JLnETEoJJSJKJL SEPTEMBER 1988 • ŠT. 9 GLASILO DELAVCEV PREDILNICE LITIJE LETO XXIX 102. obletnico Predilnice praznujemo v dramatičnih ekonomskih, družbenih in političnih razmerah v Jugoslaviji Ko so delegati zvezne skupščine spomladi sprejemali na predlog Zveznega izvršnega sveta vrsto ukrepov za izboljšanje težkega gospodarskega položaja v državi, si nihče od gospodarstvenikov, politikov, teoretikov in delovnih ljudi ni niti približno mogel zamišljati, da bodo učinki sprejetih zakonov in odlokov, ki so bili usmerjeni k svobodnemu tržnemu gospodarstvu, sprostitvi cen 70% industrijskih in kmetijskih proizvodov z reprogramiranjem dolgov do tujine, delovanju svobodnejšega deviznega sistema, programiranju ciljne inflacije s 95% in s tem tudi višine izplačil osebnih dohodkov z indeksiranjem do konca leta, zmanjšanju skupne in splošne porabe, razbremenitvi gospodarstva, večji izkoriščenosti proizvodnih zmogljivosti in povečanju produktivnosti dela, izboljšanju akumulativne sposobnosti gospodarstva in večje likvidnosti tako pogubni, da ogrožajo življenjsko eksistenco delovnih ljudi, ki v velikem delu Jugoslavije povzročajo psihološke, človeške, politične in socialne stiske, ko morajo delovni ljudje, ženske in matere v vrstah čakati za črni delavski kruh. Socialne pretrese in stiske pa delovni ljudje izražajo z množičnimi štrajki in pohodi pred skupščine občin, republik in federacije in zahtevajo izboljšanje svojega ekonomskega in socialnega položaja. Ob tako tragični gospodarski situaciji pa se istočasno rojevajo in poglabljajo veliki politični in nacionalni nemiri, ki spodjedajo svobodo in enotnost jugoslovanskih narodov in narodnosti, in ko se razmišlja, daje nesporazume v nacionalnih pogledih in političnih pravicah mogoče reševati s krvjo in ne na demokratičen in strpen način. Upajmo, da Kosovo ne bo bojni poligon. Ciljev začete gospodarske reforme ne uresničujemo Kot sem že uvodoma omenil, se cilji gospodarske reforme v prvih osmih mesecih ne uresničujejo, zato smo tudi zabredli v puščavski pesek, iz katerega skoraj ne vidimo izhoda. Kje so vzroki, da gredo gospodarska gibanja navzdol, razen pri izvoznih učinkih, kjer smo povečali izvoz za 13,3% več kot v enakem obdobju preteklega leta, je težko ugotoviti. Morda smo mislili, da se bodo stabilizacija, V tej številki • Obrestovanje hranilnih vlog v naši delovni organizaciji • Kreditiranje v stanovanjskem gospodarstvu • Srečanje z upokojenci je prijetno in zabavno • S slavnostne seje delavskega sveta • Tudi v domu upokojencev je lahko lepo • Vzdrževalna dela v tovarniškem dimniku • Zanetki požarov • Upokojila sta se ... • Prišli — odšli v avgustu 1988 • Informacija iz hranilne službe • Obisk DITT-a v Gorenjski predilnici • Poškodbe v mesecu avgustu • Nagradna križanka • Nagradna uganka borba proti inflaciji, večji gospodarski učinki realizirali sami od sebe, brez večje učinkovitosti dela, boljše in racionalnejše organizacije dela, drugačne — učinkovitejše poslovne politike, ki bo usmerjena na svobodno-konkurenčno tržno menjavo, brez večjega izkoriščanja proizvodnih zmogljivosti itd. Poglejmo, kaj se dogaja: — rast proizvodnje je v nenehnem upadanju, — produktivnost dela se zmanjšuje in smo dežela v Evropi, ki se lahko primerja samo še z Albanijo, — povečujejo se izgube v gospodarstvu, — inflacija permanentno raste in je dosegla tromestno številko — bistveno je večja od programirane, — vrednost dinarja pada in je v letu dni razvrednoten za štirikrat, — akumulacija gospodarstva je katastrofalno nizka in je vrednostno v Jugoslaviji nižja, kot je vrednost izgub — razen v Sloveniji (podatek 2.538 milijard akumulacije in 2.793 milijarde izgub), — povečuje se število brezposelnih, — obremenitve gospodarstva v obliki vseh dajatev, taks, carin, prispevkov in davkov se povečujejo, — obrestne mere kreditov dosegajo nenormalne visoke stopnje, približujejo se številki 1000, zato tudi vse večje poglabljanje popolne nelikvidnosti gospodarstva, — kupna moč prebivalstva pada, s tem pa se tudi realni standard delovnih ljudi zmanjšuje (več kot 20%), — povečujejo se zaloge v gospodarstvu in zmanjšujejo dohodkovno učinkovitost delovnih organizacij, — cene na tržišču kljub povečanim zalogam nenehno rastejo, — ob vseh neugodnih gibanjih v gospodarstvu pa nas je prizadela še velika suša in poplave, s tem pa seveda znatno manjši kmetijski pridelki in njihova hitrejša rast cen. S poslovnimi rezultati v Predilnici ne moremo biti zadovoljni Odsev črnih gospodarskih razmer v Jugoslaviji se kaže tudi v naši Predilnici, vendar ne v taki di- (Dalje na 2. strani) 102. obletnico Predilnice praznujemo v dramatičnih ekonomskih, družbenih in političnih razmerah v Jugoslaviji (Nadaljevanje s 1. strani) menziji in veličini kot drugod. Dejstvo pa je, da se gospodarske krize, kjerkoli v svetu in v kateremkoli sistemu v veliko ostrejši obliki pokažejo najprej prav v tekstilni industriji. Da bi premagali krizna žarišča, ki so že nekaj let prisotna v naši družbi, smo tudi pri nas izdelali stabilizacijski program s konkretnimi ukrepi in opredelili cilje za dosego boljših proizvodnih rezultatov, večjo produktivnost dela, izboljšanje kvalitete, zmanjšanje stroškov, večji prodor na domačem in tujem tržišču, večje ustvarjanje dohodka in izboljšanje likvidnostnega položaja v tovarni. Zaradi močno prisotnih zunanjih vplivov in ukrepov zvezne vlade, ki so se pokazali v mnogo ostrejši obliki, kot smo pričakovali, in našega ne dovolj doslednega izvajanja stabilizacijskega programa, naši poslovni dosežki niso zadovoljivi. 