeti v svrho odpreme brez rečenega izkazila, mora oddajni poštni urad postopati kakor z nedopustnimi ter jih vrniti pošiljatelju brez obvestila o nedostavlji-vosti.
Četrta harmonika se je odposlala čr-novojniškemu pešpolku 155/IX za I stot-nijo na priprošnjo naših rojakov te stot-nije. Bog daj mnogo zabave in srečen po-vratek.
Kdo ve kaj? Josip Blažina, doma iz Bar-koveij, je odšel pod orožje pred kakima dvema letoma in se nahajal pri saperskem bataljonu št. 3; 4. stotnija, vojna pošta 110. Zadnjič je pisal 28. maja 1915. Od tedaj ni nobenega glasu več o niem. Kdor bi kaj vedel o njem, naj blagohotno sporoči na naslov: Iva« Pertot, poštni uradnik, Barkovlje št. 147 pri Trstu.
Prosimo slovenskih, hrvatskih In čeških knjig za naše ranjene in bolne junake ter za one v okopih. Pošljeio naj se v Narodni dom.
Prejemki protMišc sprovizacilsKe komisije.
Osrednji urad prodajaiišč aprovizacijske komisije naznanja, da so imela prodajališča od 12. junija ' do inkluzivno 18. junija 1916 naslednje prejemke: t 1 v ul. Madonna del mare K 21.015 66 „ 2 v šoli na trgu Rosario K 15.224-68 . 3 v ul. deile Poste št. 14 K 13.386'12 „ 4 v šoli v ul. Rossini K 9.005-53 „ 5 v ul. Bachi 8	K 15.197-02
„ 6 v ul. Acquedotto št. 38 K 9-613-05 , 7 v šoli v ul. Parini 8 K 26-411*87 , 8 v šoli v ul. Donadoni K 18-630-85 „ 9 v zabavišču ul. S. Marco K 20.323*43 , 10* ul. Giulia 35	K 10.743 86
, 11 v zabavišču v Skednju K 6.749-76 „ 12 pri »Tlrolcu* Sv. M. M. Zg. K 8.161-05 „ 13 pri Miklavcu Sv. M. M. Sp. K 4.534*12 „ 14 pri Sv. Ivanu	K 6.904-08
, 15 v Rojanu	K 9'265'05
„ 16 v Barkovljah _K 5.795-36
Skupaj K 201.461-49
Barov!.
Darovi, došli ces. komisarju. Karel Mioni je izročil K 160 kot III. in poslednji dohodek iz razprodaje njegove brošurice „Canta il soldato". Z dvema prejšnjima zneskoma, ki jih je izročil Karel Mioni iz razprodaje svoje brošurice, znaša sedaj skupni znesek, darovan od njega v korist naših vojakov na bojišču, K 740, in sicer: čistr dohodek iz razprodaje brošurice K 700, dai Njega c. in kr. Visokosti nadvojvode Evgena
za poklonilni zavod____K 50., detto od
strani velikega admirala Antona Hausa .... K 5., detto od strani dr. Jakoba Orbani-cha, c. kr. deželnosodnega svetnika (Gradec) K 5. Nerazprodanih je ostalo 50 izvodov brošurice, ki jih je g Mioni d: 1 na razpolago cesarskemu komisarju za šolske knjižnice in za občinska zabavišča.
V počastitev spomina na bojišču padlega barona Janka Economa Lucijan C. Ber-tanie K 100 v korist vojakom sanitetnega oddelka, ki so se odlikovali pri reševanju ranjencev; ravnatelj Gustav Alberti K 30, ter Jurij Covacevich in soproga K 30 za Rdeči kriz. Tvrdka Savel D. Modiano K 446'30, in sicer K 324'50 v poravnavo podpor, izplačanih iz sklada za brespo-selne njenim delavcem od 21. majnika do 10. junija t. L in K 121'80 kot dar imenovanemu skladu. Upravni svet »Jadranske banke« je daroval v razne vojno-oskrbne in vojno-pomožne namene znesek K 10.000, in sicer: K 2000 v roke ekscelece baronice Fries-Skene za vojno oskrbo, K 4000 vojno-oskrbovalnemu uradu na Dunaju, K 2000 vojno-pomožnemu uradu na Dunaju, K 1000 družbi Rdečega križa na Dunaju, K 500 mornariškemu društvu (»Flottenverein«) na Dunaju in K 500 kot podpora »Avstrijskemu zračnemu bro-dovju (Oesterr. Luftschifflotte«) na Dunaju.
ČEŠKO - BUDJEVIŠKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna češka gostilna Y Trstu) se nahaja v ulici delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi.
s: NALI OCaLUSI :sl
se računajo po 4 stot. besedo, hlastno tiskane besede se rača-nn E en^rat — Najmanjša L-lL_J|: pristojbina cnuša 40 fitotink. .
