Št. 67. V Gorki, v torek »rijska ml^kxrnict na Dunaju je imt'la (koncem I. 1905) 76 pridruž*n h mlokarbkih zudrog, ki ao vplačile vsaka en delež pu deset kron za vnaki Iit» r mlfkd, ki so ga povprecno izmcVvale centrali tekom k'ta. K»-r pn uroonjo za- drage povprecno 600 do 10.0001 mW'ka na dan, imajo tudi povprecno K 6000 do 1000 dekžev, tako da znaša njih za- veza K 12000 — 20000. To so vsekakor visoke deiežne vloge-, ki z ene btrani nudijo centrali denarna sredbtv* zt obrat, katera rastejo sorazmorno z raz- vojem centrale same, z drnge t«trani pa zainteresujejo podrejene zadrugrt pri podjetju; skrbeti rnorajo, da zavod na- pre.injo, ker bi sicer same bile najbolj prizadete. Daležev pa zadrage tudi ne morejo kar ako odpove^ati, ker traja odpovedna doba V/2 do 2'2 leta, tako da mora centrala pnskrbeti drugi vir za dobavo rnleka v Hluöajn, da izstopi ena ali drnga zadraga. Ako premislimo, da imajo zadrage prilično 600 kmetovalcev za svoje člane, | ki imajo zopct v svoji lasti 8000—9000 i krav, in da znaša dnevna dobava mleka ¦ centrale na dan okoli 44000 1, potem na« mora pač navdajati reopekt pred tako krasno, mogočno in svojega c;lja jasno se zavedajočo organizacijo. Gentrala pa vpliva tadi na izbolj- | šanje mleka in njegovih derivatov, ker • ima svojega posebnega mlekarskega nad- i zornika. Nt«loga tega je nainreč stalno I nadzorovanje hlevov, pašnje in krmljenja krav, ravnanje z mlekom pri molžnji in pri transporta ter pri hlajenju v nalaš^ zato napravijenih ledenicah. CentraJa ima sedaj 82 takih ledenic po deželi. ! Za omogoditev takega pravilnega po8lovanja je bilo pač treba velikib in- veeticij. Ali bolje je investirati velike svote denarja za podjetja večjega obsega | in natančno doloöeoe obratne smeri, ki mora biti donosen, nego investirati ne- zadostne svote ali neprimerne za pod- jetja, ki bi le hiralo in nemogla izvrše- vati svojih gospodarskih nalog. Kar se tiče zadrag-mlekarn po de- želi, nabirajo te del potrebne glavnice iz deležnih in drugib prinosov svojih i članov. Delež znaäa na vsako kravo po K 101—, zaveza pa je ta dvajsetkratna, tako da garantira clan z vsakim de- ležem po 200 K. Clani imajo povpreöno 2 kravi, torej povprecno tadi K 400 za- ] veze, i n ako vzamemo v ozir, da šteje | povprecno vsaka mlekarska zadraga 66 ! članov, reprezentira potemtakem vsaka garancija okroglih 2700 K, kar je paö dovolj za iiapravo mlekarnice in za ob- seznosti zadrage nasproti članom in osrednji zadrugi. PjsIeJnja je pn za gvoje terjatve popolnoma osiguran«, ker s^ vr4i sh.i pf)li|i dobt/-* rnhnci poedine zadruije «kozi centralo «mj, Celotno nadzorovanje je pa tafeo urej«)sio, da ne morn zadrug* prev/.eti obveznos'U brez vednosti centrale. Miekarmce s^ zidajo po enolnem načrtu, kater^ga je izdelala centrala; potrebio svoto za gradnjo posodi „ZidruŽna onrednja bla- gajna" na Danajü proti nizkim obrestim in primerni arnortizaciji na pnpürjcilo nižjeav^trijske mlekarne. Poslednja se jn astanovila I. 1899 s podporo c. k poljedelskega minisierstva in nižjeavstrij«kega dež«lneg* odt>jra. Stroäki so znašali K 531.328, in sicer se je pnrabilo K 52.218 za stavbišče, K 241.138 za stavbo in K 237 972 za opravo. Poslovanje se je pričelo I. 1900 in je bilo začetkoma, kakor prizniva poročilo mlekarn-i same, ne posebno srečno. Še le ko je meseca avgusta pri- äel k zadragi kot ravnatelj Franc Hjf- mann, je zadobila