1. Rast proizvodnje je manjša od preteklega leta in sprejetega plana (glej tabelo). Iz podatkov je razvidno, da smo za 2781 izdelali manj preje kot leto poprej in za 473 manj kot smo planirali. Velik izpad je tudi v sukani preji in to za 199 ton manj kot lansko leto in 196 ton manj kot smo planirali. Resje, daje na takšen proizvodni izpad produkcije vplivalo več objektivnih dejstev kot so: prilagajanje tržišča in uvajanje novih vrst prej bombažni poliester, poliester — cel, da so bila naročila v sintetiki količinsko manjša in v veliko manjših partijah, kar je zahtevalo več menjav. Da smo imeli večkrat neodgovarjajočo kvaliteto surovin v bombažu in sintetiki, daje primanjkovalo delovne sile itd. Dejstvo pa je tudi v tem, da mnogih subjektivnih slabosti nismo odpravili. 2. Kvaliteta proizvedenih prej seje v primerjavi s preteklimi leti bistveno izboljšala, vendar glede na zaostrene tržne razmere, večjo konkurenčnost še vedno ne dosegamo pri vseh vrstah prej takšno kvaliteto, ki bi zadovoljila naše kupce doma in v tujini. 3. Zaradi vse večjega prilagajanja tržišču, kije postalo bolj zahtevno tudi v pogledu novih vrst prej in manjših naročil tudi na področju produktivnosti dela nismo dosegli bistvenih premikov. Napredek je bil dosežen pri skupnih službah, kjer smo z nesprejemanjem novih delavcev porazdelili delo na obstoječe delavce. V skupnih službah in vzdrževanju seje število delavcev zmanjšalo za 12 delavcev, kar predstavlja 7%. 4. Z uvedbo nove tehnologije reciklaže, je izkoristek surovin mnogo večji, kar se kaže na prihrankih in zmanjšanju stroškov pri surovini. Tudi z uvedbo nove embalirnice so doseženi prihranki na embalaži. Pri zmanjšanju količin čistih niti pa niso dosegli želj enega cilja, da bi čiste niti ne bile včeje od 1%. 5. Velika nelikvidnost v tekstilni industriji, zmanjšana kupna moč prebivalstva in s tem tudi zmanjšana prodaja na domačem trgu gotovih tekstilnih proizvodov, je naše kupce privedla do znatno previdnejših nakupov preje, in kljub temu, da smo število kupcev razširili, smo dosegli količinsko manjšo prodajo kot v preteklem letu. V osmih mesecih letošnjega leta smo prodali preje v količini 4.8431 v vrednosti 31.855.000.000 din. V lanskem letu smo v istem obdobju prodali 4.976 t v vrednosti 12.496.000.000 din. Torej je bila količinska prodaja manjša za 133 t ali 2,7% medtem ko je vrednost prodaje dosegla 31.855.000.000 din in je bila večja za 19.359.000.000 din ali 155% več kot v enakem obdobju lanskega leta. 6. V prvem polletju so bili tudi finančni rezultati še zadovoljivi, saj smo dosegli dohodek na delavca 8.072.869 din in se v tekstilni industriji Slovenije od 39. mesta v letu 1987 povzpeli na 23. mesto od 84 delovnih organizacij. 7. Likvidnostni položaj v tovarni je vse težji. Povečanje cen osnovnih surovin in drugih stroškov, visoke obresti za najete kredite, ob nizkih lastnih obratnih sredstvih, slabšem plačevanju naših kupcev za prevzeto prejo in kritičnem neplačevanju zamudnih obresti, seje likvidnost od junija do septembra bistveno poslabšala, vendar kljub tako težki situaciji smo doslej vedno izplačevali osebne dohodke pravočasno. Navedel sem le nekaj najbistvenejših ocen poslovanja v prvih 8 mesecih, ki prav gotovo niso razveseljivi, posebno še, če upoštevamo, da se bodo pogoji gospodarjenja do konca leta še bolj zaostrili, zato bo nujno ob spoznanju kritičnega trenutka narediti vse, kar zmoremo z lastnimi silami, da do konca leta ne bi zabredli v mnogo večje težave. Naloge, ki so pred nami Cilje in naloge, ki smo sijih zastavili v začetku leta zjasnim programom dela in ukrepov, ostajajo še naprej osnove naše poslovne politike, našega ravnanja in obvladovanja še težjih in ostrejših gospodarskih pogojev, ki so pred nami. Opomnil bi le na nekaj bistvenih nalog, katere še nismo v celoti rešili. 1. Rast proizvodnje se mora povečati in v zadnjih mesecih moramo doseči mesečno plansko produkcijo. Za dosego tega cilja je nujno: a) večja izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti b) boljše izkoriščanje delovnega časa c) odprava stoječih vreten in ozkih grl d) zmanjšanje pretrgov e) razširiti front posluževanja strojev f) izboljšanje delovne discipline g) zmanjšanje odsotnosti z dela h) dosledno in kvalitetno vzdrževanje strojev. Nujno je 2. povečati produktivnost dela na proizvodnih in neproizvodnih delih. Vsi sektorji morajo z dodatnimi organizacijskimi ukrepi optimalno izkoristiti večje delovne učinke, še nadalje postopno zmanjševanje režijskih delavcev in porazdelitev del in nalog. 3. Za večji prodor na domača in tuja tržišča še nadalje izboljševati kvaliteto tistih prej, pri katerih doslej nismo dosegli bistvenih premikov (česana preja, OE preja); organizirati učinkovito medfazno kontrolo kvalitete. Bistveno se mora zmanjšati število reklamacij. 