It 91- hala dvakrat na teden in sicer v sredo in soboto U uri predpoldne ter stane po poŠti prejemana V * ,1 .....13 K 20 v, ali gld. 6GO , ,1 ' . . , . 6 » 60 » » » 3-30 L&:::¦•••.»,¦?••• • ™ Posamiene Btevilice stanejo 10 vin. SOČA" i'"a nasleanje izredrie^nntoger^k;^* ! le|'., ^Kažipot po GoriSkem In GradiSCanskem" in Eiipot po Ijubljani in kranjskih mestih", dalje dva- t v letu „Voini red železnic, parnikov in poštnih -¦< ter mesečno prilogo »Slovenski Tehnik". Varocnino sprejema apravništvo v Gosposki ulici — ' 7 i_ nadstr. v »Goriški Tiskarni« A. Gabršček. T" baročna brez doposlane naročnine se ne' oziramo." flolasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah če •lano 1-krat 1« v, 2-krat 14 v, 3-krat 12 \ vsaka l'ta Večkrat po dogodbi. Večje črke po prostoru. — '__ ggtiarae in spisi v uredniškem delu 30 v vrsta. Za ^!iko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. V Gorici, v sredo dne 14. novembra 1906. Tečaj XXXVI. Vse za narod, svobodo in napredek r« Dr. K. Lavrtč. Uredništvo se nahaja v Gospoi i ulici §t. 7 v Gorici v I. načLtr. Z urednikom je mogo?,? govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. U p v a v n i S t V o se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni. TJarocnino in oglase je plaCati loco Gorica. -Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije, in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravništvu. »PRIMOREC" izhaja neodvisno od »Soče« vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1*60. »Soča« in »Primorecc so prodajata, v Gorici v naših knjigarnah in teh-Ie tobakarnahr Schvvarz v Šolski ul., Jeilersitz v Nunski ul., Ter. Leban na tekališču .Tos Verdi, Peter Krebelj v Kapucinski ulici, I. Bajt v po-kopaligčni ulici, I. Matiussi v ulici Ponnica, I. Hovaiiski' v Korenski ulici št. 22; v Trstu v tbbakarhi Xavreačič na trgu della Caserma. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Talafon it. 83. »Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. plilna reforia in naB kmet I IV- 1 283 kmečkih volilnih okrajev oblega volilna reforma. Torej toliko svojih loslancev naj bi poslali avstrijski kmetje r novi parlament. Število je lepo, in Se bi prišlo iz teh volilnih okrajev res Ig3 za kmeta u ne tih, delavnih poslan-¦iev, bi bilo to četa, ki bi mogla storiti* |reB veliko za kmetijo. Ali ni treba misliti, da je odločenih teh 283 kmečkih volilnih okrajev v ja namen, da se po tej poti res končno kaj stori za kmeta; ti volilni okraji imajo služiti le svrhi, da pride iz kmečkih volilnih okrajev kar največ konservativcev, to se pravi takih mož, ti bodo slepo orodje vlade, kakoršno U n, pr. slovenski klerikalci. Vlada kobro ve, da. imajo klerikalci v vseh narodih največ zaslombe na kmetih; [ve, kako vplivajo gospodje nunci v cerkvi in izven cerkve z zlorabo vere kmeta, ve, da ima v klerikalcih, (zlasti v nuncih najboljše svoje pristaše; zategadel pa je djala v volilno reformo 282 kmečkih volilnih okrajev. Ne ljubezen do kmeta, marveč upanje, da jdobi iz kmečkih okrajev svoje najboljše zaveznike, jo je spravila do 283 krneč-|kih mandatov. Res je, da se že vrže kmetom med jdrugimi narodi radi tega kake tisočake, ali da bi bili slovenski kmetje deležni JMove kakih posebnih dobrot, na to še misliti ni treba, zato pa klerikalci grdo jarbajo in nesramno lažejo, ko trdijo, Ha zašije kmetu iz volilne reforme |soInce zlate svobode. Temeljito bi se moralo obrniti na bolje res za kmetijo, ako bi imela 283 pvojih poslancev. Toda če bodo izvo-jljeni duhovniki in njihovi priveski, bo to k« nov udarec za kmeta. Utegnejo [» zvišati Še plače, in glasovati utegnejo tako proti kmetu, kakor je že glasoval naš preljubi tir. Gregorčič. Volilna reforma pa vendar daje z 283 kmečkimi mandat" možnost kmetom, da se organizujejo ter so previdni pri volitvah poslancev. Seveda se bo od črne strani priporočalo le tako organizacijo, ki vede pod farovški jarem, in vsako previdnost se bo skušalo potlačiti s farovško prefriganostjo. Mi pa kličemo kmetom: Odprite oči, glej te okoli, da boste videli! Klerikalci že naskakujejo kmete z vso svojo močjo. Namen jim je ta, priboriti si kar največ kmečkih mandatov. Potem se bo živelo ob kmetovih žuljih lepo razkošno naprej! Tega pa ne sme biti več. Zadosti je bridke preteklosti, začnimo si pribojevati lepšo bodočnost. Delavnih, za kmeta res unetih poslancev potrebujemo. Obračunajmo s preteklostjo, začnimo novo življenje. Treba je boja za kmečke mandate. Ostanimo pri domačih naših razmerah! Tri poslance pošljemo v novi državni zbor. če izberemo tri, ki bodo res poslanci v pravem pomenu besede, bo s tem začeto delo za boljše čase naše kmetije, ter poma-gano bo tako delu dobrih kmečkih poslancev iz drugih narodov. Sedanji parlament skončuje s tem, da je zvišal duhovnikom plačo. S polnimi bisagami hočejo vstopiti v novi parlament, da bi potem, ko neha že prva doba, zopet kaj odnesli iz parlamenta, in tako odnašali naprej. Tega pa je dosti. Sedaj naj začne dobivati kaj iz parlamenta — kmet. Ko bodo skon-čavale dobe, se napravi obračun, ki mora pokazati, koliko je dosegel in dobil kmet, steber države; za vedno pa mora nehatr 'o, da bi se niastil iz parlamenta le politikujoči duhovnik. Iz govora dr. Tavčarja u poslanski zbornici. Iz velikega govora dr. Tavčarja posnemamo to-le: »Slovanska vzajemnost". Čast češkega naroda. Prihajam zopet k točki, pri kateri se moram pečati z zastopniki Češkega naroda v odseku za volilno reformo. Že v odseku sem izjavil, da imam popolno legitimacijo za svoje postopanje. V odseku za volilno reformo sem izjavil, da je napačen nazor, da so Slovani tukaj le frakcije, ki si medsebojno ne stoje v nobeni zvezi. Stojim na stališču, kije dandanes seveda redko, da so Slovani tukaj celota, da morajo biti kot taki med seboj zvezani in da je zastopstvo kakega slovanskega