Štajerske vesti. —š— Zahvala. Podpisana se srčno zahvaljuje društ?u nSelbsthilfe der Lehrerschaft Steiermarks" za takojšnje izplačilo 1460 K po smrti soproga Petra Ivana Fetterja, nadučitelja t p. Obenem prekoristno društvo najtopleje priporočam. — V Gradcu, dne 14. decembra 1909. — Fani Fetterjeva, nadučiteljeva vdova. —š— Resolncija o šolstrn, ki jo je dne 8. t. m. sprejel glavni zbor BNarodne stranke v Celju, se glasi: Glavni zbor BNarodne stranke" za Štajersko je ročigled vedno naraščajočemu ponemčevanju ljudskih šol na Sp. Štajerskem, z ozirom na vedno ponavljajoča zapostavljanja in preganjanja slovenskega učiteljstva iu na brezprimerno protekcijo nemškega in nemškutarskega učiteljakega naraščaja na Sp. Štajerskem celo v krajih, ki so po svojem prebivalstvu izključno slovenski, in končno z ozirom na sistematično zanemarjenje slovenskega ljudskega šolstva ravnotako kakor meščanskega in srednjega — primoran zoper tako tendenciozno postopanje deželnega šolskega sveta štajerskega in šolski oblasti sploh ostro protestirati ter poziva vse trezno misleče Slovence na odločen odpor proti temu nečuvenemu, vsaki pravici in pravičnosti naravnost nasprotujočemu postopanju vlade in šolskih oblasti. Glavni zbor zahteva odločno, da nehajo vlada in šolske oblasti z ljudstTom pogubno šolsko politiko ter da že vendar enkrat po desetletjih brezuspešnega peticioniranja izpolnijo praTične šolske zahteve slovenskega naroda na Spodnjem Štajerskem, posebno glede slov. gimnazije celjske in glede ljudskih šol y Oelju in celjski okolici ter glede sloTenskih meščanskih šol. — Glavni zbor ponovno odločno zahteva, da se v najkrajšem času da slovenski Spodnji Stajerski šolska avtonomija z delitvijo deželnega, okrajnih in krajtiih šolskih svetov v nemški in slovenski del ter tako omogoči potreben razvoj slovenskega šolstva na Sp. Štajerskem t interesu ljudske izobrazbe in Ijudskega gospodarskega in splok kulturnega napredka. —š— Odkritje Vaudorega spomenika t Veržeju.*) Tri tovariše si je izvolilo učit društva pol. okraja Ijutomerskega v odsek, ki se mu je poverila naloga, da postavi do konca *) Poroeilo o tem se je sicer malo zakasnilo, kar pa naj blagovolijo interesovani oitatelji oprostiti. oktobra 1909 pokojnemu tov. Vinku Vaudu, bivšemu nadučitelju v Veržeju, ki je lani dne 23. junija^utonil t valovih Mure. V to svrho je jel odsek nabirati prostovoljne prispevke med člani domačega učit. društva, pri občinstvu v okolici, nadalje pa sta sefzadevni prošnji efektno odzvali učiteljski * društvi za šentlenartski in ptujski okraj; tudi nekateri gg. duhovniki iz bližnje okolice in razni prijatelji pokojnika oddaleč so stopili v vrsto darovalcev. Bodi vsem izražena iskrena zahvala 1 — Tako se je kmalu nabrala potrebna rsota, in ljutomerski spretni kamnosek in kipar Golobič je izklesal ličen spomenik, ki se je odkril due 24. oktobra t. 1. ob 11. dopoldne. Udeležba domačega občiustva je bila številna, kar je bil najboljši dokaz, da ve eeniti zasluge pokojnikove, četudi šele po smrti. Domači g. župnik Lovro Janžekovič je vodil izprerod na pokopališče ter po običajnih molitvah izpregovoril presrčne besede o lastnostih in o trudu pok. tovariša v šoli ter tako naj mu goje hvaležnost za vse dobre nauke otroci in odrasli. Omenivši prijateljstvo, ki ju je vezalo s pokojnikom, so mehkočutnemu možu privrele