4. Vso skrb posvetiti zmanjšanju stroškov: a) racionalne mešanice surovin na posameznih linijah b) zmanjševanje odpadnih čistih niti c) racionalnejše izkoriščanje električne energije na enoto proizvoda d) zmanjšanje drugih stroškov. 5. Na domačem in tujem trgu realizirati vso tekočo proizvodnjo in od 5001 zalog preje le-to do konca leta zmanjšati za 200 t. Pravočasno in v okviru povečanih stroškov voditi cenovno politiko. 6. Zaradi velikih obveznosti do odplačevanja tujih kreditov za nabavo surovin in rezervnih delov, kakor tudi odplačevanje anuitet in obresti IFC kredita za investicijsko opremo, je potrebno izdelati likvidnostni program: — nujno je pospešiti izterjavo dolga naših kupcev iz naslova neplačanih faktur in obresti, — racionalno terminirati nabave surovin, — zmanjšati zaloge surovin do meje, ko ne bo ogrožena normalna proizvodnja, —- postopno vračati najete kredite in jih zmanjšati na minimum, —- posluževati se možnosti najemanja kreditnih linij in blagovnih kreditov od tujih bank in dobaviteljev. 7. Izdelati moramo program izobraževanja de-lavev za pridobivanje strokovnih in splošnih znanj, kajti brez znanja ni možnega napredka. Zaključek Čas, v katerem živimo, je težak in neizprosen. Gospodarska reforma bo navrgla mnogo žrtev, vendar naša Predilnica ne sme biti med njimi, zato se moramo zavedati vsi, daje potrebno delati drugače, boljše, učinkovitejše, kvalitetnejše, z večjo odgovornostjo vseh, še posebej vseh strokovnih delavcev, kajti samo z rezultati lastnega dela bomo premagali preštevilne ovire, ki jih zahteva gospodarska reforma, da bi dosegli tak gospodarski položaj, kot si ga zaslužimo. Primeijava proizvodnih rezultatov od I. — VIII. 1987,1988 PROIZVODNJA ENOJNE PREJE 1987 1988/1987 1988 razi. + ind. PLAN [l 988/plan razi. + ind. Bombaž 3.092 3.266 + 174 105,6 3.332 -66 98,0 Sintetika 2.080 1.628 -452 78,3 2.035 -407 80,0 SKUPAJ 5.172 4.894 -278 94,6 5.367 -473 91,2 0 Nm 27,5 27,8 27,7 Čiste niti 68 62 -6 91,2 63 - 1 98,4 PROIZVODNJA ENOJNE PREJE PO TEHNOLOŠKEM POSTOPKU OE 987,6 861,8 -125,8 87,3 1.090,4 - 228,6 79,0 PS 4.037,0 3.962,8 -74,2 98,2 4.129,4 - 166,6 96,0 SN 147,4 69,4 -78,0 47,1 147,2 -77,8 47,2 SKUPAJ 5.172 4.894 -278 94,6 5.367 -473 91,2 Sukana preja 1.779 1.580 - 199 88,1 1.776 - 196 89 Previta preja 1.964 1.958 - 6 99,7 1.910 + 48 102,5 Efektna preja 258 256 - 1 99,3 287 -30 89 Jože Mirtič Obrestovanje hranilnih vlog v naši delovni organizaciji Kreditiranje v stanovanjskem gospodarstvu Visoka inflacija, zlasti po letu 1985 je zahtevala vsako leto večje oblikovanje stanovanjskih sredstev. Realna vrednost ver-jenih kreditov je vedno manjša, zato so nujno potrebne spremembe tudi v stanovanjskem gospodarstvu. Odbor udeležencev družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih in družbeno ekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji in Zveza sindikatov Slovenije predlagata uveljavljanje polovične revalorizacijske stopnje, kot jo za kredite izvajajo banke, obrestna mera pa naj krije le stroške poslovanja. Po priporočilu Odbora in Zveze sindikatov Slovenije naj se navedeni način uporabi za vse kredite odobrene po 1. 7. 1988. S polovično revalorizacijo se vsaj delno uveljavlja načelo ohranjanja realne vrednosti stanovanjskih sredstev. Uvedba polovične revalorizacije kreditov pomeni: povečanje anuitet in podaljšanje odplačilne dobe. Ob nadaljnji visoki inflaciji ter padanju realnih osebnih dohodkov bo tudi pri polovični revalorizaciji vprašanje kreditne sposobnosti prosilca. Odbor za stanovanjska vprašanja je sprejel sklep, da je potrebno zaradi vse težje gospodarske situacije vsaj delno ohranjati realno vrednost že oblikovanih stanovanjskih sredstev. Ob delni revalorizaciji pa bodo potrebe po novo oblikovanih sredstvih iz čistega dohodka manjše. Sklep odbora za stanovanjska vprašanja o polovični revalorizaciji dolgoročnih kreditov bo posredovan v razpravo delegatom delavskega sveta. Helena Hiršel Vse vloge in obresti varčevalcev hranilne službe se vodijo s pomočjo računalnika Z mesecem avgustom smo zaključili štirimesečno delovanje hranilne službe v okviru finančnega sektorja. To obdobje bi lahko označili kot eno najbolj zmedenih v pogledu določanja revalorizacije glavnice (R), kar je izrednega pomena za varčevalce. S pravilno določitvijo revalorizacijske stopnje za hranilne vloge varčevalci niso oškodovani zaradi inflacije, ki jo povzroča stalna rast cen potrošnim dobrinam. Zaradi velikih mesečnih nihanj je prišlo do spremembe predpisov ki določajo, kako se mora izvajati revalorizacija hranilnih vog, da le-te ne izgubljajo na realni vrednosti. Po pravilniku o hranilni službi se v naši delovni organizaciji revalorizirajo in obrestujejo vloge varčevalcev po obrazcu R + 3 odstotne točke. Revalorizacijska stopnja »R« se objavi vsak mesec v Uradnem listu, izračunana je na podlagi porasta maloprodajnih cen v preteklem mesecu, uporablja pa se za tekoči mesec. Kako revaloriziramo in obrestujemo vloge varčevalcev je razvidno iz primera, ki ga kaže tabela 1. Iz primera je razvidno, da se mu bo vloga, če je ne bo dvignil do konca leta, podvojila. Tudi poslovne banke obrestujejo hranilne vloge po istem principu, vendar pa postavljajo za višje obresti pogoj, da mora varčevalec vezati vlogo en ali več mesecev, medtem ko vloge varčevalcev v naši hranilni službi niso vezane, zato jih lahko varčevalec dvigne ob kateremkoli času glede na potrebo. V poslovnih bankah nevezane vloge sploh ne obrestujejo, temveč jih samo delno revalorizirajo po letni konforni obrestni meri. (tabela 2) (tabela 1) Varčevalec je vložil 1. maja 1.000.000.