Poštnina plačana v gotovini.	v LJubllani, dns® 1» novembra 1933.	' % Ceha P°samezni števi!ki Din^'“
Sfe¥. 221.	4	fiesto. XV«
»NAŠ G L A S “ Izide vsakega prvega, in petnajstega v mesecu. Naročnina za celo leto Din 40’—, za po! leta Din 20*—, za četrt leta Din 10-—. — Za inozemstvo je dodati poštnino. «ss= Oglasi po ceniku. =
Uredništvo! Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6. Račun poštne hranilnice v Ljubljani štev. 11.467.
List za državne nameščence la upokojence.

O volltvi javnega nracteištva.
(Konec.)
Sistem izvolitve za določeno poslovno dobo nudi upravi različne koristi. Predvsem ji omogoča, da svoje osebje ob določenem času, to je morda tudi pred potekom poslovne dobe, natančno pregleda. Pri tem ne gre za izločitev uslužbencev, ki so zagrešili hude prekršitve službenih dolžnosti. Za odstranitev takih fukcionarjev se uporabljajo predpisi in postopek disciplinskega prava. Tudi če postoje drugi važni motivi, kakor ,na primer, če uradnik izgubi možnost, biti izvoljen, ali pa očividna nesposobnost ali drugi zakonsko' določeni razlogi za odpust, uprava ni prisiljena čakati, da poteče službena doba. Povsem drugo je pa, kar se tiče uradnikov, ki v svojem pojmovanju službe kažejo neko malomarnost, a sicer svoje naloge v poglavitnem še tolikanj izpolnjujejo, da mora njihov predstojnik reči o njih, da z njimi ni več zadovoljen, da pa nima možnosti jih disciplinski zaradi nekega določnega dejanja, ali opustitve obtožiti. Saj je znano, kako težko je časih dokazati neke slabe in moteče napake v značaju ali druge pomanjkljivosti uradnika. To so primeri, kjer uradnik okosteni v službi, postane za-nikern in kjer pridnost in vestnost ponehata, kjer se približa tesno meji pojmovanja dolžnosti. Če je razdražljiv, živčen, ne da bi bilo mogoče go-v'or't' baš o invalidnosti, če je bil v službi večkrat grajan in mu je bilo zagroženo, da ne bo več izvoljen, ali
Če se njegovo ponašan j e napram podrejenim, tovarišem ali predstojnikom ali pa celo napram državljanom tako poslabša, da bi se od uprave ne moglo zahtevati, naj podaljša službeno razmerje. V službi se more nadalje tudi pokazati, da neki uradnik za svoj položaj ni ali ni več sposoben. Premalo je izrazitih posameznih primeirov, s katerimi bi se mu mogle dokazati in predočiti njegove slabe lastnosti, toda celota dokazuje, da uradnik ne sodi več na svoje mesto. V vseh takih primerih ima uprava, če je uveden sistem volitve za določeno poslovno dobo, možnost, da si zagotovi pravilno poslovanje z izločitvijo tistih uslužbencev, ki ne zaslužijo nadaljnje zaposlitve. Ta sistem pa tudi nudi upravi še drugo korist, da more, če se potreba po osebju zaradi zmanjšanja dela zniža, po poteku poslovne dobe uradnika ne več .zaposliti, če mu more v kaki drugi službeni panogi nuditi zaposlitve.
Seveda se to, kar predstavlja za upravo korist, mnogokrat pokaže kot zelo škodljivo za uradnika. Vendar se dobri in sposobni uradnik nima vzroka bati sistema izvolitve za določeno dobo. Kdor kolikor toliko izpolnjuje svoje dolžnosti, more s precejšnjo gotovostjo računati, da bo spet izvoljen, če ne nastopijo nepredvidene, nujne ovire. Izvzeti so pa primeri nekaterih najvišjih uradnikov v posameznih državah, ki morajo ob menjavi vlade zaradi te politične spremembe Po poteku svoje službene dobe zapustiti službo, če je niso zapustili že Pred potekom službenega razmerja.
Za uradnika, ki ni bil več izvoljen, nrore v določenih okoliščinah postati opasno to, da pogreša slehernega pravega sredstva, s katerim bi mogel izsiliti svojo nadaljnjo zaposlitev kot Uradnik tudi zoper voljo nadrejenega uPravnega oblastva. Na vnovično zaposlitev ne more torej tožiti. Kjer po-st°je pokojninski predpisi mu bo se-yeda, če ni sam zakrivil, da ni bil več I2Vdljen, pristojala pravica do ustrezne rente, če pa uprava trdi, da je sam za-, r'vil, da ni bil več izvoljen, mu mora ►p* dovoljeno tožiti za odškodnino. enm sistemu očitajo, da je uradnik
izpostavljen zmotam in pogreškam volilnega oblastva in da more torej zaradi gole samovolje kakega predstojnika izgubiti svojo dražvno službo. Tak položaj bi mogel biti za neizvoljenega uradnika tem slabši če je po svojem poklicu tako zvan monopolist, na primer poštni uradnik, ki si je v šolah in v poklicu pridobil tako čisto specialno izobrazbo, katere v zasebnem gospodarstvu tako rekoč nikjer ne more več uporabiti. Za uradništvo je tudi zelo nevarno, ker uprava, če neče več obnoviti službenega razmerja, ni dolžna naznaniti razloge za to. Vsekakor postoji neko jamstvo proti zlorabam v javnem mnenju.
V nekaterih primerih se utegne zgoditi, da je izvolitev za določeno poslovno dobo napram izvolitvi za nedoločen čas uradniku koristnejša. To namreč tedaj, če njegovo delo ali zadržanje ni več tako zadovoljivo, kakor je bilo spočetka, tako da morajo predstojniki misliti na razvezo službenega razmerja. V takih primerih bo namreč oblastvo običajno počakalo do poteka dobe, za katero je bil uradnik izvoljen in ga bo o nameravani odpovedi toliko pravočasno obvestilo, da se lahko ipobriga za drugo službo. Če je pa bil uradnik izvoljen za nedoločen čas, na to ne more z gotovostjo računati. V osrednji švicarski državni upravi, kjer je uveden sistem izvolitve uradnikov za določeno službeno dobo je z dnem 31. decembrom 1932., ko je poteklo službeno razmerje 18.185 uradnikom, bilo samo 7 (sedem) uradnikov, ki za novo službeno dobo niso bili vnovič izvoljeni in so hkrati izgubili pravico do pokojninske rente. Ob koncu leta 1929 je bilo ob poteku tedanje triletne službene dobe komaj dvoje uradnikov, ki nista bila vnovič izvoljena. Iz tega izhaja, da je v resnici tudi v Švici triletna službena doba za katero se volijo uradniki prav za prav nekaj sličnega kot dosmrtna nastavitev uradništva. To velja pač tudi za večino drugih dežel.
Spričo takih ugotovitev se pogo-stoma čuje mnenje, da je izvolitev uradništva za določeno službeno dobo za upravo škodljiva, ker uradnikov, ki ne vrše zadovoljivo svoje službe ni mogoče več odstraniti iz državne oz. občinske službe. Koristi nudi ta sistem v prvi vrsti dotičnemu uradniku, kateremu nudi izvolitev za določeno dobo neko gotovost, uprava sama pa nima posebnega interesa na tem, ker bo — dasi morda tudi ni pravno prisiljena—vendar sposobnemu uradniku, ki želi med poslovno dobo zapustiti državno službo, to dovolila.
Za upravo je seveda škodljivo, da pogostoma ne more takoj odstraniti nesposobnih uradnikov oz. ne more med službeno dobo spremeniti njegovega položaja, ne da bi tvegala, da bo uradnik uveljavil premoženjsko-prav-ne zahteve. Bati se je tudi, da se s tem načinom omeji časih potrebna in zaželena »posvežitev« staleža, kar povzroča neko okorenelost uprave. Vendar ima uprava v tem pogledu stalno možnost, da ukrene potrebne mere proti temu. Zlasti so prikladni ukrepi, s katerimi se zanimanje uslužbenstva vzdrži stalno živo, predvsem pa dobrohotnost, s katero oblastvo v pravilnem psihološkem razumevanju nastopa napram osebju kot celoti in napram poedincem.