zadruga oni arečni razvoj, ki ji je pomsgal do današnje vi- šine in go^podarske važnosti. Opisati moderno uredbo mlekarnice na sploh, posebno pa njene maSinerije, je tu nenmgoče. Dovolj bodi omenjeno, da ima vzorno strojno opravo za öi- äcenjfi in pasteariziranje mleka, za na- polnjenje steklenic, čistilne stroje za steklenice, stroje za izdelovanja masla, za izdelovanja leda za lastno dobavo, 76 konj, transportn h vozov, 75 filijalk ltd., ter okoli 300 nslažbencev, Dobila je ta mlekarna I. 1905 od 76 zadrog 12,836.501 litrov mleka (dnov- no povprecno 35.170 litrov) in 105.591 kg masla. Za vsaki liter je izplačala Či- stih 16671 vin.; prosto Dnnaj. Po- vprečna tolača rnleka je znaäala 3 70% in sicer se je gibala pri poaamezmh zu- drngah med 3499 in 42. Zadraga plaöaje mleko po odstotkih toläöe. Celotni pro- met pri 73 podražnicah in raznih od- jemnikih na debelo je znašal K 3,083 525, režijaki stroški pa 4.003 vin. za vsaki liter mleka, dočim so znašali 1. 1904 4.30 vin. Deleži zadrag znašajo pri cen- trali K 286 020, ki se obrestajejo po *1A%> dočim je zaveza, kakor smo prej omenili, dvakratna*. Zadraga je imela, kakor veako tako na vehko zasnovano podjetje, iz začetka precej težav, a trezno in izkušeno vodstvo je kmala premagalo težave. Danes je ta zadraga zelo važen in odločojoči faktor v zadružni organizaciji nižjeavstrijskega kmeta. Tako zadrago, dasi ne tako veliko, bi Bi morali želeti mi Slovenci v Trsta ! (Dalje prih.) D o p i s i. Iz Vrtojbe. — V soboto je imelo obč. stareäinstvo sejo, v kaleri se je pripoznalo nekaterim osebam domovinska pravica v Vrtojbi. Zbranih je bilo 22 stareäin. Med sejo se je poznala ne- kema že na obrazu, da težko čaka be- sede, parkrat je vprašal, čeje dnevni red že končan, videlo se ma je, da ima nekaj jako važnega na srcu. Ko je dobil besedo, začel je prodaiati svojo modrobt nekako tako-le : Slabi časi so prišli v Vrtojbo, redarji nam aretujejo naše uboge otročiče, žnpan jih kaznaje za vsako malenkost, ubogi otročiči trpijo radi tega in jaz bi predlagal, naj se ka- zenski paragrafi predragačijo tako, da bi 8melo samo atarešinstvo sklepati, koga se zapre in koga se ne sme. Kedar bi se ne sir ei brigati, ako se dva pretepata, ampak čakati bi moral, da nastaue ve- lika rabuka, in še le ko bi se zbralo naj manj 10 pretepačev potem, naj bi po- segel vmes. V nedeljo je priäel redar y ' mojo krčmo ter aretiral nekega ubogega mladeniča, tistega nedolžnega Pavlina. „Ni res, da je nedolženw mu je ßegel dragi starešina v besedo, jaz Bern bil preJ pričan, kako je pretepal nekega res ne- dolžnega fanta ter zraven kiel Boga in ljudi; in rečem Vara, da če bi moj sia naredil meni to, kar je naredil Pavlin svojemu očetu, izgaal bi ga iz hiše", nakar ze je nsnla cela vrsta očitanj iz uyt vseh stareäin na onega, ki je zagovarjal „nedolžne otročioe". Lekcijo, katero je dobil od zbranih stareäin, mislim da ne pozabi več". Zakaj da je pa zagovarjal pre- tepača, hočem povedati. t V Vrtojbi dolenji imamo eno stranko in eno strančico. Stranka ima svoje draštvo „Čital- nico", 8trančica pa „Pevsko in bralno draštvo", katerega astanovnik je oni, ki je zagovarjal „otročiče" v seji, g. J. Maraž. Udje tega draštva so večinoma plesa- željni mladeniči, od katerih so nekateri pamelni, nekateri pa prave barabe, ki ne dajo mira ne Boga ne Ijadem. Dokaz temu je, da je g. vikarij izkljačil 2 a da