— din. Znesek bo dvignil šele konec septembra. Iz naslednjega primera (glej tabelo 2) je razvidno, koliko bi prejel vlagatelj v mesecu septembru obresti skupaj z revalorizacijo v primeru, da bi vlogo dvignil šele na koncu meseca: Iz navedenega primera je razvidno, da je bolje, če član kolektiva varuje v naši hranilni službi, tako da ob prejemu osebnega dohodka preusmeri vsa tista sredstva, kijih ne bo takoj potreboval, na račun naše hranilne službe. Varčevanje v poslovnih bankah je boljše kot v naši delovni organizaciji šele tedaj, če se vežejo sredstva na tri ali več mesecev. Boniteta v banki je tudi ta, da lahko varčevalec po preteku vezave dvigne tudi obresti. V tej smeri bi morali dopolniti tudi naš pravilnik in sicer tako, da bi po vsakih treh mesecih pripisali revalorizacijo in obresti k vlogi, s čimer bi bila podana možnost, da bi varčevalec lahko to tudi dvignil in koristil. To pa je odvisno predvsem od nas samih, kako se bomo v naslednjih mesecih odločili. Marsikdo sprašuje, ali ima od hranilne službe korist delovna organizacija? Odgovor bi bil vsekakor pritrdilni. Korist ima ta delovna organizacija in varčevalec. Delovna organizacija mora zaradi pomanjkanja lastnih obratnih sredstev stalno najemati kredite v bankah, kjer plačuje poleg revalorizacijske stopnje neprimerno višje obresti kot obrestujemo mi naše vloge. Obrestna mera v spetembru znaša pri banki 26%. Če imamo več hranilnih vlog, nam je manj potrebno najemati kreditov pri banki. Trenutno je stanje v hranilni službi 190.000.000,— din in je v stalnem porastu. Priporočamo, da se čim več članov delovne organizacije in upokojencev odloči za varčevanje v hranilni službi, ker bo od tega imel varčevalec koristi, delovna organizacija pa manj problemov pri zagotavljanju dinarskih sredstev. Andrej Kralj letna konforna mesec obr. mera dni osnova za obrač. R + obr. maj 118% 31 1.000.000 68.429.— din junij 59% 30 1.068.429 41.509,— din julij 898% 31 1.109.938 239.510,— din avgust 260% 31 1.349.449 155.092,— din september 421% 29 1.504.541 210.830,— din Revalorizacija in obresti znašajo na koncu IX. meseca 715.370.— din nevezana vloga banka hranilna služba PL 1.000.000 letna konforna stopnja za mesec september 84% 421% revalorizacija in obresti 51.250,— din 152.300,— din S slavnostne seje delavskega V soboto, 10. septembra 1988 je bila v dvorani na Stavbah slavnostna seja delavskega sveta v počastitev tovarniškega praznika 102. obletnice obstoja in dela naše delovne organizacije ter 38. obletnice delavskega samoupravljanja. Jubilantom, delavcem, ki že 20 let delajo v tovarni, so bile izročene ročne ure. Slavnostna govornica je bila predsednica delavskega sveta Vera Bric. Po pozdravnem govoru je nadaljevala: »Tovarišice in tovariši ! Lani v enakem času smo se že intenzivno pripravljali na volitve novih samoupravnih organov v Predilnici. Tako so bile v novembru volitve v delavski svet, odbor smoupravne delavske kontrole in disciplinsko komisijo. Že v istem mesecu se je konstituiral novoizvoljeni delavski svet, izvolil je svoje izvršilne organe in imenoval odbore in komisije. Že na prvi seji smo se delegati lahko seznanili s trenutnim gospodarskim in finančnim položajem delovne organizacije ter vplivi protiinflacijskega programa in programa ukrepov za stabilnejše gospodarjenje, ki sta ga v novembru 1987 sprejela zbora Zvezne skupščine. Na podlagi tega pa je Žvezni izvršni svet sprejel paket 120 ukrepov za izvajanje programa, ki je urejal pro- blematiko predvsem po administrativni poti in ni motiviral niti posameznikov niti gospodarskih organizacij k prizadevanjem za izboljšanje rezultatov. Ukrepi so posegli predvsem na naslednja področja: — omejevanje splošne in skupne porabe — omejevanje pri razporejanju čistega dohodka za osebne dohodke in skupno porabo — omejitve na področju cen, ki so bile najbolj izrazite pri predelovalni industriji, saj so bile cene praktično zamrznjene — ter še nadaljnja devalvacija dinarja. Zvezni izvršni svet je izdal ukrepe tudi za monetarno področje, kar je še podražilo najemanje kreditov, od katerih smo pri našem poslovanju še nadalje odvisni. Zavedali smo se, da bodo ti ukrepi našo delovno organizacijo težko prizadeli. Zavedali smo se tudi, da se moramo lotiti težav z lastnimi gospodarskimi ukrepi. Kljub vsem težavam, ki so bile najizrazitejše v zadnjem kvartalu, smo v letu 1987 dosegli zadovoljiv uspeh. Zaključni račun za leto 1987je bil prvi obračun finančnih rezultatov, izdelan v skladu z novim zakonom o celotnem prihodku in dohodku. Ob upoštevanju novih predpisov in novih ukrepov, smo poslovno leto 1988 pričeli dokaj negotovo. V zapletenih pogojih gospodarjenja nismo mogli normalno oblikovati prodajnih cen preji, niti predvideti ostalih elementov, ki bi zagotavljali rentabilno poslovanje. Poleg plana delovne organizacije smo v februarju sprejeli niz ukrepov za izboljšanje ekonomskega položaja delov- ne