Ni tudi docela postranska stvar za uradnika, če ga volilno oblastvo o vsaki obnovitvi službenega razmerja na primeren način obvesti. Tako pravilno priznavanje dotedanjega njegovega delovanja more samo poživiti njegovo voljo do dela in vnemo za službo.
Za upravo leži največja vrednost sistema izvolitve za določeno poslovno dobo v njegovem preprečevalnem in zavarovalnem učinku. Že samo možnost, da ne bo vnovič po poteku službene dobe izvoljen, dobro vpliva na mnoge uradnike. Zlasti bo ta izgled zdravilno vplival na tiste, ki poskušajo odnehati v svojem delu ali ki se udajajo svojim slabim nagnenjem. Seveda se ta prednost ne da dokazati S številkami. iVendar imamo pa to brez dvoma odlično vzgojno1 sredstvo, da se v uprav, položaju urad. staleža vzdržuje disciplina. Ker zagotovljeni položaj resni uradniki zlasti ob časih krize zelo upoštevajo in cenijo, vpliva izvolitev za določeno poslovno dobo brez dvoma zelo ugodno na delavnost uradništva in varuje hkrati Upravo pred premočnimi spremembami v uslužbenskem kadru.
Izvolitev za določeno poslovno dobo se je v splošnem doslej popolnoma obnesla. Seveda je izmed poglavitnih pogojev ta, da ima uprava možnost tako službeno razmerje že pred potekom določene poslovne dobe razrešiti, če prestanejo pogoji zanj, to je če izgubi uradnik med to dobo svojo izvoljivost, ali če njegovo obnašanje in
uspehi niso več zadostni in niso več primerni, če se je zaupanje vanj nujno zmanjšalo ali če nastopijo drugi važni razlogi za njegovo odstranitev. Na žalost se uveljavljajo seveda pri tem pogostoma tudi politični razlogi, ki morejo izvršilno oblastvo v njegovem svobodnem odločanju hudo ovirati.
Predlagali so nekateri že tudi kombinacijo, po kateri naj bi urhdnik v treh letih bil v nekakem poskusnem službenem razmerju, nakar bi se šele izvolil za * nedoločen čas ali pa do smrti. Po izjavah raznih upravnih oblastev bi se pa s tem ne doseglo mnogo za upravo: uradnik v poskusni službi kaže pač vselej med tem časom zadostno energijo, katero pa pogostoma izgubi, ko se začuti na svojem mestu stalnega.
Če se more torej prosto presojati, kateri sistem — izvolitev za določeno službeno dobo, za nedoločen čas ali za vse življenje do smrti — je za upravo koristnejši, potem je po navedenem brez dvoma najugodnejša izvolitev za določeno službeno dobo, pri čemer se pa seveda koristi osebja ne smejo na neprimeren ali krivičen način okrnjevati.
Poostreni disciplinski predpisi ¥ Avstriji«
Avstrijska vlada je nedavno izdala naredbo o »posebnih ukrepih glede javnopravnega stališča zveznih nameščencev«. Ta, na podlagi nekega cesarskega pooblastilnega zakona iz 1. 1917. izdana naredba je novo avstrijsko uradniško pragmatiko v mnogih točkah znatno dopolnila oz. spremenila. Po tej uredbi se je značaj stalnosti avstrijskega državnega uslužbenstva precej omajal.
Po določbah uradniške pragmatike je bilo disciplinsko postopanje točno urejeno, tako da so bile pravice uradnikov vselej natančno zavarovane. Disciplinske kazni so pričele z ukorom in se končale z odpustom. Za posamezne prestopke ali prekršitve niso bile določene posebne kazni, temveč se je kazen izrekla po konkretnem primeru sorazmerno s prekršitvijo. Po novi naredbi je pa določena za nekatere prekršitve službenih dolžnosti nujna kazen odpusta oz. izgube pravice do po-kojnine.
Službene prekršitve, ki se nujno kaznujejo z odpustom, so za aktivne uslužbence neizvršitev oz. neopravlja-nje službe navzlic svarilu z odpustom, potem namerno podpiranje teženj, ki so sovražne državi ali vladi, in zapeljevanje h kateremukoli takih kaznivih
dejanj. S kaznijo izgube pokojnine se kaznujejo upokojenci, ki prekršijo dolžnost molčečnosti z namenom, da s tem podpro protidržavno ali protivladno delovanje.
Te službene prekršitve zasleduje posebna disciplinska komisija, ki se postavi pri uradu zveznega kancelarja, in ki odloča dokončno. Aktivnega uslužbenca, proti kateremu se prične disciplinsko postopanje, je treba takoj odstraniti iz službe. Zanimivo je, da se prične postopek že na samo prijavo in da ni potrebna nikakršna predhodna preiskava. Na podlagi prijave same se takoj odredi ustna razprava, ki se mora vršiti v 8 dneh. Komisija odloča v senatih treh članov. Ostali predpisi se strinjajo z običajnimi disciplinskimi normami.
Razprava se more vršiti po možnosti brez prekinitve in se mora končati najkesneje v treh dneh. Če je obdolženec spoznan krivim, se mora obsodba glasiti na odpust službe oz. izgubo pokojnine. Druge kazni ni.
Če pa v treh dneh od pričetka obravnave dalje ni bilo mogoče dokazati obdolžencu krivde, se mora ves predmet odstopiti rednemu disciplinskemu sodišču, ki obravnava nato predmet po splošno veljavnih disciplin, predpisih.
Izvajanje 1. odst. § 263. uradniškega zakona.
»Učiteljski tovariš« je objavil dne 19. oktobra sledeči članek:
»Pod gornjim naslovom smo objavili v 9. štev. »Učit. tovariša« z dne 5. t. m. v celoti dopis g. fin. ministra št. 27156/1 z dne 11. julija 1933 s komentarjem iz »Našega glasa«.
Ker se je dalo omenjeno tolmačenje razlagati tako, da je dolžan urad-nič čakati ob napredovanju po 1. apr. 1931 samo 1 leto na izplačilo prvega poviška in da se mu drugi povišek izplača takoj po preteku prvega čakalnega roka, je izdalo ministrstvo financ dodatno tolmačenje pod Br. 38173/1 z dne 8. septembra 1933, ki navaja med drugim:
Prvi odstavek § 263. urad. zakona izrecno določa, da v © 1 j a enoletni rok za vsako prvo napredovanje, t. j. v skupini in periodskem povišku potem, ko je stopil urad. zakon v veljavo. Treba je torej čakati na izplačilo višjih prejemkov eno leto le ob priliki prvega priznanja periodskega poviška i n 1 e ob priliki prvega napredovanja v višjo skupino. N. pr.:
N. N. je bil priznan 2. periodičen povišek VIII. skupine z dnem 1. julija 1931, v VII. skupino je napredoval, recimo, 20. februarja 1932. Na izplačilo 2. period, poviška mora čakati do 1. julija 1932 in ravno tako tudi 1 leto za izplačilo VII. skupine, t. j. do 1. marca 1933.
Ta uslužbenec si pridobi pravico do 1. period, poviška VII. skupine dne 26. februarja 1934 in se mu ta izplača takoj v smislu § 30/2 dne 1. marca 1935, ker je že čakal enkrat v period, povišku. V VI. skupino bo ta uradnik napredoval, recimo, 15. julija 1935. Prejemki te skupine mu bodo takoj izplačani s 1. avgustom 1935, ker je tudi v skupini čakal že 1 leto.
To v znanje vsem, ki so vprašali za zadevne informacije in navodila.« —
K temu članku moramo dostaviti, da po naših poizvedbah pri finančni direkciji v Ljubljani o prednjem dodatnem tolmačenju fin. ministrstva ni še nič znanega. Direkcija takega tolmačenja doslej še ni prejela.
Važna razsodba
V naslednjem objavljamo zanimivo utemeljitev neke razsodbe državnega sveta, ki je bila izdana sicer v konkretnem primeru na tožbo prizadetega drž. uslužbenca, pa je vendar načelnega pomena in zaradi važnosti vredna, da se naši bralci, čeprav niso iz prometne stroke, seznanijo z njo.