solze iz oči; žalost mu je zaprla besedo . . . Srca vseh prisotnih so bila ganjena G. župnik, ki je vzor konciliantnega moža in znan kot blaga duša daleč naokolo, je pokazal tudi o tej priliki svoje odkrite simpatije do učiteljstva. Srčna mu hvala! — Potem je govoril tov. Cfetko ter orisal v kratkih potezah mnogostransko delovanje pokojnega tovariša Vauda v šoli, pri učiteljskem, pevskem, gasilnem, kmetijskem, godbenem društvu in v občini sploh — veduo nesebično in v blaginjo ljudstva. Poleg svojega često slabega gmotnega položaja pri mnogoglavi družini je ostal vedno kremeuit, neupogljiv značaj. Tako se z njegOTO osebnostjo in delovanjem res strinjajo besed (epitaf) na spomeniku: rBil je mož, značaj, ki nesebieno deloval je narodu t blaginjo." Ia tak mož je zaslužil spomenik na svojo gomilo. Vsi, ki smo ga preživeli, pa pomnik pustavimo mu tak, da vsak izknša biti mu enak! Naša čast in narodne koristi to zahtevajo od nas. — Dodatno izkaz o nabranih prispevkih: Učit. društvo za šentlenartski okraj 31 K, Vauda Anka 20 K; po 10 K: Sehneider Franc, Učit. društvo za ptujski okraj, Bralno društvo v Veržeju, Oretko Franc; po 5 kron: Kryl IvaD, Strelec Ivan, Janžekorič Lovro, Jurkovič Martin, Golobič Jakob; po 3K: Herzog Anton, Oahte Simon, Vogrinec Anton ; po 2 K: Maurič Karel, Novak AntoD, Jurančič, Sterniša Josip, Lah Avgust, Zacherl Franc, Wessner Josipina, Petovar Terezija, Kocuvan Mara, Tomažič Ivan, Mursa Marija, Eožman Frane, Colnerič Alojzija, Seršen Anton, Dreflak Ivan, Ivančič Nina, Weixl Josip, Eobič Janez, Ostrc Alojz, Eožman Julijana, Šprager Ferdinand, Gaberc Anton, Gajser Marija; po 1 K 40 h: Hayne Josipina, Prelog Jožef; po 1 K: Sever Frane. Mihalič Matilda, Hercog Leonida, Eobič Julija, Mahorčič Hermina, Eajh Joško, Oeh Franc, Seršen Martja, Pertl Kvirin, Pire Katarina, Mihalič Janko, Zencovich Eraa, Mihalič Josip, dr. Kreft Leo, Sehuller Kristina, Tonimir, Sterniša Franc, Neimenovana, Vaupotič Nuša, Bunderl Terezija, Pušenjak Anton, Seršen Alojz, Šeršen Frauc, Hedžet Feliks, Vagaja Elizabeta, Vreča Milan, Kosi Josip, Kren Josipina, Oiuha Anica, Pušenjak Toma, Erschenjak Simon, Oahte Olga, Fandl Fani, Prelog Ivan, Osterc Martin, Osterc Frančiška, Zelenko Terezija, Ivančič Josip, Koroša Neža, Šonaja Alojz, Žvarc Frančiška, Bajnar Jožefa, Kapun Karel, Panič Jurij, dr. Lebar Josip, Lubi Franc, Horvat Jožef, Osterc Anton, Štuhec Franc, Štuhec Marija, Gottlich Alojz, Gottlich Josipina, Faušova Franc, Puhar Alojz, Sterniša Alojz, Stanetič Franc, Topolnik Jožef, Herie Andraž, Ostrc Marija, Bozmarič Anton, Topolovec Martin, Kosi Anton, Budja Leopold; Koroša Marija 80 h; po 60 h: Grantaša Anton, Eantaša Franc: po 40 h: Hauptmann Ignac, Kuplen Ana, Košar Anton, Lipša Karel, Cimerman Frauca, Novak Franc, Kapun Marko; Štuhec Antou 24 h ; po20h: Pušenjak Peter, Auer Elizabeta, Babič Franc. Skupaj 242*44 K. Vsem darovalcem najprisrčnejša hvala! — Za pripravljalni odsek: Karel Maurič, učitelj pri Sv. Križu kot blagajnik. —š— Kozjanski okrajni šolski svet je protestiral proti odredbi dež. šol. sveta, naj bi se pri kompetencah oziralo le na one prošnjike, ki so dovršili kako štajersko učiteljišče. Zgled za druge okrajne šolske svete in učiteljska društva! —š— lOOletnica Stanka Vraza, odličnega ilirskega pesnika in pisatelja se vrši 30. junija 1910 na njegovem rojstnem domu.