organizacije, s katerimi smo se seznanili tudi na zborih delavcev. Težko bi bilo na tem mestu ocenjevati, ali do danes te ukrepe dosledno uresničujemo. Vsekakor se od njih zavestno nismo oddaljevali, kljub temu pa bi bilo prav, da jih ponovno analiziramo in ugotovimo njihovo uspešnost. Poslovno poročilo za prvo tromesečje ni bilo kritično, čeprav smo se z dneva v dan srečevali z že znanimi težavami poslovanja in vsi z negotovostjo pričakovali ponovni paket ukrepov, ki ga je zvezna vlada napovedovala za 15. maj. Vsekakor novembrski ukrepi niso imeli vidnejših pozitivnih rezultatov, saj smo bili še nadalje priča vse večji zadolženosti, večji inflaciji, večji obremenitvi gospodarstva. Tako kot do vseh administrativnih posegov vlade v gospodarstvo, so bila tudi ob sprejetju majskih ukrepov mnenja in stališča zelo deljena. Zvezni izvršni svet je sicer menil, da nas bodo ukrepi, ki so se nanašali predvsem na področje deviznega poslovanja, zmanjšanja skupne, splošne in osebne porabe ter svobodno formiranje cen več kot polovici Spominska fotografija — jubilanti in delegati po seji delavskega sveta sveta industrijskih proizvodov, pripeljali na boljšo, bolj zdravo pot. Pa bo temu res tako? Zadovoljiv je bil tudi polletni rezultat gospodarjenja. Kljub vsem prizadevanjem pa smo se v tem obdobju srečevali predvsem z naslednjimi težavami: Stalna rast cen reprodukcijskega materiala je zahtevala, da smo morali v poslovanje vključiti vedno več denarja in tako vzdrževati likvidnost. Za tekoče vzdrževanje likvidnosti smo rabili dnevno okoli 15 milijard din obratnih sredstev. Ker so lastna obratna sredstva premajhna, moramo v poslovne namene angažirati vedno več tujega denarja v obliki zelo dragih posojil, ki še bolj negativno vplivajo na likvidnost delovne organizacije. Problem likvidnosti pa je prisoten tudi pri kupcih. Tako smo bili primorani, da smo podaljševali roke plačil naših izdelkov. Problem je tudi v tem, ker okrog 80% prometa dobimo kritega z menicami. Takšen način poslovanja oziroma kreditiranja pa predstavlja še dodatni problem v pogledu likvidnosti. Čeprav takšni pogoji prodaje za nas niso najugodnejši, pa nas je v to silila vsesplošna kriza, ki je že prizadela tekstilno industrijo. Preje je na jugoslovanskem tržiču dovolj, konkurenčnost se je s tem povečala. Občutno pa se je zmanjšala tudi kupna moč prebivalstva. Z našim proizvodnim programom smo se tako morali sproti prilagajati potrebam trga in iskati nove plasmaje doma in v tujini Nasičenost trga s prejo, težave, ki jih imajo tudi naši kupci, je privedlo do večjih reklamacij naših izdelkov. Kupci so bili doslednejši do nabave svojih surovin, poostrili so kontrolo in so zato reklamirali tudi najmanjše napake, ki so jih odkrili na preji O problematiki reklamacij smo na seji delavskega sveta že razpravljali. Sklenili smo, da je potrebno v delovni organizaciji vzpostaviti vse ukrepe za znižanje reklamacij in odpraviti vse tiste vzroke, ki so jasni in jih sproti obravnavati v sredinah, kjer nastajajo. Jubilanti 20-letnega dela •j V ukrepih in ciljih stabilnejšega gospodarjenja smo se opredelili tudi do zmanjševanja režijskih delavcev. Ocenimo lahko, da ta ukrep dosledno izvajamo, saj smo v letošnjem letu, pa tudi že v drugi polovici leta 1987, fluktuacijo delavcev nadomeščali s porazdelitvami delovnih nalog. Kadrovske spremembe so privedle tudi do reorganizacije proizvodnega sektorja in sektorja vzdrževanja, ki sta se združila v en sektor. Z reorganizacijo so jasno opredeljene naloge, tako s področja vzdrževanja kot tudi s področja proizvodnje. Natančneje so opredeljene tudi naloge nekdanjega tehničnega sektorja, ki so se do reorganizacije prepletale med sektorjem vzdrževanja in proizvodnim sektorjem. Omenila bi še področje nagrajevanja. Naši osebni dohodki niso na zavidljivi ravni, saj predvsem v zadnjem času naš povprečni osebni dohodek zaostaja za povprečnim osebnim dohodkom doseženim v republiki pa tudi v občini, kjer smo bili dolgo časa med prvimi. Kljub temu pa lahko ugotovimo, da nam naše plače še zagotavljajo socialno varnost. Osebne dohodke povečujemo v okviru danih možnosti interventnega zakona oziroma finančnih rezultatov našega poslovanja. Predvsem pa je pomembno, da smo kljub likvidnostnim težavam osebne dohodke še vedno prejeli pravočasno. Tovarišice in tovariši! Z leta v leto ugotavljamo, da se nam približujejo težki časi. Verjetno pa še nikoli do sedaj ta napoved ni bila tako resnična kot je danes. Upam in želim, da bi nelahko pot gospodarske stabilizacije skupaj prehodili čim manj boleče. Ob koncu vsem delavcem Predilnice, še posebej jubilantom, v imenu samoupravnih organov delovne organizacije, ob tovarniškem prazniku, iskreno čestitam.