istega društva iz cerkvenega zbora in sicer mislim, da na predlog organista, ki LISTEK. Sarnotar. črtica. Spisal ivočesnlk. Gelo popoldne «em lazil s paäko na rami Po gorovja. Hotel semse neko- liko razvedriti od napornega daševnega dela In »to ** mi Je zdel naJPrimer- nejš! lov Vstrelil nisem ničesar. Toda to me ni vznemirjalo in mi jemalo dobre volje Tndi roe ni jezilo, da pes prepeličar ni zavohal prav nikakoräne divjačine. Solnce jo stalo že precej nizko. S Bvojimi zlatimi plamenčki je obrobljalo daljne vrhove, ki so atrmeli tarn ponosno kviška, k°l bi hrePeneli> da dosežejo nebesni obok. Sivkaste kope oblakov so se dvigale nad morjem, ki se je spajalo kot belkast pas v dva otoka. Žareli bo oblaki in menjavali barve. Bližal se je tak veder, kakoršen razveseli človeškc dnšo, koprnečo po naravni, nepokvarjeni lepoti. Bilo je v zgodnji jeseni, ko je v prirodi še vse zeleno, ko fie čebljajo po vejah kori ptičev, ko doni po planini še pesem pastirjev in ravno dozoreva po poljn koraza in na drevja žlahtno sadje. Sedel sem na mogočno Bkalo in zrl tje po Iepi Vipavski dolini. Kot nevesta, vsa okrašena s cvetjem, blažena vesela in ob enem ponosna na svojo lepoto, se mi je zdela. Kako priiazno se ziblje do- zorevajoča taräica po dolgih njivah, kako lahno se vzvalovi zelena detelja ob pi- hljajočem vetričn! Beloliste breze in krive vrbe stoje kot zvesti stražniki na brega počasne, temne Vipavščice in ji šepetajo sladke pozdrave, da jih izroči deroči materi Soči. Razkcšni solnčni žarki se kopljejo v mirnih valovih, na lahno plaskajo ob dolgo nmazano travo in trdo bičevje. Tam po Krasa se pa vrsti hribček za hribčkom, vasica za vasico, cerkvica za cerkvico. In vse na- redi na človeka prijeten atis, da se mu porodi v srca zadovoljnost in veselje. In oko mn nehote za čas obstane v sredi doline, kjer se dviga proti nebesnim vi- šavam — cerkev Bogorodice v Logo. Potem mn pa plava mično dalje nad vinogradi in travniki tje do pleäastega Čavna in Grebena, ki kažeta Vipavcem svoja Boha rebra in se le počasi ode- vata z redko zeleno odejo. Po sredi doline je krožila jata la- stovic, nad Planinskimi hribčki je krožil kragulj viBoko v zrak. Zadrhtelo je nekaj v naravi, zaše- lestelo je listje po drevju, tiha pesem je plala kot nekaj tajnega nad poljem in gorami, kot nekaj sladkega je plala prav äepetajoöe. Tako pesem poje mati Ijnb- ljenemn deteta, če je potrebno pokoja. Prepeličar je zalajal morda petsto korakov od mene doli v grmovja med skalovjem. Mislil sem prvi trenotek, da je prepodil zajca iz brloga, a spoznal sem, da to ni mogoče. Pes je lajal vedno na istem mesta, vedno glaBneje. Pohitel sem tje doli in imel paško pripravljeno na strel. „To, to, to !" sem začul med ska- lovjem. Vzel 8em patrono iz puäke, ki sem jo obesil na ramo. Po ovinkih sem dospel na malo prijazno ravninico, okrog in okrog ob- dano od strmih skal. Le na eni strani je bila odprta. Tam je držala ozka steza med gabrovjem in leskovjem do bližnjega poloka, ki je niže doli glasno šamljal, se penil in zaganjal ob skalnate bregove, porastle z mahom. Pred veliko skalnato dnplino se mi je nndil čnden prizor. Na štirivoglatem kamno je sedel postaran možiček, držal dolgo palico v roki in pretil prepeličarju, ki je neprestano silil vanj in vedno huje lajal. Pred starcem se je na žerjavici pekel krompir. Možiček se je naglo ozrl, in ko me je ngledal, je snel