Neki železniški uslužbenec se je v službi hudo ponesrečil, tako da je postal nesposoben za eksekufivno železniško službo. Ko je po ozdravljenju poškodbe bil sposoben za lažja pisarniška dela, je bil vpoklican v službo in jo izvrševal približno 6 mesecev. Ko je bil nato brez vsakega drugega razloga na podlagi točke 16. § 112. oz. § 118. zak. o drž. prom. osebju (ki je analogna določbi t. 16. § 104. u. z.) upokojen, je vložil zoper upokojitev tožbo na državni svet. V tožbi je navajal, da za upokojitev ni bilo povoda, ker ne obstoji noben razlog iz § 118. o drž. prom. osebju in ker se mu pri odmeri pokojnine ni prištelo deset let, kar bi se bilo moralo, ker je postal zaradi nezgode v službi brez lastne krivde nesposoben za nadaljnje ekse-kutivno službovanje. Upokojen je bil s komaj dvajsetimi službenimi leti, vsekakor zato, ker za eksekutivno službo ni bil več sposoben, drugega primernega mesta pa zanj ni bilo.
Državni svet je njegovo tožbo glede obeh zahtev zavrnil z naslednjim utemeljevanjem:
»Tožilec navaja, da ni mogel biti upokojen na podlagi točke 16. § 112. in § 118. zakona o drž. prom. osebju, ker je v navedenih določbah točno povedano, kdaj more prestati služba, da pa v njegovem primeru ne postoji noben izmed razlogov, navedenih v § 118. in da tudi v upokojitveni odločbi no-
državnega sveta*
ben razlog ni izrečno naveden. Ta tožnikova trditev pa ni utemeljena. Na podlagi čl. 1. zak. o avtentičnem tolmačenju § 110. u. z. se mora § 110. tako razumeti, da je že samo s tem, ko odločba o prestopku službe navaja ta paragraf, ugotovljeno, da je pri uslužbencu nastopil eden izmed primerov iz navedenega predpisa, ki povzroča prestanek službe. Smatra se, da je taka odločba izdana v smislu zakona, kar pomeni, da v odločbi o prestanku službe ni treba navajati razlogov, zaradi katerih služba prestane. Z ozirom na dejstvo, da je v § 110. u. z. kakor tudi v § 118. zak. o drž. prom. osebju docela isto besedilo, je smatrati, da je z zakonom o avtentičnem tolmačenju § 110. uradniškega zakona raztolmačen tudi § 18. zakona o drž. prom. osebju. Iz tega razloga se tožbi v tem delu ne more ugoditi. Enako je neutemeljena zahteva tužitelja, naj se mu prizna še 10 let za pokojnino v smislu § 126. zak. o držav. prom. osebju, ker navedeni predpis to ugodnost obljublja samo tistim uslužbencem, ki se brez lastne krivde tako poškodujejo v službi, da postanejo vsled tega nesposobni za nadaljnje službovanje. Iz spisov je pa razvidno, da je tožitelj po ozdravljenju dne.....ponovno nastopil služ-
bo in isto v redu opravljal, kar dokazuje, da zaradi poškodb ni postal nesposoben za nadaljnje službovanje. Zato je ta del tožbe odkloniti.« — Razsodba torej nič ne vpošteva dejstvo, da je uslužbenec zaradi nezgode v službi postal nesposoben za svoje dotedanje službovanje. Prav tako se pa tudi ni vpoštevalo dejstvo, da je bil poškodovanec v resnici le zato predčasno upokojen, ker za nadomestno službo (najbrž zaradi pomanjkljive šolske kvalifikacije) ni bil uporaben.
Uradniško pravo v praksi.
Naknadno prostovoljno vplačeva- bo, od dne upokojitve do sprejema v
nje v pokojninski sklad- Na svoje vprašanje glede nekih pojasnil v zadevi prostovoljnega pristopa k uradniškemu pokojninskemu skladu, je ljubljansko Društvo državnih upokojencev in upokojenk prejelo naslednji razpis od fin. ministrstva pod št. 37.351/1 od 13. IX. 1933. Pojasnilo se glasi: »Upokojenci iz 2. čl. navodil za izvrševanje § 272. zakona o uradnikih od 31. III. 1931 morajo predhodno postati redni vlagatelji uradniškega pokojninskega sklada, nakar morejo kot taki naknadno vplačati vloge v sklad za prejšnjo do-
F. Z.:
Mesto mrtvih«
Minilo je žareče poletje, polno sonca, minila je prijazna jesen. Ljudje so se vrnili z dežele, s počitnic, in spet se jim zdi toplo stanovanje prijazno in kot ob peči bo kmalu vabljiv. Doma ali zunaj po svetu, povsod je bilo lepo. Zdaj pa pričenja pozna jesen, nebo se zavija v mračne oblake, megla se vlači po polju in dež bije ob okna. Mrak je vse daljši, in prav ob večernih urah se s temo plazi v duše čudna otožnost, slutnja bližajoče se zime, konca življenja. Spomin na blestečo lepoto poletnega sonca je že obledel, saj je tako daleč že od tistih dni.
Kmalu pride spet dan, ko bomo šli iz mesta tja ven »na tisto tiho domovanje«, tja na zadnje pribežališče nas vseh, na božjo njivo. Obiskali bomo to mesto mrtvih, da izkažemo čast veličanstvu smrti. Morda nas bo gnalo tudi nezavedno hrepenenje tja ven, da se spet enkrat v letu tako prav od srca pogovorimo z našimi dragimi, ki so že prestopili skrivnostni prag, ki vodi tja onstran. Morda je tudi ta obisk le nekak beg k našim najljubšim, ki počivajo tam zunaj, da se pri njih vsaj za trenutek skrijemo pred obupno slutnjo lastnega konca?
Mar ne začuti vsak človek kedaj pa kedaj, da je vse, kar dela in kar snuje, prav za prav brez smisla? Mar se ga ne polasti vsaj časih bridki občutek, da je vse njegovo stremljenje po slavi, uspehu,’ vsi njegovi boji za zemeljske dobrine, ves njegov trud, ki ga troši za to življenje, prazno hlastanje? Da je ves ugled, da je slavno ime in stališče v družbi, pa moč in vplivnost, le prazna senca, ki zgine ob prvem sončnem žarku? Zakaj na koncu konca te bodo vendar zapeljali tja ven, v pre-stolico mrtvih in komaj bodo zabobnele prve grude na tvoji krsti, komaj bo nekaj,
članstvo sklada. Po tem ne morejo taki upokojenci vplačati vloge samo za neko določeno prejšnjo dobo, ne da bi postali obvezni vlagatelji uradniškega pokojninskega sklada, kakršni morajo ostati do svoje smrti. — Državni upokojenci, ki so na dan 1. aprila 1931 prejemali pokojninske prejemke po zakonih, sprejetih po 1. 1923., toda pred 1931, morejo, — če to žele, — naknadno vplačati vloge v uradniški pokojninski sklad za tisto prejšnjo dobo, za katero to sami hočejo. Taki upokojenci so počenši od 1. aprila 1931 dalje
— pa tako malo, — ljudi potožilo in malce zaplakalo, že bodo odhiteli vsi nazaj v življenje, veseli, da so vsaj to pot ušli neizbežni usodi.
Le premnogi si oddahnejo, ko zagrebejo grob nad pokojnim, svobodneje zadihajo, kakor da so na novo oživeli in da jim je bilo podarjeno čisto novo življenje, saj so odpadle mnoge ovire in oziri in ni čuda, da je mrtvi tako naglo pozabljen, kakor da ga ni bilo nikoli med nami. Vsi sladki, presladki, vsi sebični se zadovolje z besedami, ki jih slišimo vedno znova in ki plovejo rahle kakor dih nad površino. In rajnki je lahko vesel, če slišijo njegova mrtva ušesa nežni vzdih »Moj ubogi mož« ali pa »Kako dobra je bila«, Časih pa ni slišati niti teh tako obrabljenih, tako brezdušnih besed.