« Ob zaključku svečanega zasedanja je vsem delavcem Predilnice čestital tudi pred- 20 let JUBILEJNE NAGRADE — spominske ure za dvajsetletno delo v naši delovni organizaciji so v letu 1988 prejeli: Iz oddelka predpredilnice: Marija Babšek Ivana Garantini Kolesa Frančiška Iz oddelka sukalnice: Olga Antonič Zofija Auflič Ana Berčon Rozalija Čož Pavel Hauptman Greta Resnik Terezija Zupan Iz vzdrževanja: Janez Avbelj Ivan Berčon Cveto Kos Jože Zaiček Iz skupnih služb: Bariča Flisek Zvonka Juvan Zvonka Razpotnik ( \ sednik Občinskega sindikalnega sveta tovariš Franc Izlakar ter jim zaželel še veliko delovnih uspehov. Z lepim šopkom cvetja pa sta se v imenu Odreda srebrnih pajkov čestitkam pridružili tudi tabornici. Srečanje z upokojenci je prijetno in zabavno 9. september — tovarniški praznik, ob tem jubileju pa že tradicionalno prirejamo srečanje upokojencev. V letošnjem letuje bilo to srečanje v soboto, 10. septembra v dvorani na Stavbah. Organiziral gaje sindikat, gostitelji upokojencev pa so bili delegati DS, jubilanti in še nekateri predstavniki delovne organizacije. Upokojence je v imenu sindikata pozdravil predsednik sindikalne konference, tov. Jože Prijatelj. Zaželel jim je prijeten večer in nedvomno so se njegove želje uresničile, kar bodo prav gotovo potrdili vsi prisotni. Upokojence pa je pozdravil tudi glavni direktor, toda na žalost, je njihovo družbo moral že kmalu zapustiti. Potem, ko so povečerjali,hrano, kije bila okusna, so pripravile spretne roke naših kuharic, seje pričelo zares. Seveda, da ne pozabim, smo poskrbeli tudi za kanček kulturnega vzdušja. Uvod v zabavni večer sta pričeli harmonikašici Andreja Damjan in Joži Zupančič. Zabavni program je pripravila mladinska organizacija v sodelovanju z nekoliko starejšimi mladinci. Pozabili nismo tudi na glasbeno vzdušje. Od samega začetka je za prijetno razpoloženje poskrbel tov. Jani Slimšek s svojimi glasbenimi instrumenti. Upokojenci, še predvsem upokojenke, so radi sodelovali v zabavnem programu. Ples j e otvoril predsednik sindikalne konference, za soplesalko pa sije izbral eno mlajših upokojenk, tov. Silvo Vidic (slika št. 1). S tem je bil led prebjt in kmalu seje dvorana napolnila s plesnimi pari. Zal pa je bilo moških premalo. Pa kaj zato!? Upokojenke so iznajdljive in so zaplesale kar same. Že v začetku programa smo navzoče pritegnili k sodelovanju z igrico, ki smo j o poimenovali rdeča nit. V škatljo smo skrili neznan predmet, ki naj bi ga odkrili. Največ odziva je bilo, ko smo takole s košem v roki v dvorani pobirali listke, na katere so pisali svoja predvidevanja o neznanem premetu (slika št. 2). Med njimi so bili tudi nekateri zelo duhoviti, le te pa smo med odmori prebrali. Ugotovili smo, da imamo med svojimi upokojenci tudi prave humoriste. Naš predmet pa je ostal neodkrit kar nekaj časa. Med tem pa so sodelujoči v zabavnem programu preizkušali razne svoje sposobnosti. Za zmagovalce smo pripravili skromna, toda praktična darila. Kar nekaj težav smo imeli z zabavno igrico: ples z balonom. Ugotovili smo, da so bili naši baloni preveč kvalitetni, kar nas je presenetilo... Naloga sodelujočih je bila nekoliko nenavadna — napihniti balon, toda ne sme počiti. Torej naj bi bili vsi baloni maksimalno napolnjeni. Težko je ugotoviti kdaj je dovolj! (slika št. 3). Ko so se že namučili in mislili, da so uspešno opravili svojo nalogo, seje pričelo zares: ples z balonom. Enemu izmed plesalcev v plesnem paru smo navezali balon tik pod kolenom. Naloga plesnega para je bila varovati balon pred napadanjem drugega plesnega para in seveda njemu počiti balon. Zaradi spretnosti plesalcev, kvalitete balonov in nenazadnje, ker vsi baloni le niso bili maksimalno napolnjeni, zmagovalca, tudi po dolgem, utrujajočem plesu in napadanju, nismo dobili. Na plesišču sta še vedno ostala dva plesna para. Tako smo se odločli, da bomo nagrado podelili tistemu, ki bo prvi počil balon, toda samo z napihovanjem. In tudi tu so se težave nadaljevale. Kljub vztrajnemu napihovanju, balon ni počil. Po res težkem in vztrajnem napihovanju, ko smo bili organizatorji že v resnih težavah, kako razdeliti nagrado, ki je bila pripravljena le na en par, j e na veselje nas vseh, balon počil. Vse igrice pa se le niso odvijale tako zapleteno. Ples s klobukom je zahteval le hitro reagiranje in še vedno si lahko sodeloval. Pari so si med plesom podajali klobuke. Izpadel je par, kije na določen znak imel klobuk na glavi. Da pa ni bilo nepotrebnega izmikanja, smo plesni prostor omejili (slika št. 4). Natančnost pa smo preizkusili z metanjem žoge v koš iz približne razdalje 4 metrov. Tekmovalke so bile vztrajne in tudi enakih sposobnosti, za metanje žoge v koš (slika št. 5). Pripravili smo tudi igrico za predstavnike moškega spola. Med nogama smo jim obesili vrvico, na kateri je bila privezana jedilna žlica. Vrvico smo zavezali v pasu, žlica pa je bila nekaj centimetrov nad tlemi. Njihova naloga je bila potiskanje šibične škatlice z žlico čez zarisano črto, seveda samo z gibanjem telesa. Sodelovali so trije upokojenci, ki pa so svojo nalogo sorazmerno hitro opravili. Zanimivo jih je bilo opazovati pri opravljanju svoje naloge ... Bliža se zima, prenekatera upokojenka si zimske ure krajša s pletenjem. Zato smo se odločili, da preizkusimo tudi to spretnost, 4 upokojenke so morale plesti 15 minut, seveda je zmagala tista, kije največ spletla. Pogoji so bili enaki za vse tekmovalke. Priznati moram, da so bile vse zelo spretne, kot vedno, pa je bila ena izmed njih tudi zmagovalka. Slika 1 m Slika 2 Slika 3 Slika 4 Ali nam boste slike poslali? Tudi v domu upokopncev je lahko lepo Naše upokojenke, ki jesen svojega življenja preživljajo v lepo urejenem domu v Črnem potoku, so nas