svoj star klobaček z glave in mi želel dober veLer. Odzdravil sem ma in poklical pre- peličarja, ki me jc takoj ubogal in se zleknil po mehki travi. „Ne zamerite, ker sem ma žagal. V začetka sem ga lepo klical: „To, to, to!", a ker to ni nič pomagalo, sem prijel palico. Ve8te, gospod, jaz se paov bojim že iz mlada. Ko sem bil star komaj sedem let, me je agrizel rjavi Sultan ovčarja Jožka ravno v roko. Kraha sem mu dajal, pa me je ugrizel za plačilo. Glejte, gospod, to je hvaležnost Bveta!" (Dalje prih.) je ob enera tndi častni pevovodja „Br. in pevskega druätva" ; pravim „častni", ker 8e vršijo pevske vaje le vsak „kvaterni petek*. Pretečeno nedeljo je pa redar are- tiral nekega Pavlina, ki je I. tenoriat v tem društvo, ker je nekega mladiča pre- tepal, in grozno kiel. Iz rok sta mn ga pa vzela dva druga ada istega draštva, na kar je Pavlin nšel. Redar ga je are- tiral pa pozneje v krčmi g. Maraža ter odvedel v občinski zapor. Med potjo od M. do zapora je klical Pavlin redarja: „Čaki, äe te bomo akrotili kot jagnje." Drogi dan pa je priäel g. Maraž že na ˇso zgodaj h župann, naj izpastt Pavlina. Ker pa župana ni bilo doma, pisal ma je pismo na polje, kjer je žapan dela', v katerem zopet zahteva, naj se Pavlina izpusti, da mora iti na delo. In žnpan ga je izpustil. Tiček pa ni fei na delo ampak naravnobt k svojemu zagovornikn, kjer je pil in prepeval ; iz krčme ga seveda ni poslal nihče na delo. Pa kako tndi, saj „ubogemu nedolžnemu otročku" je bilo vendar treba, da se okrepča — po tolikih mukah v zaporu, — razbijal je namreč po oknih zapora celo nod. Zdaj bi pa vprašal: Kako pride do tega g. Maraž, da zabteva, naj se izpnsti areti- ranca? Kako pride g. Maraž do tega, da zagovarja v obč. seji pretepače in raz- grajače? Kako mora trditi, da ata žapan in redar preetroga — ali celö pristranska — ko mn je pač znano, da se je od- pustilo celo nekemu sedanjemn ada „Pevskega in bralnega druätva" celö ta- krat, ko je luval križe na pokopališču ter 8 križem v roki čakal na cesti — koga bi požrl? — Kdo so bili tisti, ki go pred kratkim h pettmi odprli zapor (ker ni bil slačajno s kljnčem zaklenjen) ter vrgli „kibljo" v vodnjak, iz kaierega pijete Indi Vi g. M. ? Ali ni priznal sam Gorkič Miha — kot očividec, — ki je pr?i „delavec na polju izobrazbe" v „Pevskem in bralnem društvu", da je odprl vrata zapora tajnik tega društva, kakor se je tudi dognalo, da je on (taj- nik) prinesel „kibljo" iz zapora. In ako se take ljudi naznani sodniji, tedaj se je prestrogo, pristransko. Ako pa kdo žuga redarja 8 niirtjo, ako ga na tla vrže, ako se mu poäiljajo razglednice z urnazano vaebino in žuganjem s smrtjo — to ni seveda vhe nič. Ako ni sramotno taka p obalmsha zagovarjati, potem pa ne vem, zakaj naj bi s-e äe koma reklo: Sram te bodi ! Pomislite g. Maraž, da z Vašim nattopom v obč. seji, niste nikakor ko- ristili dolri stvari, k večemu, če bte si pridobili še kakänega „nedolžnega otro- čiča". Take družbe, kakor jo vi imale, Vam nihfe ne zavida. Kot ustincnniku „Pevfckega in bralnega društvtr' Vam pa poäiljam svoje cestitke na tolikem na- predku. Nekaleri drustveniki so ee res pokazali, da *o „tlrcgo liberalni", kakor je rekel nekdo na ustanovnem občnein zboru. Čebtitam! Pravicolj nb. S Tolmiuskega. — V petek 17. t. w. padala je toča v vasi R*vna Žabče pri Tolminn lako moßno, da etari ljudje le dva taka slučaja pomnijo. Vse