In vse to je v bistvu popolnoma človeško. Življenje je močnejše od smrti in živi imajo zmeraj premoč nad mrtvimi. Vendar pa globokim naturam ljubljeno bitje nikdar popolnoma ne odmre. Kakor da živi še naprej poleg nas, čisto resničen in živ, ne samo to, še bolj živ in še bolj resničen. Seveda nam je na pokopališču le redko kedaj blizu. Tam v mestu mrtvih je toliko življenja, toliko nemira in hrupa, tam tekajo sem in tja, klepetajo, zijajo in prinašajo ljudje najbolj vsakdanje vsakdanjosti na ta vrt miru, kjer bi morala vladati resnoba in svečana tišina. Tam med temi skoro nepreglednimi vrstami hladnih spomenikov, tam spomin na rajnke mora obledeti. Tam v ti gneči, sredi praznih, puhlih ob'skovalcev spomin na odišle ne živi več. Doma pa je čisto drugače: pozdravlja nas najmanjša malenkost, morda slika, prazen stol za mizo. Slišimo napev, gremo po poti, po kateri je pokojni rad hodil in takoj je sklenjen tok, ki preplavi naše srce z valom tople ljubezni in občutka povezanosti in neminljive bližine. Zdi se nam, kakor da je pokojni ves naš, ves samo naš.
po določbi 1. odst. § 272. u. z. prisilni, obvezni vlagatelji uradniškega pokojninskega sklada do svoje smrti.«
Rok za opravljanje praktičnega učiteljskega izpita. Po novem uradniškem zakonu mora uradniški pripravnik do konca petega leta pripravljalne službe opraviti državni strokovni izpit, sicer se mora odpustiti. V nekem primeru je bil učiteljski pripravnik, kateremu je poteklo pet let skupne državne službe, odpuščen z ozirom na navedeni predpis. Na njegovo pritožbo je državni svet razsodil, da se ta petletni rok iz 6. odst. § 14. u. z. računa šele od 1. aprila 1931 dalje, ker se ta predpis nahaja v splošnem delu uradniškega zakona in velja le za bodoče primere. Odpustiti se morajo samo tisti uradniški pripravniki, ki v petih letih, računajoč rok od 1. aprila 1931 dalje, strokovnega izpita ne opravijo. Službena doba, odslužena pred 1. aprilom 1931, se za to vprašanje ne vpošteva.
Izvajanje § 263. u. z. Na vprašanje ljubljanske poštne direkcije, ali je treba v smislu pojasnila fin. ministrstva glede izvajanja 1. odst. § 263. urad. z.
uslužbencu, ki je napredoval po 1. apr. 1931, ostati še 12 mesecev v dotedanji nižji plači samo enkrat ali dvakrat, namreč ob prvem napredovanju v višjo položajno skupino in še ob prvem priznanju periodskega poviška, je prometno ministrstvo izdalo dne 19. sept. naslednje mišljenje: »Rok enega leta se računa po 1. odst. § 263. u. z. za vsak prejemek posebet t. j. enoletni čakalni rok velja posebe za napredovanje v prvo položajno skupino in posebe za prvi periodski povišek.«
Od kdaj pripadajo novi prejemki.
Na vprašanje nekega naročnika odgovarjamo, da državnemu uslužbencu, ki je bil pomaknjen v višjo položajno skupino oz. bil preveden v kako drugo vrsto državne službe, pritičejo prejemki novega zvanja od dne podpisa dekreta o napredovanju oz. prevedbi. Pri tem je nevažno, kdaj je bil dotič-nemu uslužbencu ta dekret dejansko vročen.
Obleke kemično čisti, barva, piisira in lika tovarna J O S. REICH.
Vestnik,
Ponavljamo opozorilo v številki 1. X. 1933 ter nujno prosimo vse gg. naročnike, da se poslužijo poslanih jim položnic in nakažejo z njimi naročnino in zaostanke, ki smo jim jih označili poleg naslova. — U p r a va .
t Milan Paternoster. Dne 26. okt. je umrl šef odseka za računovodstvo pri tuk. finančni direkciji, fin. svetnik Milan Paternoster. V spomin pokojniku, ki je bil vsestransko agilen društveni delavec in tudi načelnik naše bivše Zveze drž. nameščencev in upokojencev, objavimo izčrpnejši članek v prih. številki. Zaenkrat dodamo le še to, da je bil zaslužni pokojnik svo-ječasno med sotrudniki in dopisniki »Našega Glasu«, ki mu zato ohrani nadvse časten spomin. R. I. P.
Ustanovitev zveze upokojenskih društev. Dne 14. in 15. oktobra 1933 se je vršila že dolgo napovedana anketa o ustanovitvi osrednje zveze društev upokojencev za vso državo. Razgovori so se vršili v Slavonskem Brodu in so se jih udeležili zastopniki upoko-jenških organizacij iz šestih banovin. Ljubljansko Društvo drž. upokojencev in upokojenk je zastopal njegov agilni tajnik g. ravnatelj Anton Spende. Na zborovanju so se sprejele načelne smernice za ustanovitev zveze in se bodo
podrobnosti uredile čimprej, ko bodo v vseh banovinah organizirana društva upokojencev. Podrobno poročilo o poteku ankete še objavimo. Naglasiti pa moramo že zdaj, da je soglasno prodrlo' načelo, da se morajo upokojenci organizirati po banovinah, tako da bo v vsaki priznano kot oficielno zastopstvo samo po eno društvo, ki naj ima — če je le mogoče — svoj sedež na sedišču banovine.
Vlaganje prijav upokojencev za rodbinske doklade. Iz zagrebškega lista za javne nameščence in upokojence »Naš Glas« posnemamo, da je »Potporna zadruga javnih namještenika i umirovljenika« v Zagrebu prejela od pokojninskega oddelka savske finančne direkcije obvestilo, da je ugodeno f prošnji navedene zadruge in da letošnjo jesen ni treba državnim upokojencem na področju zagrebške direkcije predlagati prijav za draginjske doklade. Prijave morajo vložiti samo tisti, ki imajo spremembe v družini ali pa ki se preselijo v drug kraj. Prihodnje prijave se bodo v Zagrebu predlagale šele prihodnjo spomlad.
Statistika našega učiteljstva. Po
tajniškem poročilu na občnem zboru ljubljanske podružnice JUU je bilo včlanjenih letos v navedeni organiza-
Tam zunaj v mestu mrličev je pa vse samo grozotna smotrenost. V nji se zrcali življenje živih z vsemi svojimi stanovskimi razlikami, z vso svojo zlaganostjo, z vsemi svojimi brezdanjimi prepadi med revežem in bogatinom. Ti stanujejo ob širokih cestah, kjer stoje bogate palače in razkošne hiše, okrašene z marmorjem in obdane s cvetjem. Plemenitaši po krvi in po denarju leže v grobnicah, drugi spet počivajo v častnih grobovih, katere so jim namenili potomci, da bi njihov spomin nikdar ne zatonil. In med temi junaki duha, mogočniki v umetnosti, med temi nesebičnimi borci za svobodo in za bratstvo med ljudmi, ki počivajo pod težkimi kamnitimi spomeniki, v razkošnih grobovih jih je toliko, ki so za živega hodili po ulicah v skromnem oblačilu, neznani, mnogi celo nespoznani in zaničevani in njihova veličina je bila vidna samo redkim. In že postanejo pota vse ožja, prebivališča pokojnih vse manjša in neznatnejša in tam v zmešnjavi ubožnih grobov, tam je siromaška četrt. Prav tako, kakor je bilo v življenju. Navajeni so bili živeti na tesnem, stisnjeni drug ob drugega, mnogi od njih vse svoje življenje brez lastnega doma, brez svoje hiše in po smrti so se preselili spet v ta kvartir, ki je namenjen za te brezimne množice. Saj se mrliči ne morejo braniti, saj morajo vse potrpeti in prenesti in tudi smehljati se ne morejo več visoko donečim puhlicam.