naroda za svoje korake odgovorno tudi vsem drugim slovanskim narodom. Za nas Slovence ni vseeno stališče, na katerem se nahaja češki narod, in popolno pravico iinam nastopiti proti temu, če sodim, da je obnašanje zastopnikov češkega naroda tako, ki mora imeti zle posledice tudi za stališče mojega naroda. Gospoda moja! Ne smete pozabiti, da ste bili za nas-na jugu idealni narod; ne smete po zabiti, da ste takorekoč pri našem prerojenju sodelovali; ne smete pozabiti, da smo videli v češkem narodu oni energični narod, ki stoji na čelu slovanstva v Avstriji in mora stati, če hočemo avstrijski Slovani kdaj kaj doseči! Oprostite mi — v odseku za volilno reformo sem dobil vtis, da je bilo stališče, katero je zavzel največji del zastopnikov češkega naroda, tak, da me je globoko užalil. Bilo je postopanje, ki se ne da opravičiti. Mislim tukaj pred vsem ono glasovanje z dne 21. julija, o katerem moram govoriti, ker so tudi zastopniki češkega naroda — vsaj nekateri — to glasovauje spravili v zvezo s postopanjem zastopnikov jugoslovanstva. Pravim vam: 21. julija se je bil boj za čast češkega naroda. Takrat je bila čast češkega naroda in — ker gledam z velikim spoštovanjem na ta narod, lahko rečem — takrat je bila engažirapa čast vseh slovanskih narodov Avstrije. Takrat se je šlo za to čast, ker se je ravno takrat sprejela v zakon določba o manjši vrednosti češkega naroda. Takrat se je bil boj za čast in takrat so bili zastopniki češkega naroda poraženi, ker so hoteli poraženi biti 1 Vse bi vam odpustil, če bi bili javno stopili pred svoje volilce in rekli: Ničesar ne moremo doseči! Toda oni so se maskirali in slepili so svoje volilce, ko so jim pravili: Preglasovali so nas! To preglasovanje je bila iavadna formaliteta in drugega nič. In žalostno je to, kar obžalujem kot zastopnik slovenskega naroda, ki mora biti z Vami vedno v zvezi, ker od Vaše sreče je odvisna naša! V nobenem boju še nisem videl in nikjer še nisem Cul hvale, da bi bilo dobro lastne zaveznike navajati k od-padništvu. To se je zgodilo; Jugoslovani so glasovali proti Mladočehom in isto-tako Poljaki, ker so vedeli, da Mladočehi sami žele, da se glasuje proti njim! (Čujte!) Včeraj sem govoril z dr. Kramalem, ki ga vi-' soko čislam in na katerega sem, ko sem stopil v to zbornico, gledal kot na idealnega moža. Rekel mi je: „Recite jutri o meni, kar hočete. V žepu imam že toliko nizdajaleevK, da mi je čisto vseeno, če pride k njim še eden ali nobeden." Ne pride mi na misel, da bi rabil to trivialno primero. Ne gre se tukaj za izdajstvo, ampak za nekaj drugega. Vojskovodja, ki izda svojo vojsko, je , seveda zaničevanja vreden. Takega dejanja dr. Kramar ni zagrešil. Toda obžalovanja vreden je vojskovodja, ki izgubi bitko zaradi nezmožnosti, in pri vsem spoštovanju, ki je občutim za dr. Kramafa, moram tukaj javno izjaviti: Bitko z dne 21. julija, ki se je bila za čast češkega naroda, je. on izgubil zaradi nezmožnosti, ne ' pa zaradi izdajstva. (Pritrjevanje). No, gospoda moja, nič drugačna ni stvar glede § 42. Pri tem paragrafu se v resnici, ko je bil akceptiran § 6, v katerem se je izjavil češki narod za manj vrednega, ni nič več bojevalo za Čast češkega naroda; takrat je bilo vse več ali manj izgubljeno. Toda vodje tega idealnega naroda, tega vzor-naroda, so akcijo pri § 42. tako nerodno popačili, da se takrat niso več borili za čast Češkega naroda, ampak za svojo Tartarin iz Tarascona. »Na Francoskem je vse nekoliko tarasconsko.e Hapisa! fllphonse Daudel; — preuel 3. Hacin. (Dalje.) ^a prsih, med suknjo in flanelastim te- kom, je nosil malajsko bodalo. Toda nikdar m imel pri sebi na primer otrovane puščice, kaJti to mu je bilo preveč nečastno orožje!... Predno je odšel, se je v tišini in temi svojega kabineta nekoliko vadil, naredil nekaj izpadov, meril na zid in napenjal svoje mi-*we; nato je vzel ključ in resno odšel po vrtf, ne da bi hitel. — Angleško, gospodje, angleško! To je pravi pogum. — Na koncu Wa je odprl težka železna vrata. Odprl jih le hitro in sUno, tako da so se zunaj zadela )b zid... Lahko si mislite, če bi bil kdo za Wmi, kakšna kaša bi bila to L. K sreči ni )l1 za njimi nikdar nihče. Ko so bila vrata odprta, je stopil čez ^ag, ozrl se po bliskovo na desno in levo *' hitro dvakrat zaklenil vrata. Nato je odšel »a pot. t Na Avignouski cesti ni bilo niti mačke, >rata so bila zaklenjena, luči za okni ugašene. ovsodi je bila črna tema. Tuintam je v me-m, stopajočih iznad Rhone, migotala sve- Ponovno in hladno je korakal Tartarin iz Tarascona po temi, enakomerno vdarjal s svojimi podplati ob tla in z okovanim koncem svoje palice kresal iskre na tlaku. Na boule-vardu, v velikih in malih ulicah je vedno pazil, da je šel sredi ceste, kar je bil znamenit ukrep previdnosti, ki vam pomaga, da vidite bližajočo se nevarnost in zlasti, da se izognete temu, kar v taraseonskih ulicah včasih zvečer pada z oken. Vide" pri njem toliko previdnosti, si vendar ne smete misliti, da se je Tartarin iz Tarascona bal... Ne, bil je samo previden. Najboljši dokaz, da se Tartarin ni bal, je, da ni hodil v klub po prehodu, ampak po mestu, to je po najdaljši, najtemnejši skupini umazanih ozkih ulic, na katerih koncu je bilo videti grozeče se lesketajočo Rhono. Ubožec je vedno upal, da na oglu enega teh brlogov skočijo nanj iz sence razbojniki ter mu phv-nejo na hrbet. Zagotavljam vas, da bi jih bil sprejel Tartarin jako lepo... Toda ne, škodoželjnost usode ni Tartarinu nikdar, prav nikdar privoščila podobnega srečanja. Da, niti psa ni srečal, niti pijanca. Nič, čisto nič! Nekoč je že mislil, da se nekaj zgodi, a se je varal. Slišal je korake in pritajene glasove!... »PozorT si je rekel Tartarin, pregledal senco, pazil na veter in po načinu Indijancev pritisnil uho na tla... Koraki so se bližali. Že je bilo razločevati glasove... Nobenega dvoma