Kakšen naiuen inia socijaina demoikraeija ? Beseda »socijalna demokracija« vam bože znana; saj so soeijalni deraokratje v V. kuriji pri prvolnih volitvah pri nas na večih krajih zmagali in kinalu tudi pri nas več ne bo kraja, kamor ne bi prišli najeti agentje, kateri se trudijo po razširjanju ničvrednih listov, kakor »Delavca«, »Luči«, po nievrednih knjigah, po svojih slepilnih govorih prevarat Ijudij in jih pridobit na videz za svoje socijalistične zmote, katere opisujejo nevednežem kot čisto resnico, prav za prav pa tem potom za one, katerim služijo, od katerih imajo svojo dobro plačo, in ti so — bogati židovi. Le poglejte si vsakega natančneje, kateri vam bo prišel ponujat takih uraazanih stvarij in vprašajte ga: kdo siV Ali si na glasu kot dober, pošten kristjan, ki vestno izpolnjuje svoje dolžnosti in si na pošten način služi svoj kruh? Kako govoriš? Ali je tudi tebi sveto, kar je nam sveto V Ali so tvoje besede takoSne, kakoršne se spodobijo poštenemu raožu ? Ne značijo že tvoje besede ničvrednega potepuha, ki se je prišel lagat iz tujega k nam, ko ni mogel več izhajati s svojim lažnivim jezikom v domačem kraju? Vi, slovenski možje, posluhnite ga, kaj vam pravi, in potem razsodite, če so njegove besede spodbudljive ali pohujšljive, da se spodtikajo nad njimi pošteni Ijudje. Poglejte si tudi one, kateri se pajdašijo s takiini agenti in pritrjujejo njihovim besedam. Težko je verjetno, da bodo to najbolj spoštovani fantje in možje v okolici. Ze osebe, katere vas hočejo osrečiti s svojo robo, navadno ne obetajo mnogo. Ali zdaj si še oglejmo stvar samo, katero nam vsiljujejo. Mi jo moramo vendar prej poznati, ko jo kupimo ter jo vzamemo pod svojo streho. Za nepotrebne, že celo ne za škodljive stvari vendar ne daje človek dandanes svojega denarja, ko iraa tako drugih izdaj le preveč. Dandanes se je treba stresti res za vsak belič. Torej kaj nam hočejo prodati agentje ? »Delavcas »Luč« in druge take knjige. Če bi bile potrebne ali koristne, da bi prinesle blagoslov in srečo v hišo, naj bi bilo; to bi se že še pritrgalo, da se kupijo. Ako pa tega ne storijo, potem se le naj zgubijo takoj, ki so jih prinesli ali če so jih vsilili, v ogenj s takimi stvarmi! V slovenski hiši ne sme biti nič nepoštenega! Tukaj je krščanski mir in čednost doma. Tako se možato ravna. In kdor bo tako ravnal kot pošten, slovenski mož, ne bo na noben način v svojo hišo »Delavca«, »LuCi« in drugih takih stvarij sprejel, ker se po njih širi socijalna deraokracija, katera ni sreča za človeštvo, temveč velika nesreča. Socijalna demokracija ni do zdaj osrečila, kar obstoji, ubogega trpečega človeštva, in ga tudi ne bo nikdar, pač pa bogate židove, kateri so jo na dan spravili, ka- teri jo zdaj vodijo. Namen socijalne demokracije — dobro rae poslušajte! — uboge delavce preslepiti, ,(ih spraviti v sužnost židov, krščanske narode odvisne storiti od židovskih bogatašev in drugih kapitalistov. Ti se poslužujejo socijalne demokracije bodisi tako ali tako kot sredstva, da si varujejo svoj denar. Ti hujskajo delavce in prosto ljudstvo po svojih listih in svojih agentih. Za celim socijalističnim gibanjem so židovi. Bogatin Rotšild vam je znan. Gotovo ste že čuli. da ima on več milijonov, kakor cela Avstrija prebivalcev, Pa §e drugih takih židovskih bogatašev pozna svet. Da bi jih varovali, ne morejo imeti vojaškili straž. 'l'e so zato tukaj, da čuvajo državo, in ne židovskih kapitalistov. Toda ti si znajo pomagati. Kako, to vara hočern povedati. Dandanes je pač velika beda na svetu. Krščanska ljubezen, ki je prej vladala raed delodajavci in delavci, se je raorala umakniti trdosrčnosti, neusmiljenosti velikih podjetnikov, ki samo hlepijo po zlatu. Da pridejo do tega, so jim dobra vsa sredstva. Človek jim je tudi le za tako orodje, katerega rabijo, dokler je za kaj, potem ga pa vržejo v kraj. Katoliška cerkev je vselej obsoiala tako poSetje, kar neovrgljivo potrjuje zgodovina. Seveda ta obsodba ni bila ravno ljuba bogatašem. Zaslepljeni po zlatem teletu, so zaničevali vse opomine svete cerkve, njo samo pa hudo sovražili, ker jih je opominjala, da raorajo s človekom ravnati po človeško. Da bi se maščevali nad njo, so odtujili delavee cerkvi s svojim vzgledom, s svojo besedo, pred vsem pa, da so jih ovirali v izpolnjevanju krščanskih dolžnostij. Ni čuda več, da so delavci tako izgubili vero in ž njo upanje na boljšo bodočnost po smrti. Za sveta, večno lepa nebesa, katera so jim vzeli hudobneži, da so iih zapeljali v nevero, na kriva pota, hoteli so imeti odškodnino, hoteli so imeti tukaj na svetu svoj raj. Tako pa je nastala velika nevarnost za bogatine, pred vsem židovske. Da bi odvrnili od sebe nevarnost ti gospodje, čujte, kaj so storili! Da ne bi ubogi delavei, katerim so izruvali iz src sveto vero, na nje planili in pograbili njihove zaklade, so se jih polastili na prav zviti način. Začeli so po svojib dobro plačanih agentih zbirati uboge delavce v svoj židovski tabor. Da so jih dobili, vrgli so jim splepilo pred oči. Omamili so jih po svojih izmišljenih naukih o prihodnji socijalistični državi, katera se ne da nikdar vresničiti, kakor ste že brali v >Slov. Gospodarju.« Ali nekaj ima za-se, namreč to, da obeta ubogemu delavcu, katerega vrh bede in nadloge po izgubi sv. vere še tako strašno muči nikdar nenasitljivo poželenje po vživanju na tem svetu, pravim obeta enkrat zemeljsko srečo, vso zemeljsko srečo. Ta bi bila za delavca, nič delati in dobro živeti. To jim obljubuje enkrat, a kedaj, tega ne pove. Ravnanje židovskili agentov z delavci se da razjasniti na tem primeru. Oče ima porednega sinka, ki se vedno joka in prosi. Da bi ga potolažil, mu obljubi, da rau bo že nekaj prinesel, če bo tiho. Za kratko potihne otrok, pa kmalu se začne zopet jokati. Zato mu obljubuje oče z nova »nekaj.« Takšen nekaj so soeijalistični nauki, s katerimi nase vežejo socijalistični voditelji delavce. Da ni tako ravnanje v. ubogim, zdelanim trpinom ne samo nekrščansko, temveč za odraslega človeka naravnost neumno, menda spoznale. Tako narediti z ubogim, sestradanim delavcem more le socijalistiena zlobnost. (Konec prib.)