je strto in nničeno. Polje je zgledalo kakor o Božku pokrilo z belo odejo ledenega zrnja. Radi dolgo trajajoče zime ni bilo skoraj nič sena. Ljndi je le do sedaj mnčila skrb, kako bodo preživeli živino črez zimc. Pa vsaj poljski pridelki so kazali lepo, ker tukaj v gorah do Hedaj še ni bilo velike s-uše. Zadnji up je spla- val nbogema kmetu po vodi. Tukaj še ako je dobra letina ne rodi zemlja to- liko, da bi preživela Ijndi, temveč tno- rujo knpovali blago v tri are oddaljenern toJminskem trga ter ga nositi po ftrmi stezi domov. Vendar vto prelrpijo, da le imajo za kaj feupiti. A kaj bode letos? Živine ne bodo mogli red iti. Drugih do- hodkov ne poznajo. Poljski pridelki vsi vniöeni. Kaj čuda, da zre ubogi kmet s skrbjo in žalostnim očeRom proti se blivajoči zimi, ne vedoč kako bode pre- živel sebe in drnžino. Iz Bovca — (Dornače raz- m e r e.) — Ntuelnik bovškfga cestnoga odbora jr priobčil v „Gorici" na dop;s { z dne 21. jol. t. 1. neki „popravek"4, pa ni vsfga popravil. V oznnčenem dopisu jp bilo rečeno, da je pustil poke. Matija Jonko v blagajni cestnega odbora baje 14.000 krön. Najprej mu moram razložiti pomen hesede „baje" ; ta beseda je v zvezi z besedo bajka in pomeni „kakor ! govorijo". Ker sem vedH, da tjudstvo j vsako Mvar pretirava, sem nalaäc dodal besedo, ki priöa, da se ne zanesem po- polno na dotično govorco. Dopisnik torej ni lagal, ampak je samo povedal g'as iz ljudötva. Gospodu načelniku smo bvaležni za njegovo pojasnilo, in to tem bolj, ker sam priznava, da je bila v bin- j gajni lepa vsota denarj», to je okroglih 618220 krön. Ta svota debro opravičuje na^o trdit( v, da ni niti od daleč doka- zana potreba, sklepati o no en po- ¦ sojilu v egromnem zne.^ku 10.000 krön i Dalje pojolnoma vzdrzu;fmü trditev, da se ni vozil materijal samo od „Kebrovega znamonja*', ampak tudi „od Rota", torej 4 km tlaler. Da ni bila dotična cesta na svojem vrhuncu, torej lam, kjer bi se bila rnorala izdatno znižati, nili za en cm /.u^uih, — tegH ne verjame niti g. načelnik. O jarku poleg c^ste molči — kot grob. Z ozirom na to izjavo apumo, da t-poznu g. načelnik, kako krividno nam pod'ika 'aži, in zajedno, kako bridko se je s-kregal z resnico. Imenovani g. načelnik je najprej „povdarjal"' v „G rici", potem pa se je äel oprat v „kristalno-čisto" wSočo", brž- kone zato, da ne bi kdo mislil, da je postal kar čez noč pobožen „klerikalec". Ko se je nekoliko opral v priznano uma- zani „Soči", začne kar iz rokava vsipati raznovrptne utrinke hvojo razgrete libe- I ralno-napredne domišljije. Kdo ma je pri i tem pompgal, ne morerno vedet', a zdi so nam, da je v ozadju tega dopi?a neki zelo „prosvitljeni gospod". Ta imenitni \ gOhpoci iz učene akademije „Slov. Naro- da" je tako moder, da zna :udi latinske Citate, n. pr. ,.Fmia coronat opus", pa v svoji naprednosti gre tako daleč, da očita naLemu cerkvenemu oskrbniku ve- ; liko hudobijo, češ, da „so poslali še težje \ ti^očake za prelivanje zvonov v blaženo t Ilal joif. Dopiumkn bodi povedano, da je tem jotom pridobilo naše. cerkveno oskr- j bniltvo nie manj koi 60 vin. pri vsakem ! kg. S cer naj pove klevetni dopisnik, kc- liko doklad plac'ujejo bovški davkoplače- j valci r^a meuec ali na leto za nove zvo- j nove; toda ako zna r( snico povedati, ! bo inoral priznaii, da" niti vinarjt». Poleg > tega naj pove, zakaj so poslali — pod ! firmo Du Poi ravno isti bovški „^rvaki" se težjp ti>-oč'ake v blažono Italijo ob gradnji novrga ,.Občinskpga rlnmt.". He Rhoc'u-«, hie salta. G.ede vsled požara prenovl.ena ka- planije bodi g. dopisniku na uho pove- danc, da je povzročila največ tOiadevnih stroškov velika nenarnost bov>kih „pr- vakov", ki eo bili tako vneti „za floäni blagor', da niso zavarovali r.obonegM ob- činskega poslopja —. Capio? Dopisnik govori tudi proti rnorali 8V. L guorija, čt^rsvno hr uuinc na to moralo pnbližno tako kakor zajec na boben. Eden v imenu vsch prizadetih. Volitiöni prog-loc. Shod državnega poslanca dr. Ploja. Dne 12. t. m. je imel pri sv. Jariju ob Ščavnici drž. posl. dvorni svetnik dr. Pioj (-hv)il volücev, k»ler»'gu ro je udo- lezüo Ho 1000 oseb. V zailevi volilne rin>ki dalje delat , H ca«oma se du mnrsiknj dosec^i. Rekel je toili, dn jo nbstrukcija v od- seku ne(niise!. V zbornici pa bodo &lov. poslanci storili vse, kar bo le mcgoče, da te da S ovei c m, kar jim grr. Glede Koroäke povdarja, da koro?kega poraza niso krivi slovenski poslanci, ampak premoč in Korošci sami, ker je tarn äe strašnn narodna za^panost, na kar Nemci računajo. Po^ebej je ožigosal Plantanovo postopanje. Na bhodu zbrani mo>.je ?o izrekli popolno zaupanje dr. Ploja, kakor tudi pQ.slancema dr. Korošcu in dr. Ko- čevarju. Prsebpo je pa shod obsodil ntsmiselne napade na dr. Pioja glede njfgovega državnozborskpga delovanja v odseku za volilno ref>rmo. Češki minister dr. Pacak o volilni preosnovi. Če^iki minister rojak dr. Pactk je imel minale dni v Kutni gori na nekem ^h^du ^ažen političen govor, v katerem se je izrazil o volilni reforrni thko-le : Pri volilni preosnovi inoramo od- govoriti na sledeča vprašanja : Bo-Ii bodoČnost boljša kakor sedanjost in preteklo9t ? Omogoči ii volilna preo9nov», da pridejo do večje veljave v pozilivnih razmerah realne moči bolj, kakor v se- danj h razmerah? Pride li do besede Ijudstvo kot tako? Bode li imelo če^ko Ijudbtvo v državi nasproti Nemcem in v zbornici bolj ugodno stališče kakor pri sedanjih razmerah? Je-Ii bolj ugodno, da imajo C hi v zbornici nsmesto 68 108 Jjudsk;h lastopnikov ? Je-li bolj ugodno, da imamo v zbornici namesto sedmine petino vseh poslanc^v? Ne bojimo se odgovora, ker vemo : Volilna rtf)rma no izpado tako, kakor hočejo Nemc:. Nadalje nam je znano, da volilna preosnova ne bo absolutno enaka, a da bo pravično izonačila narodne sile. Volilna reforma sicer ne bo izjavila popolne pravice, pač p>4 pomenja biatveno stopnjo do nje. Zato in le zalo poapešujemo volilno preosnovo in ji hočemo posv^titi svoje moOi, da se uresniči. Politika je znanost ali umetnost, ki ne delaje vedno s celimi številkami, marveč mnogükrat tudi z drobc;. C-^lo oni, ki je najbolj srečen, mora biti za- dovoljen, da doseže približno, za kar se poteguje tadi v velikih, urejen'h in enotnih državah, kar še v mnogojezični Avsstriji. Itne politika za-«laži le ono javno delovanje, ki ne žrtvuje mogoče, dosegj vo in bližnje stvari amišljenema, duzdevnemu ! Madjari in dogodki na Ogrskem. Vedno v<\čja nasprjtJH, me«l bal- kanskimi narodi so dala povod raznim madjarskim časopisom, da se zadnje dni intonzivno pečajo z današnjim položajem na Balkanu, katerega smatrajo skrajno resnim. Casopisi neodviane stranke oči- tajo pa dunajskim krogom, <5e3, da. se ti vesel« zapletajev na Bilkanu. Glavno glasilo neodvisno stranke „M.igyar Orszag", ki se je te dni v nekem