več. Prihajajo... Tukaj so. Z ognjem v očeh in z dvigajočimi se prsi Tar- tarin že zbira svoje moči kakor jaguar in se pripravi, da napade in zakriči bojni klic... ko naenkrat zasliši iz temne sence dobre tara-sconske glasove, ki ga mirno nagovore: „To si ti?... To je Tartarin... Zdrav, Tartarin!" Prokleto! Bil je lekarnar Bezuquet, vračaje se z rodbino od Costecalda, kjer je pel ,svojo*. — »Dober večer, dober večer!" je za-mrmral Tartarin, ves divji, da se je varal; in poln gnjeva je z dvignjeno palico izginil v noč. Prišedši v ulico, kjer je bil klub, je neustrašni Tarasconec čakal Še trenotek, spre-hajaje se pred vrati, predno je vstopil... Končno, ko se je naveličal čakanja ,na nje' in si je bil svest, da se ,oni' ne prikažejo, se je še poslednjič izzivajoče ozrl v temo in jezno zamrmral: „Nič... nič... nikdar nič!" Potem je vrli mož vstopil, da s poveljnikom nekoliko poigrata. VI. Dva Tartarina. Kako, vraga, se je zgodilo, da Tartarin iz Tarascona kljub temu hrepenenju po iz-vanrednostih, tej potrebi silnih razburjenj in blazni strasti, ki jo je gojil do potovanja, ni nikdar zapustil Tarascona? To je namreč resnica. Do svojega petinštiridesetega leta neustrašeni Tarasconec ni niti enkrat spal izven rodnega mesta. Napotil se ni niti na divno potovanje v Marseille, katero si je privoščil ob svoji polnoletnosti vsak pravi Provencalec. Ne ve se niti, če je poznal Beaucaire, in vendar Beaucaire ni baš daleč od Tarascona, ker je treba samo iti čez most. K nesreči so ta vražji most tako po- 1 gosto odnesle nevihte; tako dolg je, tako slab, in Rhone je na tem mestu tako široka, , da — na mojo vero, saj razumete... Tartarin iz Tarascona je dajal prednost kopni zemlji. Vsekakor vam moram priznati, da je imel naš junak v sebi dve različni naravi. „Dva človeka čutim v sebi," je rekel ne vem kateri cerkveni oče. Resnico bi bil izrekel s temi besedami o Tartarinu, ki je nosil v sebi dušo dona Quichotta; lastni so mu' bili ista vitežka navdušenost, isti junaški ideali, ista romantična in vzvišena blaznost; toda k nesreči ni imel telesa tega slavnega junaka, onega koščenega in suhega telesa, ki je bilo pravzaprav le senca telesain za katero ma-terijelno življenje ni imelo nikakega, pomena, telesa j ki je zdržalo na sebi dvajset nočij pripet oklep in je živelo oseminštirideBet ur od pesti riža... Tartarinovo telo je bilo baš nasprotno vrlo telesce, zelo rejeno, zelo težko* zelo občutljivo, zelo mehko;, z zelo razvajenim ! želodcem, polnim meščanskega okusa .in lju- ' bečim domače udobnosti, *- trebušnato ia kratko-telo na debelih nogah. nesmrtnega j*Sancha Panc,e. lastno čast. (Tako je!) Bil sem navzoč v odseku za volilno reformo, ko je dr. Krama* s patosom in v prepričanja izjavil: „V Canosso ne pojdemo!" Drugi dan nato pa berem v časopisih, da je češkemu klubu vkljub tej izjavi : „V Canosso ne pojdemo !a dejal, da se zaradi te malenkosti ne sme žrtvovati volilna reforma. Gospoda moja! Najprej tak nastop in potem — saj veste vsi — potem se je sprejela oblika, ki po mojem mnenju pomenja ravno isti udarec s pestjo kot prejšnja! Da, Če se kdo pri javnih zadevah obnaša tako, gospoda moja, potem Vam mora biti razumljivo, da m svet iz tega norčuje in jaz morem izjaviti in izjavljam še enkrat krvavečega srca: pri § 32. je igral velik del zastopnikov češkega naroda vlogo, ki sicer ne škoduječeškemu narodu kot takemu, ki je pa prestižu poslancev Češkega naroda, zlasti v očeh Slovanov veliko škodovala. (Poslanec dr, Plaček: Žal, da je res!) Mladočehi - rablji svobodomiselne stranke. Dr. Kramar se je pri neki priliki v odseku za volilno reformo, ko sem o tej stvari govoril, napram meni izrazil: Da, moj ljubi, volilna reforma se pač ne dela samo za eno edino stranko t Prav r Toda po tem načelu bi se morali ravnati po vseh kronovinah; ta princip se ne sme tve3ti samo za Kranjsko. A tudi ni Kranjskem ni resnično, da bi se volilna reforma ne bila napravila samo za eno stranko. Baš na Kranjskem je dognano dejstvo, da je volilna reforma sestavljena samo na korist klerikalni stranki. In zopet se moramo vrniti k temu, kar nas tako zelo boli in kar ne moremo in ne bomo nikdar pozabili! V odseku za volilno reformo je bila že dana možnost, da se tudi na Kranjskem ločijo mesta in trgi od kmetskih občin — to je dejstvo — in velike stranke so bile že zato pridobljene, dokler se niso vmešali Mladočehi. Ko so že Poljaki na pol obljubili, glasovati za ločitev, so intervenirali Mladočehi in poklicali k sebi dr. Šusteršiča in ta jim je dal informacije, katerim so slepo verjeli. Zamerjam Mladočehom zlasti, da niso smatrali niti za potrebno, da bi zaslišali tudi zastopnika naše stranke, marveč so enostavno hladnokrvno in z lahkim srcem izjavili: mi smo popolnoma in natančno informirani, ker verujemo vse g. posL dr Šusteršiču in ne rabimo od vas nobenih informacij, Pravim vnovič, vi Mladočehi se ne smete čuditi. Vi ste vendar svobodomiselna stranka! Preje je nekdo napravil medklic: Mi smo tako postopali iz principa. Moje mnenje pa je, da svobodomiselna stranka ni poklicana v to, da bi vpravljala rabeljsko službo proti drugi svobodomiselni stranki. (Pritrjevanje). Ako gre Mladočehom v tem slučaju za to, da rešijo zase vse, kar se da rešiti, potem se jim ni treba mešati v to zadevo. Nikdar pa ne bomo pozabili, da je bil gosp. poslanec dr. Kramaf tisti, ki je nas na Kranjskem strmoglavil, zadušil in zadavil! Zato prosim, da se vzame kot nekaj naravnega, da nismo mogli v tem ozira drugače postopati, kakor smo! G. dr. Kramdf je sicer rekel: mi smo iz hvaležnosti napram klerikalcem tako postopali! No, jaz ne vem, iz kake hvaležnosti. V političnem življenju so pa veljavna načela, ki se ne smejo kršiti nikdar, in gotovo je, da se nobena svobodomiselna stranka ne sme nikdar dati izrabljati za grobokopa kake druge svobodomiselne stranke (Pritrjevanje), zlasti na Kranjskem ne, kjer slovenski narod tako zelo potrebuje napredne stranke, na Kranjskem, kjer je meščanstvo, ki se mu je vzela volilna pravica, glavna opora narodnega razvoja! Zato pa nam nikdar ne izgine iz spomina, da se ima slovenska svobodomiselna stranka zlasti mladočeški stranki zahvaljevati, da mora na Kranjskem prenehati živeti. Klerikalni ..shod" v Št. Petru. Po tihotapskem shodu v Kobaridu je sklical dr. Gregorčič shod v Št. Petra pri Gorici, ki ga smatrajo za klerikalno trdnjavo. Kedar se niso upali klerikalci nikamor med ljudstvo, so jo mahnili v bližnji bt. Peter. —• Tako tudi v nedeljo. Toda kratka opozoritev v soboto v „Soči" je zadoščala, da so splavale po vodi vse bajke o klerikalnih trdnjavah in o propadu napredne stranke. Naše 1 j u d s t v o je v nedeljo nagnalo klerikalne sleparje in njihovega generala Gregorčiča. Že pred določeno uro je bil zbran v dvorani ves generalni štab: Gregorčič, Berbuč, Pavletič, Dermastia, poleg njih neki mladič, katerega so baje najeli za urednika ,,Gorice". Okoli sebe so spravili vse, kar so zmogli; nekateri »oštjarji" iz Mirna in celo katoliški predsednik iz oddaljene Kostanjevice na Krasu so tvorili generalnemu štabu častno družbo, za njimi nekaj starejših Št. Petercev, M so bili pa že bolj pasivni gledalci. Vseh vkup ni bilo 50 oseb. Toda začele so prihajati nove čete in generali so bili že v strahu, češ: Kaj hočejo ti tukaj ? Nakrat pridirja v dvorano glasnik: »Gabršček gre pc vasi!" — Generalni štab plane pokonci. »Zaprite vrata !B se je glasilo poveže. — In res so se zaprla Gabrščeku vrata ravno ko je imel vstopiti. — Zunaj na ulici se je kmalu nabrala mogočna Četa, ki je zahtevala, naj se vrata odpro, ker je shod javen itd. Odznotraj pa se je bil boj med našimi somišljeniki in nasprotniki za — vrata. Naši so zmagali, vrata so se odprla in med zmagonosnim ukanjem so šle nove čete čez dvorišče in v dvorano. Dr. Pavletič prirujove Gabrščeku nasproti in ga podi ven, — Gabršček pa odgovori, da smo prišli na javen shod, da se hočemo udeležiti shoda kot svobodni državljani, naj se shod torej vrši, ali govoriti hočemo tudi mi. Generali so mahali, da tega ne dopusta, Dermastia je tulil nekaj o liberalni omiki, naši so odgovarjali, nastal je hrup, da drug drugega nismo razumeli. — Gregorčič se spravi na oder in govori, da je shod sklicala »Sloga", da je to pravzaprav izredni občni zbor „Sloge", katerega se smejo nečlani udeležiti le kot g o s t j e in poslušalci, nimajo pa pravice govoriti. — Umtsje se, da je ta nesramnost zbudila viharen odgovor. Pripomniti treba, da je bilo na-prednjakov vsaj petkrat toliko kolikor klerikalcev. In ljudstvo je ogorčeno napadalo Gregorčiča z vsemi mogočimi naslovi, med teini cela vrsta žaljivih psovk, katerih ni mogoče zabraniti, v »Soči" pa jih nočemo ponavljati. Ugled duhovskega stanu je bil zopet teptan v blato. — Gregorčič pravi potem, ko se je ljudstvo malo pomirilo, da odpoveduje s h od, ker vidi, da ne bo mogoče mirno zborovati, — in poživlja občinstvo, naj zapusti dvorano. — Nastal je vihar, katerega ni mogoče opisati. — Gabršček protestuje proti Gregorčičevemu naznanilu, češ, da bi ne Ki bilo mogoče zborovati; mi zagotavljamo, da bo mogoče zborovati, toda pravilno, voli naj se predsedstvo, naj govori Gregorčič, toda govoril bo tudi Gabršček. In tu so pokazali klerikalni junaki svoje poštenje, svoj pogum! Zbali so se rednega zborovanja, bali so se volitve predsedstva, ker bi seveda sijajno pogoreli — in bali so se govora Gabrščekovega. Junak Gregorčič je slutil, kaj ga čaka, — in zbežal je pred ljudstvom. Zopet je proglasil, da shoda ne bo in zahteval, naj se dvorana izprazni. Prišel je mežnar-župan in zahteval, naj se dvorana izprazni. Toda sledil je odgovor: „ Sklicatelji naj gredo z dobrim zgledom naprej; naj gredo iz dvorane, — in drugi pojdemo za njimi!" — Gregorčič je brzojavil v Gorico po orožnike in potem trikrat strašil ž njimi, ali v odgovor je sledil smeh in klici: Naj le pridejo, oni že naredijo red, pa vsem enako! Toda orožnikov ni hotelo biti in jih tudi ni bilo. Po kaj tudi? Enkrat pa je le prišlo do resnega spopada in bati se je bilo hudega poboja. — Gabršček je stopil celo v ospredju na klop. Obstopili so ga nekateri »oštjarji" in hoteli zgrabiti, da ga odnesejo. — Tu so planili na-prednjaki naprej, Gabršček je bil takoj na varnem, v zrakujpa so vihtele menda vse stolice, kar jih je bilo v dvorani. — Pričeli so klerikalci, ali kmalu so potegnili rep med noge in se umaknili, — a naprednjaki so se dali pomiriti, da ni prišlo do pretepa. Ako bi se zgodilo karkoli, tedaj bi bili klerikalni poštenjaki seveda vso krivdo zvrnili na na-prednjake in brezdvomno na Gabrščeka. Laž-njive priče so bile tam, v krivem pričevanju so tudi že izvežbane. — V prvem naskoku klerikalcev je bil ranjen na roki Josip Marin i č iz Podgore, toda prav tisto stolico so naprednjaki štrli na tla. Nad dve uri je trajal v dvorani vihar. Ni *~vgoče povedati, kaj vse se je godilo v iem času, »Ljubljenec naroda" don Antonio Gregorčič je bil neprestano ped nožem ljudskega dovtipa. Prišle so celo domače žene in dekleta. Tu kaže jedna na Gregorčiča in vpraša porogljivo: „Kdo pa je tista — brenta?" Neskončen smeh! Ostudno debela duhovna posoda Gregorčičeva je našla v tem dovtipu priproste žene zanimivo ocet ! — Druga žena se približa in pravi: v! stopajo gor, gospod nune, naj tudi nam"?-povejo!" Smeh in krohot! itd. t] Ker orožnikov le ni hotelo biti, ,nra{, se je tudi že, so naprednjaki sklenili ? odidejo. Gabršček je podal izjavo: B3j oz'i a na častno besedo župana, da ^ ne bo nikakega zborovanja vee * puščamo to dvorano. Proglašam pa, da'Z! demo povsod za vami! Sklicujte jav ! shode, ako imate kaj poguma, mi pridemo^ Na svidanje!" .'.''.