Saj katero besedo pa beremo pogosteje na vseh teh kamnitih svedokih čuvstev preostalih, kot »nepozabni« ...? In vendar se je neutolažljiva vdova prav kmalu spet poročila in se »rajnkega« spomni le prav poredkoma, morda komaj vsako leto o Vseh svetih. In starši so bili že tako stari, imeli so tako čisto nesodobne, malce smešne starinske nazore, da z njimi kar nikakor niso več sodili v ta naš moderni, napredni in prosvitljeni čas. Skoro da so bili vsem malo na poti. Kako naj ne bi bili kmalu skero hvaležno pozabljeni. Seveda,
če prav premislimo vse to, se nam časih le odkrije, da so imeli mnogokrat prav. Videli so reči v naprej, ki so se zdele smešne in nemogoče, sodili so o stvareh tako nesodobno, pa le modro in pravilno, svarili pred tem in onim, kar se je zdelo vsakomur nujno in prav, priporočali to in ono, kar se je pokazalo, da ni bilo odveč. Saj so poznali ljudi in zakone življenja!
Najganljivejši je pa tisti kot božje njive, kjer počivajo otroci. Na majhnih gomilah so prav tako majhni spomeniki, klečeči angelčki, pa križci iz marmorja, na tem ah onem kamnu celo genljiva slika malega pokojnika pod steklom. Katera plemenita mati pa je kedaj pozabila na svoje mrtvo dete, s katerim je na skrivnosten način zvezana še preko groba? Toda vsakdanjost s svojimi drobnimi skrbmi, malimi težavami in redkimi veselimi trenotki polagoma zabriše prvo, najhujšo bolečino in kar naenkrat se zgrozimo in z bridkostjo v srcu odkrijemo, da so se nam poteze dragega pokojnika zmedle, obledele, skoro pogreznile v pozabnost. Živi se vrinejo med nas in podobo umrlih, prevzamejo njihove p0" teze in njihovo mesto v spominu. In tak° je pač prav. Saj ne bi mogli sicer nikol' zaživeti prav iskreno, če bi bili tako tesno povezani s smrtjo, ne bi mogli izpolnjevati našega vsakdanjega dela in črpati iz življenja silo in moč, veselost in stremljenj® v borbi za obstanek.
Le na videz se nam zdi, da je smrt tako vsestranska kot življenje. V resnici je pa vsak konce zase zaključek, končni obračun, ki seže globoko v najskrivnejso kamrico našega srca. S smrtjo preneha vse-Vse delovanje in nehanje je izgubilo 23 mrtvega ves pomen in je končano za vselej. In prav to spoznanje popolnega kon^ ca, brezskrajnega uničenja nekdaj tako po nosnega in tako samozavestnega bitja, J najtrpkejše, kar jih more občutiti človes
ciji vsega skupaj 3281 članov, t. j. za 53 več napram minilem letu. Sekcija ima 33 sreskih društev. Ta so imela v minilem šolskem letu 154 zborovanj in 135 predavanj različne vsebine. Opravilni zapisnik ljubljanskega odbora navaja približno 2700 številk. Osebnih informacij, posredovanj in pomoči je nudilo društvo približno 800 članom. Točnega pregleda neorganiziranega članstva na žalost ni.
Zadružna menza v Beogradu. V menzi, katero vzdržuje Zveza nabav-Ijalnih zadrug drž. uslužbencev v Beogradu v Poenkareovi ul. 21 (Zadružni
Nekaj podatkov o učiteljiščih. Poročali smo, da so letos sprejeli v vsa učiteljišča v državi samo nekaj nad 700 dijakov in to samo moških. Ženske so bile letos izključene od sprejema, to pa zaradi tega, ker je bilo doslej dosti več ženskih kot moških kandidatov. Ženska večina znaša 24.5%. Danes je v naši državi že najmanj 3000 absolviranih učiteljiščnikov, ki ne morejo dobiti zaposlitve. V državi je 31 državnih in 5 zasebnih učiteljišč. Državna učiteljišča so: v Beogradu 2, v dunavski, drinski in moravski banovini po 4, v zetski banovini 3, v dravski in primorski banovini po 2, v vardarski in vrbaski po 1, v savski jih je pa 8. Na vseh teh učiteljiščih je bilo konec zadnjega šolskega leta 7086 gojencev, od teh 4415 žensk in 2671 moških. V državi je tudi 5 zasebnih učiteljišč in sicer so v Ljubljani, Mariboru, Zagrebu, Sarajevu in Velikem Beč-kereku. Na njih je bilo 487 gojencev, in sicer 442 žensk in 65 moških. V naši banovini je bilo 1005 učiteljiščnikov,
»Zadruga državnih nameščencev za nabavo stanovanj v Ljubljani« je imela 3. oktobra t. 1. svojo III. redno skupščino z običajnim dnevnim redom. Iz poročil odbornikov je bilo razvidno, da so šla vsa oblastva, osobito pa g. ban dr. Marušič in njegov pomočnik g. dr. Pirkmajer zadrugi v vsakem oziru na roko in da bi z zida-prv'h skupnih stanovanjskih hiš že ahko pričela, ako ne bi Zveza nabavljal-mh zadrug v Beogradu vedno in vedno odlašala v. izplačilom že obljubljenega poso-jila v znesku 1,000.000 Din. 2S ozirom na to stališče Zveze je bil soglasno sprejet predlog za prodajo stavbišča, ako bi Zveza še nadalje vztrajala na svojem odklonilnem stališču. Zadruga šteje sedaj še 21 članov, ker je izbrisala vse one člane, ki niso polno vplačali svojih deležev, nekaj jih je pa med letom izstopilo. Društveno premoženje se ni bistveno izpremenilo. Vsa Poročila so se vzela na znanje ter se je izrekla odboru soglasno razrešnica. Pri volitvah je bil zopet izvoljen upravni odbor izžrebani član Skalar Josip, višji rač. Svetnik v pok., kot namestnika pa dr. Fer-
in sicer 690 kandidatinj in 315 moških. Dovršilo je letos učiteljišče in se s tem usposobilo za pouk 1508 novih učiteljev.
Odklanjajte vse ponaredbe, posebno odprto blago na vago, ker se dobi prava: Kathreiner Kneippova sladna kava samo v originalnih zavitkih s sliko župnika in podpisom: Seb. Kneipp! dom), dobe vsi člani naših uradniških zadrug hrano po nizki ceni. Kosilo velja 9 Din, večerja pa 7 Din, v abonmaju pa oboje 12.50 Din. Priporočamo našim bralcem, ki se mude službeno v Beogradu in so člani katerekoli naše zadruge, da se poslužijo te ugodnosti. Prav tam so na razpolago zadružnikom prenočišča in sicer od 15 do 20 Din za osebo. Kurjava in kopelj je vračunana. Obeh ugodnosti ,se morejo seveda poslužiti tudi upokojenci, člani naših zadrug.
Nova organizacija. Prometno ministrstvo je potrdilo pravila »Društva pravnikov prometnega ministrstva«, ki se je nedavno ustanovilo. V poštni stroki so zdaj že tri različne organizacije uslužbenstva raznih kategorij, in sicer so to Združenje p. t. t. uslužbencev (UPU), Združenje p. t. t. zvanič-nikov in služiteljev in pravkar osnovano Društvo pravnikov prometnega ministrstva.
Iz uredništva. Obveščamo p. n. naročnike in druge prijatelje lista, ki žele na razna vprašanja odgovora oz. pojasnila v listu samem, da je to po-gostoma nemogoče. Zato naj taki dopisniki, če žele dobiti posebno pismeno pojasnilo oz. navodilo, prilože svojim dopisom poštnino za odgovor in kuverto z naslovom.
jančič Josip, dvorni svetnik v pokoju in Spende Anton, ravnatelj zemljiške knjige v pok. V nadzorni odbor so bili izvoljeni: kot član Gorkič Fran, banovinski p. tajnik, kot namestnika pa Pohar Robert, banovinski p. tajnik in Žitnik Josip, banovinski računski kontrolor.	J. S.
Svetovna zadružna statistika. Po podatkih Mednarodnega urada za delo posnemamo, da je v 53 državah, iz katerih so na razpolago številke, bilo leta 1931. vsega skupaj 604.684 zadrug. Te zadruge vseh vrst so bile združene v 1044 zadružnih osrednjih organizacijah. Vse zadruge so štele 151,724.710 zadružnikov. Prodale so jim oz. prodale njihovih izdelkov za 52 milijard dolarjev. Skupni promet vseh kreditnih zadrug je nekaj višji nad 28 milijard dolarjev.