dankn bavilo z dogodki ni Baikanu ter z vzroki, ki so izzvali prepire med Ri- muni in Grki ter med Grki in Bolgari, konfuje svoj članek pnbližno t>tko-le : Dnnajski krogi, katfre navdaia brezmi- s«lno ge^lo „Drang nach Osten", se iz sica vesele nad vsako zme5n.avo, ki su pojavi na Baikanu. Kratkovidni dunajski politiki iäcejo s svetilko povoda, da bi AvstriJH intervenirala na Bilkanu. Ti ljudje ne, pomislijo, da bi pr^nehnli pre- piri med Ramuni, med Srb;, med Bol- qari, m«-d Albanc , med Čmogorci, med Srbi, merici, ki se bavi z vin8ko kupčijo, je izročilo 3 t. ro. sod vina, ki se je imel doposlöti z to- Torn'm vlakom do določene postaje. Do- tiona vsprejemnica pa je bila datirana z dnp. 6. t m. Ker je pa želozni Ski upravi določen rok treh dni, v katerem mora dotično blago poslati naprej, je omenjeni sod vina čakal lehko na postaji v Go- rici šest dni, predno so ga odpeljali. Kaj fee pa pravi to, če mura pri Bedanji Trcčini scd vina ležati äest dni na BolncD, to ve v<*akdo, ki se kolickaj peča s kletarBtvom. Na ta način namreč so lehko pokvari vsako vino in tndi naj- boljs>. Isto drnštvo je poslalo sodček vina po bohinjski železnici s tem le naslovom: preko Jesanic Ljubljane v Onj<\ postaja Hv. Peter v Savinjski dolini, Štajersko. Uslažbenci na tuk. kolodvoru bchinjske železnice pa niso hoteli poznati zgoraj omenjene postaje, to najbrže pa zate- gadelj ne, ker ne znajo slovenski. Vrnili so torej društvu vozni list po svojem slugu, z opazko, da take postaje ni. Še Je po večkratnern tekanja tje in sem so 8e dali prepričati, dn postaja sv. Peter v Savinjski dolini na Štajerskem vondarle obstoji. Konečno še to le: Neka stranka je po^lala pr&zen sod omenjenema dru- štvu ter ga adresirala na postajo jažne železnice. T.t sod je bil najprej na po- staji južne la\ezi\\cQ 3 dni, pntem pa na poBtaji državne železnice äe 4 dni. Torej je bil sod v G irici celih 7 dni predno ga je druatvo vdobilo. Spop. Brzovlak 8.15....., „ 6.05 „ Osebni vlak 9.45 „ „ „ „ 7.15 „ 3.55 zj. „ „ „ 1.31 zj. Anton Kustnn, trgovec v Gorici Gosposkaulicašt. 25 priporoča častiti duhovščini in slav- nemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cej- lon. Portoriko itd. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfii, istrsko in dalmatin- sko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko St. 0, 1, 2, 3, 4, 5. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč ob '/« kila in od «inega funta. Testenine iz tvornice ŽniderSič & ValenCič. Žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdiče- vega mlina iz Kranja in iz Joch- marin-ovega v Ajdovžčini. Vse blago prve vrste. Tužnim srcem naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš preljubljcni oče, oziroma soprog, svak, zet in tast gospod Andrej Šinigoj, trgovec in gostilničar „Pri kolodvoru", prevjden se svetotajstvi za umirajoče, po kratkej bolezni danes mirno v Gospodu zaspal v 54. letu svoje dobe. Žalujoči ostali. V Dornbergu, 18. avgusta 1906. ,CeatraIna posojikica, registrovana zadruga v Qoriei, uliea Vetturini št. 9. Posojuje svojim članom od 1. novembra 1905 na mesečna odpločila v petih letih in sicer v obrokih, ki znašajo z obrestmi vred, za vsakih 100 K glavnice 2 K na mesec. Posojuje svojim članom od 1. aprila 1905 na menice po 51|2°|O, no vknjižbo po 5°|0 z 1|s°lo upravnega prispevka za vsacega pol leta. Obrestna mera L za hranilne vloge je