< Odšli smo! - Dvorišče je bilo poino občinstva, ki je prirejalo viharne ovacije Da so klerikalni podrepniki položili GreK bivši sorinpi j kancelist v Bovcu, obtožen uradnega ponever-jenja. Predsedoval je sodni svetnik grof Ca-ronini, sodnika svetnik Ciani in tajnik Fran-cesehinis; tolmač E. Klavžar. Porotna klop je laška. Branitelj dr. R. Luzzatto v togi. Zastopnik državnega pravdništva namestnik drž- Don Ouichotte in Sancho Pan;a v eni osebi! Lahko si mislite, kako slabo sta gospodarila v njem, kako sta se bojeval* kako prepirala!... O krasen dvogovor, ki sta ga imela med seboj oba Tartarina, Tartarin-Qui-chotte in Tartarin-Sancho, dvogovor, ki zasluži, da bi ga bil napisal Lucien ali Saint-Evremond! Tartarin-Quichotte se razburi pri čitanju Gustava Aimarda in vsklikne: nPojdemlK Tartarin-Sancho, misle" samo na svoj rev-malizem, pravi: Tartarin-Quichotte, zelo razburjen: „Odeni se s slavo, Tartarin!" Tartarin-Sancho, zelo hladno: »Tartarin, odeni se s tunelom!" Tartariu-Qr 'chotte, bolj in bolj razburjen: „0 krasne dvocevke! O bodala, lasi, meči l«'• .* Tartarin-Sancho, bolj in bolj hladen: „0 krasni pleteni jopiči! O krasna čepica, ki greje tudi ušesa!" Tartarin-Quichotte, ves iz sebe: »Sekiro 1 Dajte mi sekiro!" Tartarin-Sancho, pozvonivši služkinji: »Jeanette. mojo Čokolado t" Nato se. prikaže. Jeanotte z izborno čokolado, gorko, okusno, dišečo, in prinese tudi nekaj kolačev, kar vzbudi smehljaj Tartarina -Sancha in zaduši krik Tartarina-Quichotta. In tako se je zgodilo, da Tartarin iz Tarascona ni nikdar zapustil Tarascona. VH j Evropejci v Šang-Haju. — Veletrgovina. — j Tartarji. — Ali je bil Tartarin iz Tarascona lažnik? Toda enkrat je imel Tartarin oditi, oditi na daljno potovanje. Trije bratje Garcio-Camus iz Tarascona, ki so se naselili v Šang-Haju, so mu ponudili vodstvo enega tamošnjih zavodov. Tako življenje na primer bi mu bilo silno ugajalo. Znamenita, trgovina, vlada nad celo množico uslužbencev, stiki z Rusijo, Perzijo in azijsko Turčijo, končno veletrgovina sama na sebi! V Tartarinovih nstih je beseda veletrgovina zvenela resnično vzneseno!... Tvrdka Garcio-Camus je imela razun tega še to prednost, da so jo večkrat obiskovali Tartarji. Hitro so jim zaprli vrata. Vsi uslužbenci so zgrabili za orožje, razvili so konzulsko zastavo, in — puf, puf skozi okna na Tartarje. S kakšnim navdušenjem je sprejel to ponudbo Tartarin-Quichotte, tega vam ni treba opisovati; k nesreči je Tartarin-Sancho poslušal stvar z drugimi ušesi, in ker ie bil ta močnejši, zadeve ni bilo mogoče praviti v red. V mestu se je mnogo govorilo o tem. Ali odpotuje? Ali ne odpotuje? Stavimo, da; stavimo, da ne. To je bil zaključek... Končno Tartari- ni odšel, toda vsekakor mu je bil ta dogodek v veliko čast. Imeti ponudbo, da bi šel v Šang-Haj, ali iti tja, to je bilo za Ta-raseon enako. In ker se je tnko mnogo govorile o Tartaiinovem postopanju, so končno mi- slili, da se je že vrnil, in vsi ti gospodje so | ga zvečer v klubu prosili, naj jim pripoveduje . o življenju v Šang-Haju, o običajih, podnebju, opiju in veletrgovini. . Tartarin, ki je bil dobro poučen, je z ) veseljem dajal podrobna pojasnila o vsem, o čemur je kdo hotel, in končno se vrli mož sam ni več dobro zavedal, da ni potoval v , Šang-Haj; tako se je zgodilo, ko je stotič pripovedoval o napadu Tartarjev, da so bile zelo naravne besede: „Tu sem oborožil svoje uslužbence, razvil konzulski prapor in — puf, puf skozi okna na Tartarje." Poslušaje to, se je tresel cel klub... ,Toda vaš Tartarin ni bil nič drugega nego ostuden/ mi poreče čitatelj. Ne, tisočkrat ne I Tartarin ni bil lažnik.., ,A vendar je moral vedeti, da ni bil i nikdar v Šang-Haju!' I Eh, gotovo, vedel je. Toda... | No, to poslušajte dobro. Čas je, da se enkrat za vselej sporazumemo glede slabega imena lažnikov, ki ga imajo prebivalci juga pri prebivalcih severnih defcel. V južni Franciji ni lažnikov, niti v Marseillu, niti v Nimesu, niti v Toulou8u, niti v Tarasconu. Človek z juga ne laže, ampak se moti. Vedno ne govori resnice, toda misli, da jo govori... Njegova laž ni laž, ampak prikazen čisto posebne vrste, podobna prikaznim pokrajin, ki se sredi puščave zrcalijo v zraku... In da me bodete boljše razumeli, pojdite na jug in videli bodete. Videli bodete to vražjo doželo, kjer solnce vse predrugači in naredi vse večje nego je v resnici. Videli bo- dete te male provengalske griče, ki niso aK večji od Montmartrea in se vam bodo zdel obrovski; videli bodete v Nimesu malo M son carre"e, ki se vam bode zdela velika kot Notre-Dame. Videli bodete L. Ah, edini lažnik na jugu, če tam sploh kdo je to, je solnce. To poveča vse, kar obsveti!... Kaj je bik Šparta v dobi svoje slave ? Navaden trg... K»j so bile Atene? Največ prefekturno mesto.. In vendar se nam zdita v zgodovini velikanski mesti. To je iz njih naredilo solnce... Ali se po vsem tem še čudite, da jew solnce, ki obseva tudi Tarascon, naredil*"'1 Bravide, bivšega kapitana pri preskrbo?^6111 ¦ zboru, hrabrega poveljnika Bravido, fe re^ve baobab in h moža, ki je imel iti v Šang-"aj-moža, ki je tam bil? Menažerija Mitaine. - Atlaški lev v Taras-conu. — Strašen in slavnosten dogodek. In zdaj, ko povj narisali Tartarina » Tarascona, kakoržen j« bil v svoji zasebnost"* predno ga je poljubila na Čelo slava ovenčala s stoletno lavoriko, zdaj, ko opisali njegovo življenje v skromni ol njegove radosti, njegove bolesti, njegove sanj > njegove oadeje, pohitimo k slavnim strane njegove zgodovine in k posameznim dogodko ^ ki so imele njegovi neprimerljivi usodi dod» Bilo je nekega večera pri puškarju <> stelcaldu. Tartarin iz Tarascona baš razi«« nekaterim prijateljem orožja, kako so ima t okoliA Priloga Jofie" it, 91. z dne 14. novembra BB8. pravdnika dr. Snider. Juch, 31 let star, je bil prvo'vprašanje so porotniki odgovorili soglasno pred otvoritvijo shoda se začuje na dvorišču 0d