Udeležba angleških zadružnih uslužbencev na dobičku. V 168 zadružnih podjetjih na Angleškem so udeleženi uslužbenci na čistem dobičku. Vsega osebja je v teh podjetjih nad 35.000. Od teh zadružnih podjetij jih je 54 nabavljalnih, 50 proizvajalnih in 64 kmetijskih zadrug.
Po sveto.
Izplačevanje uradniških plač na Češkoslovaškem. Vlada Češkoslovaške republike je izdelala osnutek naredbe, po kateri se bodo v bodoče izplačevali prejemki državnim aktivnim in upokojenim uslužbencem po dvakrat na mesec, in sicer vsakega 1. in 15. dne v mesecu. Za prehodno dobo namerava vlada določiti za izplačilo mesečnih prejemkov naslednje datume: Prvič se izplačajo plače šele dne 2. novembra, nato 4. decembra, nato 5. januarja 1934, 7. februarja, 9. marca, 11. aprila, 13. maja in nato 15. junija 1934. Od tedaj naprej naj bi se pa uradniške plače in pokojnine izplačevale v dveh polovicah, vsakega 1. in 15. dne v mesecu. Te predhodne odredbe bi državno uslužbenstvo dejansko okrnile za pol mesečne plače, ker bodo prejeli usluž-I benci svoje dosedanje mesečne plače v tej prehodni dobi vselej za 32 oz. 33 dni namesto za koledarski mesec. Na ta način misli vlada prihraniti pri državnih uslužbencih 205 milijonov Kč. Na leto namreč znašajo vsi osebni izdatki češkoslovaške republike 4919 milijonov Kč. — Opisani prihranek ter novi način izplačevanja utemeljuje vlada s potrebo znižanja državnega proračuna in splošnega znižanja cen in prejemkov uslužbencev vseh vrst. Vendar ostane pravno vse pri dosedanjem, to se pravi, da velja kot izplačilni dan samo prvi dan v mesecu, ki se tudi v bodoče smatra kot edini izplačilni rok, od katerega so odvisni različni pravni učinki. — Odposlanstvo čeških uradniških organizacij, ki je obiskalo vladne činitelje, je uvidelo potrebo teh ukrepov in je sklenilo, vlado v njenih prizadevanjih podpirati.
Redukcije v Avstriji. Poročajo, da bo v kratkem avstrijska poštna uprava odpustila približno 700 uslužbencev. Zadnji čas je bilo odpuščenih že nad 800 poštnih uradnikov. Redukcije zagovarjajo s potrebo varčevanja.
Nove Imjige.
— Milan Skrbinšek: »Božji volek in drugi«. Igre za mladinske odre. Ljubljana 1933. Učiteljska tiskarna. Str. 136. Priznani gledališki strokovnjak, režiser ljubljanske drame g. Skrbinšek, je zbral v tej zbirki šest svojih otroških igric. Uvod je »beseda vodjem mladinskih odrov in misli za pouk dece o gledaliških vprašanjih«. Avtor razvija tu svoje misli o drami, dramatiki, o režiserju, igralcu in njih delu. Ker se posebno ozira na mladinsko literaturo in mladinske odre, bodo ravno te uvodne besede dale mnogo pobude in poguma ravno vzgojiteljem in poznavalcem naše dece. — V splošnem moramo reči, da bodo te zbirke naši vzgojitelji zelo veseli. To so same male, toda profinjene igrice, lahko vprizor-Ijive že zato, ker ne zahtevajo nobenih kulis in navlake in ker je vsako igro avtor strokovno-režisersko tako opremil, da tudi laik ne bo imel ž njimi nobenih težav. Ker ni v njih nobenih banalnosti, pač pa mnogo vzgojnih vrednot in dobrin, jih bodo starši
zelo radi jemali v roke, še bolj pa otroci, katerim so namenjene. Zato zbirko vsem toplo priporočamo. — Cena broš. 18 Din.
Hranilni in posojilni konzorcij, kreditna zadruga državnih uslužbencev v Ljubljani
... . ....... ima svoj
krediti občni zbor
13. novembra 1933 ob 20. ari v magistralni posvetovalnici, Ljubljana, Mestni trg.
---	■	DNEVNI RED:
1.	Čitanje Savezovega akta in poročilo o reviziji zadruge.
2.	Sprememba pravil.
3.	Slučajnosti.
V primeru nesklepčnosti se vrši pol ure pozneje drugi občni zbor ravno tam z istim dnevnim redom, ki bo sklepčen ne glede na število navzočih članov.
»Mladika«. Oktobrska številka objavlja mimo nadaljevanj uvodnega romana, Steletovega članka o cerkvenem slikarstvu in Plečnikovih anatomskih poljudno-znan-stvenih razprav še več krajših leposlovnih prispevkov. O današnji Sofiji piše J. Šedi-vy in je spis opremljen z več slikami. Tomo Zupan objavlja zanimive spomine na Prešernovo mater. S tem se nekako zaključi venec že objavljenih spominov Prešernove sestre Lenke. V nadaljnjem prinaša list književna poročila, razne gospodinjske, vrtnarske in zdravstvene članke ter običajno ugankarsko gradivo. Tudi v tej številki je več reprodukcij lepih umetniških slik in nekaj prav uspelih fotografskih posnetkov. — Lepo urejevani družinski mesečnik je vreden priporočila.
»Zdravje«. Vsebina 7. številke: A. P.: Dobljena igra; dr. J. Debevec: Naš optimizem v boju proti jetiki; dr. Alois Grab-ner: Potreba nege in vzdrževanja mlečnih zob; Cvetko Kristan: Razmišljanja o alkoholizmu; Zdravstvena pravila za otroke; dr. F. G.: Skrbite za dobro vzgojo otrok; Glasnik higijenskih ustanov v dravski banovini: urejuje dr. Karel Petrič; Kompot proti visokemu krvnemu pritisku; Drobtine. — Zdravstveni poljudni mesečnik »Zdravje« se naroča v Ljubljani, Zaloška cesta 2 in velja za vse leto samo 30 Din. Zelo lepo urejevani list priporočamo!

Zadmžiae vesti.
Srce. In prav iz groze pred tem nenadnim Prestankom bitja iz strašnega občutka, da bo z zadnjim zdihljajem onemelo vse, kar le dajalo smisel življenju, da postane ta čudovita zgradba, ki se ji pravi človek, nevažna in izločena iz tekme živih, skusajo Posamezniki podaljšati svoje Bitje. Zato sestavljajo oporoke, s katerimi odrejajo, odločajo in ukrepajo za dolga leta, za~desetletja in še dlje po svoji smrti, ko bodo Ujihove kosti že davno strohnele in bo kota dogajanja z blazno naglico pomandralo Vse te puhle načrte. Zato v oporokah odločajo o stvareh, ki bodo postale nesmi-Setae, ki bodo nujno propadle, ki bodo iz-z'vale prepir, zavist in pohlepnost — in to vse zato, da bi osebnost tega enega, ki podiva tam zunaj na njivi miru, vsaj na vi-uez živela še naprej, vsaj dozdevno preži-Vela telesni konec.
Pa mar res počivajo rajnki tam zunaj v miru? Ima ta zemska beseda: mir, tudi tam onstran življenja pomen in veljavo? ftar tam ne besni več boj za ugodnejši ko-Scek sveta, za boljši kos življenja, mar tam nl divje želje po udejstvovanju in vse gro-^e’ hi jo vsebuje človeško žitje, tam spo-al pod pisanimi rožami, ki tako tolažlji-cveto nad podzemskim mrliškim sve-°m? To so vprašanja, ki jih vsakdo sam Pa skrivaj nosi v sebi, si jih skuša reše-a k išče odgovora nanje, pa ga vse živ-n]e ne najde. Samo zares vernemu se ^odvratna steza, ki vodi v kraljestvo
Pot ■’ P°'ca^e hot ravna, gladka, prijazna m njegovi veri v večnost se na široko {p , ° vrata, vodeča v metropolo mrtvih Pne esteč most se mu v smelem loku raz-stiicj zemlj° tja onstran, kjer ga čaka ta z6"'6 'n P0Polnejša združitev in zlit-tiste Vseml ljubimi, ki so šli pred njim na Jasne in čiste vrhove.