pričakovale. Niso še pozabile, da v septembru »fabrika« praznuje svoj in njihov praznik. Niso še pozabile, da jih navadno ob tej priliki tudi obiščemo. Vesele so nas. Vesele so skromne obdaritve in lepega šopka cvetja. V manjši jedilnici smo pokramljali o njihovem življenju v domu. Z oskrbo so zadovoljne vse. Nekoliko težje pa je tistim, ki se še vedno niso mogle sprijazniti, da jih njihovi otroci ne morejo imeti pri sebi. V domu »Tišje« je štirinajst naših upokojenk: Ana Novak, Marija Ocepek, Emilija Zupančič, Alojzija Rebolj, Marija Hauptman, Terezija Jelnikar, Julijana Pavliha, Jožefa Juvan, Marija Mittoni, Ana Venecija, Julijana Mohar, Pavla Brodar, Frančiška Ponebšek in Angela Baš. V domu starejših občanov na Izlakah smo obiskali Štefko Baš. Bolezen jo je priklenila na posteljo, kljub temu pa še vedno rada pokramlja in je vesela vsakega obiska. Vsem upokojenkam želimo čim več zdravja in zadovoljstva. V. B. : Slika 7 Slika 5 Slika 6 Vsakoletni breskov ples, smo tokrat zamenjali s krompirjevim plesom. S tem smo nekako opozorili na dragocenost tega poljskega pridelka, saj vemo, kakšna je letošnja cena ozimnice, pa tudi trdovratnim madežem breskovega soka, smo se s tem izognili. Ker je kar nekaj naših upokojencev tudi zakonskih parov, smo se odločili in pripravili igrico posebno za njih. In res ni bilo težko dobiti 3 zakonske pare. Njihova naloga je bila: možje so morali nalakirati nohte svojih žen. Čas je bil omejen: 1.30 minut. Zmagovalec je bil tisti, kije nalakiral več nohtov. Seveda ni bil kriterij le količina, pač pa smo več pozornosti posvetili kvaliteti, kot pač ugotavljamo, je to tudi zakonitost, ki se vedno bolj uveljavlja v tržnem gospodarstvu. Da ocenjevanje ni bilo pristransko, smo v komisijo določili tudi eno izmed upokojenk. Pomerili so se tudi v spretnosti: hranjenje sotekmovalke s sadnim želejem z zavezanimi očmi. Tudi ta igrica oz. tekmovanje je poželo precej smeha med »navijači«. Skratka, v zabavnem programu niso sodelovali le tekmovalci, pač pa skoraj vsi navzoči z navijanjem za svojega tekmovalca in podobno. Ker vemo, da Slovenci radi pojemo, smo oblikovali oktet žensk in oktet moških, ki so vsak zapeli po dve narodni pesmi. Priznati moram, daje bilo to vabljivo za vse v dvorani, ki radi prepevajo naše lepe narodne pesmi in tako samo na koncu vsi še kar lepo prepevali. Tudi na letošnjem srečanju smo skromno obdarili najstarejšo upokojenko in upokojenca, ki sta bila prisotna na srečanju (Žabjek Marija in Ceglar Alojz). Ugotovili smo tudi, da bo naša najstarejša upokojenka, tov. Kokalj Marija, 6. 12. letos praznovala svoj stoti rojstni dan. Že sedaj ji želimo vse najlepše. Obiskali jo bomo! Da ne pozabim! Odkrili smo tudi skrivnost, ki je bila v škatlji — delovne rokavice. Morda nekoliko nenavadno, toda prejeli smo štiri pravilne odgovore, tako smo tokrat nagrade razdelili z žrebom (slika šL 6). Večerje minil v veselem razpoloženju (slika št. 7) in kar nismo mogli verjeti, daje že nedelja in da se bo treba posloviti. Vsi, ki se radi zabavate, udeležite se srečanja prihodnje leto in prav gotovo ne boste obžalovali. Vlasta Grom Zanetki požarov Za preprečevanje požarov je pomembno tudi protipožarno izobraževanje vseh zaposlenih V osmih mesecih letošnjega leta smo imeli 46 zanetkov, kar je nekaj manj kot v istem času lanskega leta. Število zanetkov po posameznih oddelkih je sledeče: 1988 1987 — čistilnica 10 5 — mikalnica 11 21 — predpredilnica 0 11 — predilnica 2 5 — OE predilnica 4 4 — sukalnica 8 4 — ostalo 1 1 SKUPAJ 46 51 Vzdrževalna dela v tovarniškem dimniku Vsako leto moramo pred pričetkom kurilne sezone očistiti tovarniški dimnik. Ta dela nam redno opravlja Dobravec Franc, dimnikarski mojster iz Litije, ki je edini registriran na celotnem območju občine Litija, za opravljanje te dejavnosti. Hkrati s čiščenjem dimnika je potrebno očistiti tudi vse dimovodne kanale do vročevodnih kotlov. Delo se opravlja v dokaj težkih delovnih pogojih, saj se preko leta nabere po dve traktorski prikolici saj, v kanalih pa je tudi talna voda. Letos nas je mojster opozoril na dotrajano opečno oblogo dimovodnih kanalov, ki jo moramo obvezno obnoviti pred pričetkom kurilne sezone. Zato smo takoj pristopili k delu. Sprva smo predvidevali, da je nujno zamenjati približno deset kvadratnih metrov obloge, pri delu pa seje pokazalo, da bo potrebno zamenjati preko sedemindvajset kvadratnih metrov. Delavci zidarske skupine oblagajo dimovodne kanale z dvakrat žgano dimniško opeko. M. S. V notranjosti tovarniškega dimnika Naj večja objektivna nevarnost za nastanek požara je v čistilnici in mikalnici. Skupno je bilo tam 21 zanetkov. Povedati pa je treba, da predvsem zaradi aktiviranja protipožarne javljalne naprave v cevovodih ni prišlo do širitve požara v klima in filterske naprave oz. druge stroje. Omenjeni javljalci so delovali v 15-ih primerih. V predpredilnici še vedno največkrat zagori na Plattovih flajerjih, predvsem zaradi isker od sklopke (6x), na raztezalkah se je vžgalo predvsem zaradi navitja pramena na razte-zalne valjčke. Potencialno najnevarnejša situacija je bila v predilnici, ko so bili (na nedeljo) v oddelku le klimarji in je pri izklopu svetilk prišlo do kratkega stika in vžiga bombažnega