leta 1898. do febr. 1901. pri sodniji v I d &; na drugo 8 da, 4 ne. «Tuch je obsojen j *&$* Gabršček je prihajal na čelu vseh svojih, Gorici uslužben kot pisarniški asistent. Dne na leto dnij v ječo. 25. febr. 1902. je bil imenovan kancelistom v Bovcu. Kot uradnik je veljal za jako pridnega in vestnega delavca. Dne 30. aprila 1906. je bil premeščen na svojo prošnjo iz Bovca v Gorico. Ko se je začelo kazati, da se prihaja na sled njegoveinlj;,i^neverjenjsUjV4Boseu^ se je sam oglasil v zaporih v ulici TigorV Trstu ter izpovedal svoje poneverjenjel Takrat se je temu vse čudilo, ker Juch je bil zmeren človek, ki ni ne zapravljal ne popival. Ali postopal je, pri poneverjenju tako rafinirano, da se mu ni moglo priti na sled,' doSler'je "Služboval v Bovcu. Sodne depozite v civilnih stvareh morajo polagati stranke pri davčnih uradih in ner pri sodnijah. V bovškem okraju pa go se vse take reči vlagale v roke kancelista Jucha. On je potem manipuliral po svoje in ,uradoval" tako, da si je prisvojil znesek K tl.534'17. Pravi, da je živel v slabih gmotnih razmerah, ter da je hotel pozneje poneverjenje pokriti s posojilom in z zavarovalno polico. Na vprašanje, če se prizna krivega, je rekel, da glede poneverjenja, ne pa glede" goljufije. 11 slučajev je, ki se tičejo poneverjenja, Včeraj so sodili 43 letnega Jos. Mavrica iz Gor. Cerovega, obtoženega, daje zaklal dne 16. jnl. 1.1. Antona Humarja, kakor smo svoj čas že poročali. Mavric je obsojen na 3 leta v ječo in 100 K mora plačati ženi zaklanega rJ^SSfe«^____ .-^ " Danes je pričela razprava proti »svedrovcem". Tamburaško in pevsko društvo »Svoboda" v Renčali vabi na veselico, katero priredi v nedeljo dne 18. novembra 1906..v dvorani gosp. R. Žni-darčiča. Začetek točno ob 4. uri po-p o 1 u d n e. Vspored: 1. Fuček: Triglav", koračnica. 2. Aljaž: a) „Veseli zbor" : b) „Občutki"r možka zbora. 3. Zaje: Ouvertura k operi: „Bojsijska čarovnica". 4. Žaloigra: Mlinar in njegova hči v V d e j a n j ih. Osebe: Krištof Crnot, mlinar, gosp. Jaka Stoka; Marica, njegova hči, g.čna Mira Bajčeva; Županja, njegova sestra, g.Čna Kiem. Hrovatinova; Ko-renka, udova, g.čna Biče Sedevčičeva; Konrad, njen sin, mlin. pomočnik, gosp. J. Žni-darčič; Pivek, gostilničar, J. Delpin; Meta, njegova žena, ?; Katinka LaSič; dvoje njunih otrok; Matija, kmet, gosp. Ulrik Pavlica; Luka, grobokop, gosp. Jos. Turel; Svečenik, gosp. KI. Delneriju, Josipini Šulin, Tereziji vdovi Makuc, Mariji Kranjec za K 1418 in pri mladoletnem Kenda za K 331990. Juchje jokal ter le težko odgovarjal na predsednikova vprašanja. Poročil se je v Gorici leta 1900. — 24 let star. Na vprašanje odgovarja, da so bile njegove gmotne razmere takrat- slabe. Nekaj nad 30 gold. je dobival na mesec, žena je bila na porodu, stariši močno zadolženi. V Bovcu pravi, je bila plača majhna, dolgov pa je imel do 2000 K. Njegov oče je poskusil pred dvema letoma samomor ter je bil 5 mesecev v bolnišnici. Juch joka naprej ter težko odgovarja. Pravi: Oče ima penzijc okoli 60 K. Stara mati ima premoženja 16.000gld.Taga je podpirala. Upal je na dedščino. Hotel je pokriti poneverjeno svoto s posojilom. Okrajni sodnik v Bovcu V. Devetak izpove, daje prišel on v Bovec leta 1903; slika Jucha kot pridnega uradnika, o katerem tudi iz privatnega življenja ni slišal nič slabega. Juch je moral ponarejati njegov podpis, ali Juch pa pove, da ni falzificiral, ampak podtaknil je v podpis listine med druge akte. Vršile so se tudi inšpekcije v uradu okrajue sodnije v Bovcu •, vselej je bil Juch pohvaljen. Zaslišani so bili potem Iv. Kranjc, Jos. Šulin, Fr. Rot, M. vd. Fon, Terezija vdova Makuc, KI. Del-neri, ki so vsi izpovedali, kako jih je Juch oškodoval. Stara mati Šramek ima premoženja le okoli 600 K, stariši pa ne morejo živeti v tako slabih gmotuih razmerah, ker ima oče mesečne penzije okoli 160 K. Denarna knjiga pri okrajni sodniji v Bovcu je bila izročena Juchu. Okr. sodnik ni vedel nič o njegovih manipulacijah/Stavljeni sta bili porotnikom dve vprašanji: 1). ali je Juch kriv, da se je polastil kot sodni kancelist njemu zaupanega denarja nad 200 K; 2.) ali je kriv, da je z zvijačo spravil v zmoto in oškodoval tretje osebe, ki trpe škodo nad 600 K? Na pa je kriv n. pr. pri j LrQ Lagifc; dya mHnarska hlapca; prikazni. Po končanem vsporedu in žaloigri ples. Vstop k plesu do 12. ure 2 K. Po 12. uri 1 K 20 v. Pri veselici sodeluje oddelek vojaške godbe 47. pešp. iz Gorice. Pri žaloigri sodelujejo poleg domačih moči: g. K. Hrovatin, članica „Prosveteu v Gorici, in g. J. Stoka, režiser slov. gledališča v Trstu. Vstopnina: Stojišče 50 v. Sedeži I vrste 1 K 20 vin., sedeži II. vrste l K, sedeži III. j vrste 30 vin. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. KakO laže dr. BreflOrčl, — V ljubljanskega »Slovenca" je poslal dr. Gregorčič tako-le brzojavko: GABRtoVA JUNAŠTVA. Gorica, 12. nov. Shoda v Št. Petru ni bilo. Naših prišlo nad 200, pijanih liberalcev pod Gabrščekom in s koncipijenti 50. Ti so npili in tulili, posebno GabršSek. Naši so ga enkrat potisnili pred vrata. Dr. Gregorčič izjavil, da shoda ne bo. Naši prirejali Gregorčiču velikanske ovacije, da liberalcev ni bilo slišati. Nemir trajal nad dve nri, do-kler niso liberalci odknrili med smehom naših. Gabrščeka so očitali surovo obnašanje, njegov odgovor je bil: Mene ni prav nobene reči sram! Smeh in plosk. Shod se ponovi." Ne pristavljamo nič. Oni, ki so bili na shodu v Št. Petru, vidijo sedaj jasno, kako znajo lagati sveti možje! Kako poroča Gregorčičeva »Gorica" o shodu f Št. Petru. — Včerajšnja Gregorčičeva »Gorica" je priobčila o shodu v Št. Petru tako-le poročilo: »Gabržček v ekstazi in »svobodni državljani." Za nedeljo popoldne je bil napovedan v Št. Petru shod ».Sloge«. Dvorana »kmetijskega društva« je bila ob '/s* že skoraj polna samih ki jih je bilo okrog 50. Prihrumel je v dvorano in kričal: »Tu bom jaz govoril tu bomo zborovali mi kot svobodni državljani!