□□
Ifl«M||if»»M 2aklje velike in majhne partije. UL AUpUJCllI Irenco St. 4. Zaloga žakljev. 380
nove in rabljene žaklje po zmerni RU|fUjgli2 ceni. Skladišče nI Carintia 9. £879
FOtOgraf -Anton Jerkič^ poslujo iopet v svojem.
fttev. 10.
ateljeju v Trstu, Via delle Poste
UsflKourstne SSta "B.stebel-Trst-
382
fI1!tf0 volno, bombaž, preproge, vrvi in papir Ulijbf kupujem v zalogi v ulici Montorsino 2 (Rojan).	376
TflSfHO vs^k© vrste kupuje prva slovenska trgo-LuliljC vina, Jakob Margon, Trst, ulica Soli-tario 21 (pri mestni bolnišnici.)
361
Hl^lflff z d°t>rimi spričevali, zdrava, lepega ve-illdiilU denja se sprejme takoj. Dobra plača in hrana. Pendice Scorcola 353. Tilla Emilia. 51*7
Mnfffeffnffl ^zvr3uje vsako delo točno in cle-ilUUtaiilljU gantDO po zmerni ceni. — Ulici Aleardi 493, vrata 8, Pendice Scorcola.	518
ffPSllIfl Šivilja, ki zna šivati, ve7ati in krojiti obleke za gospe in otroke, se priporoča za delo na domu. "Ulica Picardi 2, I nad-
321
vr. št. 5.
Pfiff0 prazne petrolej e ve, oljnate kupujem v čUUB vsaki množini. Plačam visoke cene. Kuret Settefontane 1.	375
na debelo sama za prevajalce.
Nogavice, sukanec, pipe, milo, gumijeve podpot-nike, razni gumbi, denarnice, mazilo za čevlje, električne svetiljke, baterije, pisemski papir ko-pirnf tvineniki, zaponke, prstani rdečega križa, krema za brado, Žlice, razna rezila, robot, mrežice za brke, pletenine, srajce, spodnje hlače, ogledala, ustnike, razne glavnike, zaponke „Patent Knopfe" in drugo prodaja JAKOB LETI. ulica S. Kicolo štev. 19.	62
zmožna slovenskega, nemškega mU^PvhILIIU in italijanskega jezika išče službo kot uradnioa ali vzgojiteljica. Sprejme tudi hišno delo, šivanje in krpanje. Prijazne ponudbe na Ins. odd. Edinosti pod Bl/l91$u.
\i Opčln, naznanjalo svojim cen], odjemalcem, da M zaloga vina
msuHi
Rlunlone Adriatica di Sicuria u Trstu
(Lastna palača)
ustanovljena leta 1838. Zavarovanja proti škodi, povzročeni po ognju
streli in eksplozijah. Zavarovanja steklenih ploŠČ proti razbitju. Zavarovanja proti tatvini z vlomom. Zavarovanja pošiljatev na morju in po suhem. Življenjska zavarovanja v najrazličnejši kombinacijah.
Delniška glavnica in rezerve dne 31. decembra 1914 K 190.678.102-63
Stanje zavarovalne glavnice na življeoje (31. 12
1914) K 558.907.S57. Odkar obstoja družba, je bilo v vseh branšah izplačano na škodah K 844.121.137 G0. Zastopstva v vseh deželnih glavnih mestih in važnejših krajih Avstro-Ogrske monarhije.
miniran
H&te! m restavracija
Trst, ufka S. NieeI6 22.
Kuhinja prve vrste. Vina izbrana. Elegantne sobe. — Največja čistost. — Cene zmerne.
ZOBOZDRAVNIK	•
Dr. J. Čer mak
se le preselil Id ordinira seda]
v Trstu, uL Poste vecchie 12, vogal ulice delle Poste.
Iziiiiuije zoMez bolečim Piomiraje
UMETNI ZOBJE. ^
NOVO POGREBNO PODJETJE |
Pisarna in trgovina z razprodajo mrtvaških predmetov. — Zaloga vsakovrstnih
vencev, z svežih umetnih in bisernih cvetlic s trakovi in napisi itd. itd. Trs«, Corso itev. 47, Telefon štev. 14-02 (pri Lesenem trgu.)
Zaloga mrtvaških predmetov, pogrebne opreme in rimisa. Sprejema tudi nočna
naročila v lastnem poslopju
Via del!« Tesa štev. 31 f Telefon It. 14-02.
Prevoz mrličev na vse kraje monarhije, in v inozemstvo. Izvršuje vsakorazredne pogrebe po najmodernejši opravi po primerni ceni. — Razprodaja raznovrstnih sveč za cerkveno rabo kakor n. pr. stearinske in parafinske v navadni obliki (kratice in dolge) zaboji originalne po 50 kg K 160, zavitki po V, kg K 1-80. Zastopstva S prodajo mrtvaških predmetov na Opčinah (na Sežanski cesti) In Nabrežinl na trgu pri cerkvi pri Orehu (Noghere) pri glavni cesti.
Solastnik in upravi«sij H. STIBIL.