prahu. Zanetekje opazil klimar, ki seje vračal skozi odelek. V OE predilnici so vzroki za zanetke znani — okvare zaustavk, zaradi tega pride kljub pretrgu do dovajanja pramena v turbino, trenja in zanetka. V sukalnici je treba letos opozoriti na dve stvari, na požare na elektroviličarjih in All-mat sukalnih strojih. Na viličarjih je zagorelo 5x, na Allmat sukalnih strojih pa 3x. Vsekakor je treba viličarje redno vzdrževati in popravljati, pri sukalnih strojih pa je poleg tega problem še iztekajoče olje, ki se z bombažnim prahom oprime v gorljivo zmes. Andrej Krhlikar Nepremišljeno odvržena vžigalica lahko povzroči milijardno škodo Upokojila sta se... Omerzu Ana seje zaposlila leta 1963 kot snemalka in ta delaje opravljala do upokojitve zaradi zdravstvenih razlogov. S svojimi sodelavci in sodelavkami se je dobro razumela in se jim ob tej priliki tudi iskreno zahvaljuje za darilo, ki soji ga izročili ob njenem odhodu v pokoj. In kaj bo s prostim časom? Tovarišica Ana ima zelo rada sprehode v naravo, posebno še v gozd, kjer uživa ob nabiranju gob. Če bo potrebno pa bo pazila na svojega vnučka. Elsner Zvonimir seje zaposlil v Predilnici Litija 4. avgusta 1953, kot delavec na mikal-nikih. Vsa leta zaposlitve v Predilnici je opravljal različna dela, pred upokojitvijo pa je uspešno delal kot sestavljalec zabojev v zabojarni. Odločil seje za predčasno upokojitev. Našemu vabilu na »razgovor« se žal ni mogel odzvati. Obema upokojencema želimo še mnogo zdravih in zadovoljnih let. M. V. Tovarišica Ana Omerzu na svojem dolgoletnem delovnem mestu Poškodbe v mesecu avgustu Avgustaje bila le ena poškodba na delu, kije zahtevala bolniški stalež in sicer se je poškodoval Stefan Horvat, ko se mu je med posluževanjem zataknila noga med vilice kiperja in sije poškodoval stopalo., Andrej Krhlikar Kmetijska zadruga Litija je ob svoji 40-letnici podelila priznanje naši delovni organizaciji za dolgoletno uspešno sodelovanje. Priznanje je direktor KZ Litija tovariš Vinko Košmrl izročil našemu glavnemu direktorju tovarišu Jožetu Mirtiču. Za priznanje se jim delavci Predilnice najlepše zahvaljujemo in jim želimo še veliko delovnih uspehov. Prišli—odšli v avgustu 1988 Prišli: 1.8.1988 Stanislava Končar, Konjščica 16, počitniški dom Novigrad za dol. čas; Odšli: Upokojitve: 31. 8. 1988 Marija Vrtačnik, Ulica solidarnosti 2, Litija, splošni sektor; Pismeni sporazum: 31.8. 1988 Marjan Klemeničič, Ulica solidarnosti 5, Litija, transport; 31.8.1988 Simon Jesenšek, Lupinica št. 20 Šmartno, predilnica rezerva; Potek delovnega razmerja za določen čas: 26. 8. 1988 Karmen Cvet, Rašiška 1, Ljubljana, počitniški dom Novigrad; Izjava delavke, da ne želi več delati: 19. 8. 1988 Dora Dajič, Frtica 10, Litija, S/l. izmena; V delovni organizaciji je bilo na dan 31.8. 1988 zaposlenih 1002 delavcev, od tega 652 žensk in 350 moških. Od skupnega števila zaposlenih je 43 mladoletnih oseb. J. Zupančič Informacija iz hranilne službe Obrestna mera varčevalcev v hranilni službi Predilnice znaša za mesec september 421%. V. B. Obisk DITT-a v Gorenjski predilnici Na povabilo društva inženirjev in tehnikov Škofje Loke je DITT Predilnice Litija organiziral strokovno ekskurzijo v Gorenjsko predilnico. Škofjeloški DITT je organiziral predavanje dr. Muleja o inovacijah v industriji. Treba j e povedati, daje bilo predavanje zelo zanimivo in na visokem strokovnem nivoju. Dr. Mulej je prikazal sistem, ki naj bi vladal v naših tovarnah, da bi prešli iz polrazvitega sistema proizvodnje v sodoben način, vključujoč pri tem znanje, razvoj in marketing. Zelo dobro je prikazal povezavo med političnim sistemom in produkcijskimi odnosi ter zavore, ki nas zavirajo, da nismo sposobni preiti v pravo inovacijsko družbo, kjer bi vladala marketing in znanje. Prav tako je zelo dobro prikazal, kateri so glavni vzroki, da ne znamo izkoristiti notranjih potencialov ljudi. Poskušal bom našteti nekaj glavnih, ki zavirajo naš sistem, da bi prešli v pravo inovacijsko družbo; 1. Delovanje trga — ko bo trg zaživel v pravem pomenu besede, bodo tudi inovacije samoumevno zaživele. 2. V obstoječem političnem sistemu inovativnosti ni zaradi tega, ker v poslovni strukturi še ni prodrla miselnost, daje bistven element profit ne pa oblast. 3. Dinar mora postati denar, ne pa politično sredstvo za prerazporejanje dohodka. Najbolj nevarno, ubijajoče in destimulativno deluje na neko sodobno inovacijsko tovarno, če ji vzameš dobiček, ki gaje dosegla s pomočjo lastnega znanja in ga prerazporediš neki slabše stoječi tovarni oziroma ga kanaliziraš recimo v sklade za nerazvite. Po končani diskusiji je sledilo družabno srečanje s škofjeloškimi tekstilci. Mirko Dolinšek NAGRADNA KRIŽANKA REŠITEV KRIŽANKE 8/1988 VI t — Kaže, da se ni na tem področju nič spremenilo. Oborožitev je enaka kot,,, SESrAVIL. jozh viz-lac. TEdtJi KjAtOAZ. VAtVETl. Z\J£Xi>A V ŠUOdPl - T60JAM-JUIMEČEM! tC vovJbAe.. IIŽ.TUS CEGL4£ OLGA 1četniku EL EHEH 7 Z k//A Ki 53 o^aA7$™„ AfUO 10 04^0 »me okfloAftvA nože, “Polt Pontu -vAlo, bJEnšjtl P£V4A STE FO K. H.čeiA A-B £■-OEt>ET dote d-ČUoV,4 POTO.EB-ČČ/K)A L1U&/.JA. TOSA&fJA L eral. tAblJSlLI vrjAii.1 hJicla 7ApyMj*ro HAttno^ plahima tovalna UVET- VI-(L7UBLJA A/A ) LOJZE ZVPAM KSM