« Hotel je kar k predsedniški mizi, a naši so ga krepko potisnili nazaj. Stopil je gori na stolieo, okrog njega pa »svobodni državljani« gg. koncipijentje dr. Pue, dr. Leupušček, dr. Podgornik, dr. Jane, Jki jih debele denarne verige silijo kazat svoje svobodno državljanstvo' rdrtržbi človeka, kakor je Gabršček. Kmetu je prišel pomagat na shod tudi znani »prijatelj« kmetov Treov pisač Dra-gotin Gilčvert in pa še Gabrščekov brat, kon-cipijent pri dr. Fra*-iu. Bolj zadaj pa so stali pijani reveži, ki jih je prignal Gabršček naravnost iz gostilne. Kar jih je bilo h Št. Petra, so bili le mladoletni fantiči, vsi drugi so bili iz Gorice. Prišla je in corpore vsa Gabrščkova tiskarna, vse pisarne liberalnih odvetnikov in vsi liberalni zavodi. Cel dan iih je lovil Ga- ' bršček okoli in nabral je le 50 tako svobodnih državljanov. j Na stolici se je čutil oeividno vzvišenega in je zato kričal: »Jaz vam že pokažem,« kar , je vzbudilo med našimi bučen smeh. »Surovost j morete pokazati, drugega nič!« »Kšeft vam je delo za narod U Take in podobne reči so neprijetno zadevale njegovo uho. V slepi jezi je zaklical nazaj: »Kar mi očitate, se ničesar ne sramujem!« S tem je zaslužil pohvalo in naSi so mu ploskali, »svobodni državljani« seveda tudi, kar je provzročilo, da se je obnašal Gabršček kakor v ekstazi, ¦ Reditelji so opominjali Gabrščeka, naj vendar da mir, da se bo zborovalo. Kričal je sicer, da je prišel dostojno zborovat, a pokazal | tega ni. Zato je stopil na mizo dr. Gregorčič ' hoteč izjaviti, da shoda ne bo. Vihar navdušenja j se je dvignil, da je kar zagrmelo po dvorani, i ko je ljudstvo pozdravljalo svojega voditelja. ' Ko se je polegel vihar, je izjavil dr. Gregorčič, da danes shoda ne bo in naj vsi zapuste dvo- j rano. Gabršček pa kliče: »Ne, mi bomo zboro- j vali kot svobodni državljani!« In svobodni j državljani so mu zaklicali: »Živio!» Eden se je . celo osokolil in zaklical: »Živio Gabršček! Živio dr. Lavrič !* To je naše razjarilo in klicali so Gabrščeku: »Kaj vi se primerjate z Lavričem, i vi, ki živite od narodnega denarja? Vi ste Psevdo-Lavrič!« GabrŠČekje bil vslcd tega ves zelen od jeze in je zaklical enemu naših: »Tiho bodite vi z lepo brado!« Dobil je odgovor: »Vi bodite tiho in pojdite študirat pojmo o zakonski zvestobi!« V tem pa nekdo zakliče: »Ven z Ga-brščkom !« »Ven ž njim!« je zadonelo po dvorani, Gabrščoka je zgrabilo par kmečkih rok in frčal je doli s stolice. Potisnili so ga tja do vrat. Le treznim našim možem se je zahvaliti, da pijana banda ni padla po stopnjicah. Čez dolgo časa šele so si upali priti nazaj in zopet skušali delati nemir, čeravno shoda sploh ni bilo. Dr. Gregorčič jih jo opetovano pozival, naj odidejo, a niso hoteli, češ, da bodo zborovali. Naši možakarji so začeli počasi odhajati, ker se je delal že mrak. Liberalci so hoteli, da bi dr. Gregorčič poprej odšel. »Tega ne doži-vite!« je bil odgovor. Ko so liberalci videli> da nič ne opravijo in so že žejni postali, so jo odkurili med hrupnim ploskanjem naših ljudi. Na dvorišču je bilo že vse polno naših. Liberalci bi bili radi spodaj počakali dr. Gregorčiča, da bi mu demonstrirali, pa si niso upali. Imeli so piščalke pripravljene, čeravno je Gabršček kvasil nekaj o dostojnosti. Odšli sov gostilno pit. Bila je prav pisana družba okoli Gabrščcka in jo bomo še opisali natančneje. Št. Peterčani so bili ogorčeni nad obnašanjem teh individuov. »Sedaj še le vidimo, kakšne barabe so ti liberalci,- so govorili št. peterski možje. Nedeljski vrlih Št. Peterčanov. Bilo jih je nad 2 00. Tik shod je dokazal, da ljudstvo ne mara za libe- ralne surovosti; ki so privileg le pijanih barab' »nesebičnega« Gabrščeka in pa od liberalnih posojilnic odvisnih koncipijentov. — Drugi shod se bo vršil v nedeljo teden." Vi vsi, ki ste bili na shodu, ljudstvo, čitaj in premišljuj, kako nizko je padel d o n A n t o n i o, da se predrzne priobčiti v syojem listu tako poročilo. Koliko lažij, obrekovanj, podtikanja, zmerjanja, sramotenja svojega bližnjega je zopet zagrešil ta posvečeni mož, ki se pa drzne Še vedno hoditi pred oltar! DrugI Shod Y Št. Petni. - Včerajšnja »Gorica" je povedala, da se shod ponovi v Št. Petru v nedeljo teden.' Prav. Jemljemo z Veseljem na znanje. Toda zahtevamo že naprej, da ne bodo omejevali shoda, se sklicevali na „Slogo" ali prirejali celo zaupni shod, potem pa farbali, da so imeli v Št. Petru javen shod. Zahtevamo reden javen shod s svobodo govora. Na svidenje! 0 Št, Peter, kraj nesrečnega spomini! -poje zdaj dr. Gregorčič in se bridko spominja preteklosti. — Za boja s klerikalci pod dr. Mahničem so ti-le slednji tudi smatrali Št. Peter za kraj, kjer najlože javno nastopijo. Sklicali so javni shod! — AH prav ta vražji Gabršček jim jo je imenitno skuhal za svitle kronice Gregorčičeve. Napredni možje so pridrli od vseh stranij in dr. MahniČ je bil toliko pošten, da je dopustil zborovanje. — Seveda je bila izvoljena Ga-brščekova lista. Predsedoval je dr. Rojic, zapisnikar je bil Gabršček sam, nastopili so sami napredni govorniki, ki so klerikalce brezobzirno oprali, — in ko je bilo komedije dovolj, je dr. Rojic zaključil shod, ne da so priš»i do besede Mahničevci. — Med temi je •zavladala velika jeza, ki se ni pohladila, dokler se ni Gregorčič — »spokoril". ' Gregorčič se je v nedeljo spomnil, da |e Gnbršček mož, ki bi mu jo prav pošteno naku-ril, ako pride do besede, — zato Gregorčič ni bil tako pošten, kakor pred leti Mahnič, marveč je raje shod odpovedali Zanimivo je tudi to, da so bili pred leti na Št. Peterskem shodu proti Gregorčiču: dr. Pavlica, dr. Pavletič, Dermastia in razni drugi, — v nedeljo pa je bil Gregorčič v družbi dr. Pavletiča, brata r. Dermastie in dr. Napad na Gabrščeka.