nespremenjena. Fani Drašcek, zaloga šivalnih strojev Gorica, Stolna ulica hi. št. 2. Prodaja stroje tudi i na teden- | ske ali j mesečne • oboroke. ! i Stroji so \z prvih tovarn ter najboljše kakovosti. Priporoča sc slav. občinstvu. V dekliškem domu se učenke sprejmejo na stanovanje, katere razne goriške šole obiskujejo. Prilika za učenje raznih tujih jezi- kov, godbe in ročnega dela. Dobro nadzorstvo. Pri nizki ceni dobra hrana, lepo in prostorno stanovanje. Natančneje se izve pri gospej IHariji Orašlcr Via Trigeniina štev. 12. Rojafti! kupujte narodni ftfllek Jolskega Doma". Ivan Bednarik priporoča svojo knjigoveznico v Gforici ulica Vetturini št. 3. i IvanKravos ' priporoča svojo sedlarsko delavnico i v Gorici i na Kornju št. II. Zavo d za sianje na siekln EDVAKD STUHL, Gradec, Annenstrasse No. 39. iztlehijc slikana okr. a za cerkve in hiše v raznih slogih. Podpis ... šie v prijetno i!( J/i.s s tem. firmo z:> tl h.. okna p. EdvanJa Muhl iz Grades v \s- h u oziru pripoie^ili \ tukajšnji uovi .. ikvi ,. imeno- vam ü< tp. .' tuh] pri- skrl ,1 vsa 1; rvana o- k" v fpk^no zado- voljnost in zelo po pri- merni ceni. K '• ijhJ< ut«ad v St. Ire/n pri Oorici, • .9. (let. mbra 1900. Jc& Kosovel, kural. )-P'.d Edvard Stuhls uinotni slikar za cer- kvena )kna iz Gradca, postavil je v tukajšnji župnijski ccrkvi sv. Iva- na Krslnika j»et v res- 'ici lepih oken. Barvo S' Krav lepo vjemajo in ,o tudi svitlo. Kor tu li cena oknom ni previsoka, lehko ime- ——¦---------------------- novancgagospodatoplo prip očam vseni ccrkvonirn oskrlmistvom, ko bi prilika ilonesla, da bi taka okna napravljali. V Čnpovami, due 25. septembra 1901. J. Rejec, župnik. Takih priznavanj imam prečastiti duhov- ščini na razpolago še dokaj. Uljudno se priporočam Ed. Stuhl. Jako izdatno sredstvo proti t • i t 1 •! / J #1 #\ 9siatttvic\*"inTYin w\ *mmwc\c\m\[\'\x\ y\a nrii \ /T^n-"ii7"i\ . ovllkUlMll 111 ulldll 11 Jü 11(1111 (JUUlU) u v I M / je Hker GODINA, katerfga napravljala v Trpln lekarrarja Rafael Godina, lekarna „Alia. Madona della Salutte" pri Sv. Jakopa, in Josip Godina, l^karna „All' Igea" f nlici Fornelo ^t. 4 — SlekleniČiea stane 1 K 40 vin. — Potom poäte j»e ne pošilja manj kakor 4 stekleničice, in sic^r proti poštnemu povzetju, ali pa, ako Be dopošlje naprej 7 K, naka» ee steklfničice dopožljejo franko in po v tem zneskn zapopadeni vsi pošiljatveni stroški. Üobiva se v vseh lekarnah. „Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani" Dunajska cesta 19 — v Medjatovi hiši v pritiicju — Dunajska cesta 19 Tsprejema: 1. Zavarovanja vsakovrstnih poslopij, premißnin in pridelkov proti požarni skodi; 2. Zavarovanja zvonov proti vsakoršni poškod- bi in 3. Zavarovanja za nižjcavstrijsko deželno za- varovalnico na Dunaju za zivljenje in za nezgode. Pojasnila daje in vsprejema ponudbe ravnateljstvo zava- rovalnice ter postreže na željo tudi s preglednicami in ceniki. Taedina slovenska savarovalnica sprejetna savarovanje pod tako ugodnimipogoji, da se lahkomcris vsako drugo aavarovalnico. V krajih, kjer še ni stalnih poverjenikov se proti f provziji nastavijajo spoštovane osebe za tazaupni posel. Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovalcem f popolno varnost. HT Svoji k svojim! ^f Glavno zastopstvo za Trst Goriško in Istro pri g. Dragotinu STAREC, Trst, Via Yaldirivo 16. Rqjaki Slovenci! Pristopajte k domači zavarovalnici!