Tr. Bernard:
Gospod Jamberdin je bil upravitelj majhnega bulvarskega gledališča. Izprva je igral intrigantske vloge, toda bil je tako lepo rožnat in plavolas, da ni nihče verjel v hudobnost, ki je bila za take vloge potrebna. In tako ga je ravnatelj pozval v pisarno.
Bil je nenadomestljiva moč. Od osmih zjutraj' se je vozil s kolesom okoli trgovcev s pohištvom in tapetnikov in ostajal zvečer v gledališču, dokler niso ugasnili zadnje svetilke.
Nekega dne je bil gospod Jamberdin ravno pri nekem trgovcu s pohištvom. Pri tistem, ki je posodil divan, pod katerim bi se ob koncu drugega dejanja mpral skriti minister pred soprogom svoje prijateljice. Sijajen kos pohištva z nesluteno dramatske izrazitostjo, ki ga z dvema prostima vstopnicama za vsak dan gotovo niso preveč plačali.
Ko se je torej gospod Jamberdin vrnil na dvorišče, ni svojega kolesa več našel. Bilo je to skoro čisto novo kolo in natanko je vedel, kam ga je bil prislonil. Iskali so na levo in na desno, toda kolesa ni bilo več. Povprašali so hišnika. Prisegel je. da svoje vratarske sobice »tako rekoč« nikdar ni zapustil. Toda ta tako rekoč« je bil prava zlata priložnost za tatove.
Gospod Jamberdin je zaradi svojega gledališkega poklica imel najboljše zveze z vsemi oblastvi. Posrečilo se mu je najti policijskega uradnika, ki je obljubil, da se zavzame za zadevo. Ta detektiv ni bil tak, kakor so navadno gledališki detektivi na odru, da jih vsakdo že od daleč lahko spozna. Čisto podoben je bil vrlemu družinskemu očetu in pač tudi še ni imel bogve koliko napetih dogodivščin za sabo. Ni bil izmed tistih legendarnih rokovnjačev eden, ki najprej napovedo vesoljni družbi vojno, nato pa, ko jih premaga kes, uporabljajo
svoje zmožnosti v varstvo prav iste družbe. Ne, bil je enostavno vesten uradnik, ki je pošteno izvrševal svoje dolžnosti, skrbno vodil preiskave in na ta način, dasi ne ravno z duhovitostjo kakega Sherlocka Holmesa, je vendar sem pa tja dospel na cilj.
Poizvedoval je naokoli, popil po raznih lokalih nekoliko kozarcev različnih pijač in peljal nato gospoda Jamfcerdina malo iz mesta ven.
Mirno sta sedla na neko klop in pričela klepetati.
Kmalu nato sta prišla dva pobalina dvanajstih in trinajstih let. Čisto zraven klopi je bil nekak raven prostor, kjer bi človek z malce dobre volje mogel zaslediti nekaj dirkališču podobnega. In eden obeh fantičev, rdečeličen pritlikavec, je vodil s seboj kolo, katero je gospod Jamberdin pri priči spoznal za svoje. Pobič, ki je imel lica kakor pomazana z raznimi odtenki rdeče barve, je sedel na kolo in začel voziti po dirkališču, med tem ko je njegov tovariš izvlekel nikljasto uro iz žepa in jo z napeto pozornostjo opazoval.
»Zdaj pa vidite,« je rekel detektiv, »to je leglo bodoče apaške tolpe. Tu v okraju že vsi prav dobro poznajo te fantaline in ni mi bilo teško, da sem jih iztaknil. Nek moj tovariš, ki piše tudi v časopise, jim pravi »gojenci zločinske armade«. Zdaj jim bova pa podkurila. Samo prej jih lahko še malo opazujeva.«
Delala sta se, kakor da jih zanima rdečelični dečko in sta stopila bližje na kraj, kjer je stal drugi z uro v roki. Bil je to dosti slabotnejši fant. rumeno-zelenkaste polti. Ves zamaknjen je gledal na uro in kadar se je dirkajoči tovariš pripeljal mimo njega, mu jc vselej zaklical: »Še sedem minut! Še šest minut!«
»Se vežba?« je vprašal detektiv.
»Da, deset minut se sme voziti, potem pridem na vrsto jaz in potem se smem voziti deset minut, on bo pa meril čas.«
»Pa kolo je seveda vajino?« je vprašal gospod Jamberdin, ponesrečeni intrigant.
»Ne,« je odgovoril rumeno-zeleni, »klu-bovo je — last kolesarskega kluba, katerega smo ustanovili... Še štiri minute!« je zakričal pajdašu. Nato je, ne da bi odmaknil oči od ure, nadaljeval: »Štirinajst nas je zdaj v klubu. In vsakdo se sme voziti po deset minut.«
»Kolo ste si pa gotovo kupili?« je še vprašal gospod Jamberdin.
»Seveda,« je rahlo obotavljaje se odgovoril časomerec, »... preskrbeli so nam ga ... Še tri minute!... Eno samo kolo za štirinajst... dosti seveda to ni... tako pride do njega vselej samo po eden, drugi mora pa šteti čas ... ampak vseeno je čisto zabavno in kolo ostane dlje celo, kakor pa če bi dva med seboj tekmovala... Konec! Zapik!« je zakričal, »je že deset minut!«
In ko je dirkač skočil s kolesa, mu je tovariš oznanil: »Triindvajset krogov si naredil! To je manj kot včeraj. Moral se boš pošteno potruditi, če hočeš dobiti nagrado ...« Gledalcema je pa pojasnil: »Vsakdo izmed nas vloži namreč pet centimov v blagajno in kdor bo imel največ krogov, dobi vse.«
Sedel je na kolo. Detektiv je iztegnil roko, kakor da hoče pograbiti kolo za krmilo, toda gospod Jamberdin ga je zadržal.
»Kaj pa je?« je vprašal detektiv.
»Kar pustite ga pri miru.«
»Mar nočete dobiti nazaj vašega kolesa?«
»Je že prav... stopiva na čašo piva.«
Sedla sta na hodnik pred malo kavarnico, od koder sta mogla opazovati, kako je zdaj rumeno-zeleni dirjal po dirkališču, med tem ko je rdečeličnež držal nikljasto uro v rokah.
»Meni je sicer vseeno,« je rekel detektiv, »toda predobrosrčni ste.«
»Kaj pa hočete...? To vendar ni pretirana zahteva... eno samo kolo, pa za štirinajst klubovih članov...!
Zdravstveni drobiž,
O žepnem robcu. Žepni robec je brez dvoma velika pridobitev kulture. Je pa tudi zlo, seveda potrebno zlo. Ima svojo lastno higijeno. Kdor kašlja ali ima nahod, mora žepni robec pogosto menjati. Če nas prijema kašelj, si moramo takoj dati robec pred usta. Otrokom nikar ne snažimo nosa z našim robcem, zlasti ne, če smo nahodni in kataralno oboleli. Ženske naj ne nosijo žepnih robcev v torbici skupaj z denarnico, ključi itd., kajti tako postanejo vsi predmeti prenašalci bolezni.
Koža odraslega človeka ima približno poldrug kvadratni meter površine.
Čevlji pozimi. Čevlji pozimi ne smejo biti pretesni. Ozebli prsti in ozebla stopala imajo svoj vzrok pogosto v pretesnih čevljih. Usnje se ravno tukaj kože tesno prime, jo stisne in ovira prosti obtok krvi v prstih. Zastoj krvi pa pospešuje vpliv mraza. Vrh tega je baš v nogi obtok krvi že sam na sebi slabši, ker mora teči ikri navzgor in ima najdaljšo pot do srca, sedeža krvnega gibanja. Čevlji naj bodo pozimi vsaj tako prostorni, da moreš lahko obleči dva para nogavic; dvojne nogavice v zadosti prostornem
čevlju obdržijo nogo dosti bolj toplo kot ena sama nogavica, pa naj bo še tako debela. To pa zato, ker kroži med dvojnimi nogavicami zrak, ki je slab prevodnik toplote ali mraza, ki torej ne pusti toplote ven in mraza noter. Če je vreme vlažno, si obujmo galoše, a jih moramo doma hitro zopet odložiti. Marsikdo je proti prostornim čevljem in proti galošam, češ da to ni elegantno in lepo. To ni nič; naše načelo pri obleki in obuvalu mora biti zmeraj le smotrenost. »Eleganca« pride šele potem na vrsto. Nič ni tako neodpustljivo, kot če naši ničemurno-sti žrtvujemo naše zdravje. Torej le brez skrbi prostorne čevlje in dvojne nogavice na nogo, pa boš videl, da bo dobro.
Redilna vrednost mesa, moke in ma* ščobe je v razmerju 2:3:8.
Skupna množina zraka, ki ga morejo sprejeti pljuča pri najmočnejšem vdihanju, znaša okoli tri litre in pol.
Človeške ledvice tehtajo 120 do 170 gramov.
Sobe bolnišnic na otoku Jamaika so modro pobarvane, kar očem prav dobro de in na bolnike pomirjevalno vpliva.
Dobre konserve so redilne in ne ško« dujejo zdravju. A uživati moraš poleg njih tudi kaj svežega: jabolka, grozdje, orehe, redkev, surovo maslo in podobna hranila.
Proti kačjemu piku. Že več let se upo< rablja proti kačjemu piku serum, ki ga dobivajo v Braziliji od konj, na katerih so študirali učinke kačjega pika. Ta serum se da uspešno uporabljati tudi proti piku evropskih strupenih kač. Otroci dobijo vbrizg okoli 10 kubičnih centimetrov, naj* bolje v mišičevje, odrasli razmerno več. Dobijo se posebne ampule po 10 kub. cm. Če imamo serum na hladnem in v temi, se drži eno leto ali tudi dve. Kraji, kjer je mnogo strupenih kač, bi morali biti s tem serumom opremljeni.
O mrzli prši. Če mrzlo pršo stalno uporabljaš, je priporočljivo, da si pri tem previden. Dr. Winternitz na Dunaju je skozi več let vsak dan uporabljal tako mrzlo pršo, kolikor jo zelo mrzli dunajski vodovod dati more. A tedaj je zmeraj sto* pil v kad, v kateri se je nahajala tri do štiri centimetre visoko tako vroča voda, kolikor jo pač noge morejo prenesti, torej 38 do 40 stopinj C. Občutek nizke tempe* rature se tako rekoč zabriše z visoko tem* peraturo, kateri je del telesa izpostavljen. Napravil je tudi tako, da mu prša ni ob* lila naenkrat vsega telesa, temveč del za delom. Posebno pazi na tilnik in ga po* časi pripravi na mrzli pršni curek.
Pri kajenju smotke se uniči okoli 40 odstotkov v tobaku se nahajajočega niko* tina, 40 se jih pa nabere v ostanku (čiku). Ostalih 15 do 20 odstotkov preide v dim, ki vsebuje poleg tega tudi ogljikov oks d, vodikov sulfid in piridinbaze kot produkte suhe destilacije beljakovinskih telesc.

OpošZširjatm.®
na našo veliko izbiro ssMmsRega lila g a j
A. & E. SKABERNE
LJUBLJANA
Tovariši! Kupujte svoje potrebščine pri tvrdkah, ki oglašujejo v „Mašem GBasu“! — Kdor podpira nas, ga podpiramo mi!
Ivan Perdan nasL, Lfnblfana j
Veletrgovina kolonijalnega in špecerijskega blaga, j Nudi po najnižji dnevni ceni: kavo, riž, testenine, najfinejše na- : mizno olje, čaj, žganje ter vse drugo Špecerijsko blago.	j
Postrežba točna in solidna.
Stanovanj®
v vili se odda poceni
upokojencu
Naslov pove:
uprava lista „NAŠ GLAS11
Sukno za obleko
se poceni proda; tudi na obroke.
Naslov pove:
uprava lista „NAŠ GLAS“.
Priporočamo tvrdko
M. Tičar, Ljubljana
za nakup vseh pisarniških in šolskih potrebščin.
n
I
UČITELJSKE TISKARNE
LJUBLJANA MARIBOR
FRANČIŠKANSKA 6 TVRŠEVA ULICA 44
TELEFON ŠTEV. 3397 TELEFON ŠTEV. 2628 RAČUN POŠTNE HRANILNICE ŠTEV. 10.761
priporoča cenjenemu občinstvu svojo zalogo vseh pisarniških in šolskih potrebščin. Lastna izdelovalnica šolskih zvezkov. Knjigarna sprejema naročbe na knjige iz inozemstva, na vse domače in inozemske liste, revije itd. Velika izbira pisemskega papirja, razglednic in slik. Cene solidne! — Postrežba točna! — Zahtevajte cenik!

MANUFAKTURNA TRGOVINA
FABIANI &JUmoVEC
LJUBLJANA — STRITARJEVA ULICA 5
Priporoča svojo veliko izbiro volnenega blaga za gospode in dame. Belo blago za različno perilo v poljubni širini. Krasna zaloga zastorov in preprog.
(Pliš, tapestri itd.) — Puh, perje, kapok. volna, žima vedno v zalogi. Blago je iz prvovrstnih angleških in čeških tovarn. Gg. uradnikom proti takojšnjemu plačilu 10"/» popusta.
Za dame
najelegantnejši damski plašči izgotovljeni in po meri Za gospode po meri vsakršna oblačila
Sport za dame in gospode
vsa športna oblačila, dežni plašči, trenčkoti, pumparice, smučarske drese itd.
Za d 6 C O razna oblačila izgotovljena
K. Pučnik
Selenburgova ulica št. 1 nasproti kavarne „Zvezda“
Za cenj. uradništvo znatno nižje cene in ugodnosti pri odplačevanju
Varno naložite svoj denar v
VZMEMMl POSOJILNIC!
REGISTROVANI ZADRUGI Z OMEJENO ZAVEZO
V UUBLMNi 4 NS&LGšfČEVA CESTA ŠT. 7
POLEG GRAND HOTELA UNION V LASTNI PALAČI
Obrestuje najugodneje Telefonska številka 2412 Štev. poštne hran. 11.165
■------------
Ptlporočsino Vam najbaljše šivalne stroje in kolesa
Adler, Gritzner
Švicarski ple tilni stroji
Dtibied
•I
M
>
p*
S
cu
S
>Q
Ctf
a.
S
N
o
0
Uri*
P
5
1
O
edino le pri tvrdki
Jos. Peteline, Lj ubijana
Tel. št. 2913.
vodo.
Krojaški atelje
FRAN IGLIČ, uubu&na
Pražakova ulica.
Izdeluje se za dame in gospode po najnovejših krojih. — Lastna zaloga modnega blaga. — Uradnikom znaten popust ali na obroke.
Bluze, damsko in moško perilo, razne pletenine, kravate, rokavice, nogavice in torbice, kupite najbolje pri tvrdki
Ljubljana, Stari trg 8
"mm -. -
2*>©SD@>iDSO«>DS3S>iDSD*>!C>S3«>©SPe>E>SDe^
Kr. dvorni dobavitelj
ANTON VERBIČ, Ljubljana
Delikatese Teieion 2673 Špecerija
Najnižje cene! Sveže blago! Skrbna postrežba!
r
I
s
s


Zadruga državnih uslužbencev za nabavo potrebščin, Ljubljana
Vodnikov trg št. 5.	r. z. z o. z.	Telefon št. 2421.
Državni uslužbenci!
Vaša nakupovalnica mora biti edino zadružna prodajalna. V zalogi ima vedno sveže špecerijsko blago. Dostava na dom brezplačna. Preskrbuje kurivo, posreduje nakup manufakturnega blaga pri Zadrugi državnih železničarjev in pri tvrdki Teokarovič.
- , .. 1	....... ;	'	. r ~ • / š
„	Širite zadružno misel med svojimi tovarišu
S	..	-	*	«	('•	v; e- c- j ;.ri ”.	< -j	■ r	'	1	f -c'
Izdaja za konzorcij ,Nai Glas” odgovorni urednih “V. Karl Dobida. — Tiska Učiteljska tiskarna (predstavnik France Štrukelj). Vsi v Ljubljani