— pripravljen. — v poročilu omenjamo, kaj so nameravali klerikalci, pa se jim ni posrečilo. Izzvali so le pretep, v katerem je bil en naprednjak ranjen, in so bile stolice polomljene. — Danes nam je došlo sporočilo, da je jeden klerikalni matador nagovarjal tudijednega — hm tednjaka, ker ga je imel za klerikalca, naj Gabrščeka pretepe in ga „ven vrže". Naprednjak je klerikalcu pošteno posvetil. — Kakor se vidi, sta isto delo hotela opraviti dva Mirenca, ki sta klerikalcem prodana z dušo in telesom. — O tem tolovajstvu bomo še govorili! I — Naši klerikalci se kažejo čevlje v grši luči I Javen Shod » MtfllU. - Dr. Deuiastija je rekel v Št. Petru, da priredijo klerikalci javen shod v Mirnu. Pribijamo to tukaj javno ter poživljamo dr. Derniastijo, da drži besedo. Na svidenje tudi v Mirnu! natl z neke vrste puško, ki je bila popolnoma nova... Naenkrat se odpro vrata, in v sobo plane, ves iz sebe, lovec čepic, kričeč: „Lev!... j Lev L." Splošen strah, groza, poplah in zmes- ( njava. Tartarin zgrabi bodalo, Costecalde hiti zapirat vrata. Vsi obstopijo lovca, ga izprašu- j jejo iu silijo, vanj ter izvedo sledeče: Zveri-iijak Mitaine, prihajajo s sejma v Beaucairu, se je odločil, da ostane nekaj dnij v Tara-aco:.i.; m se je pravkar nastanil na Grajskem trgu s kačami, krokodili in krasnim atlaškim levom. Atlaški lev v Tarasconu! Kar so pomnili ljudje, kaj takega še ni bilo videti. In kako ponosno se tudi spogledajo naši vrli lovci čepic. Kako jim žare njihova možata obličja in kako iskreno si v vseh kotih Costecaldove prodajalne molče stikajo desnice! Navdušenje je tako veliko, tako nepričakovano, da nihče ne more spegovoriti besedice... Tudi Tartarin ne. Bled in trepetaje, držč še vedno v roki puško, stoji vzravnano pred comptoirom... Atlaški lev tukaj! Tako blizu, dva koraka od tod! Lev! Ta najbolj junaška in divja zver, kralj živalij, zver njegovih sanj, eden prvih člniteljev v muožici idealov, ki so mu igrali v njegovi domišljiji tako lepe drame L. Levi O tisoč bogov!... In poleg tega še atlaški!!! To je več nego mora prenesti veliki Tartarin... Naenkrat mu naval krvi zalije obraz. Oči se mu zaiskre. Krčevito vrže novo puško na ramo in obruivši se k vrlemu poveljniku Bravidi, bivšemu stotniku preskrboval- nega zbora, mu pravi z gromovitim glasom : „Pojdiva pogledat, poveljnik!" „He! Be!... He ! Be !... In moja puška?... Moja nova puška, ki jo odnašate?..." zavzdihne boječe previdni Costecalde. Toda Tartarin je že na cesti, in za njim ponosno krenejo vsi lovci čepic. Ko pridejo k zverinjaku, je tam že mnogo Ijudij. Tarascon, junaško pleme, ki pa mu je dolgo časa manjkalo vsakega senzacijoneluega dogodka, je navalil na Mitainovo barako in jo zavzel v naskoku. Tudi je tolsta gospa Mitainova zelo zadovoljna... V kabiiskem kroju, z rokami, nagimi do komolcev, v eni roki z bičem in v drugi z živo, dasi že oskubeno kokošjo, hvali ta slavna dama Tarasconcem celo barako, in ker je imela tudi ona ,dvojne kite', vzbuja skoro prav tako veliko pozornost kakor njeni gojenci. Prihod Tartarinov, ki vstopi s puško na rami, vzbudi velik strah. Vsi ti dobri Tarasconci, ki se sprehajajo med kletkami Čisto mirno, brez orožja, brez bojazni, brez vsake slutnje, da se jim je česa bati. zatrepetajo čisto naravnega strahu, ko zajo--.t';jo Tartarina, ki vstopi v barako s svojim strašnim morilnim orodjem. Torej se je tukaj česa bati, ko on, ta junak... In v tre-notku je pred kletkami vse prazno. Otroci kriče strahu, ženske se ozirajo po vratih. Lekarnar Bezuquet odide iz. barake, rekoč, da gre po svojo puško... Toda nevstrašeno Tartarinovo vedenje jim polagoma vrne pogum. Mirno, z dvignjeao glavo, stopa nevstrašeni Tarasconec po baraki, gre, ne da bi obstal, mimo kopališča morskega psa, se ozre s prezirljivim pogledom na dolg zaboj, v katerem baš požira boa svojo surovo kokoš, in se končno postavi pred le-vovo kletko... Strašen in slavnosten sestanek! Lev iz Tarascona in lev iz Atlasa se gledata iz obličja v obličje... Na eni strani, pred omrežjem, Tartarin, opiraje svoje roke na puškino cev, na drugi lev, velikansk lev, valjaje se na slami, z mežikajočimi očmi, divjim pogledom in s svojo veliko, z rumeno grivo Obdano glavo, položeno na prednje noge... Oba mirno gledata drug drugega. Čudno! Bodisi, da mu puška prežene dobro voljo, bodisi, da sluti sovražnika svojega plemena, se lev, ki je doslej gledal na Taras-conce z izrazom kraljevskega prezirauja in jim pred nosom zeval, ta lev se torej naenkrat razjari. Najprej zapiha, temno zamrmra, pokaže svoje kremplje in iztegne tace; nato vstane, dvigne glavo, strese svojo grivo, odpre ueizmerno žrelo in grozno zarujove nad Tar-tarinom. Krik strahu mu odgovori; Čeli Tarascon plane prestrašen proti vratom. Vsi, ženske, otroci, najemniki, lovci čepic, da, celo hrabri poveljnik Bravida.. Edini Tartariu iz Tarascona se ne zgane... Ta stoji pred kletko trdno in odločno, z bliski v očeh in ž onim strašnim obličjem, katero je poznalo celo mesto... Za nekaj časa, ko se lovci čepic po njegovi ravno-dušnosti in trdnosti kletke nekoliko pomirijo in se približajo svojemu mojstru, slišijo, kako mrmra, zroč v leva: To, da, to bi bil lov !tt Ta dan Tartarin iz Tarascona ne reče ničesar več... IX. - Tartarin se odloči za lov na leve. Ta dan Tartarin iz Tarascona ne reče ničesar več; toda nesrsečnik je rekel že preveč ... . ¦ . Drugi dan se namreč govori v mestu samo o bližnjem Tartarinovem odhodu v Al-žerijo in o lovu na leve. Priče ste, dragi či-tatelji, da vrli mož ni rekel niti besedice o tem; teda znana vam je varajoča prikazen pokrajin, ki se'sredi puščav zrcalijo v zraku... Kratko, celi Tarascon govori samo o tem odhodu. Na ulicah, v klubu, pri Costecaldu, povsod! se og ovarjajo ljudje z začudenimi obrazi: „ Sicer pa, ali že veste to novico pred vsem ?tt »Sicer pa, kaj vendar?... Ali mislite Tartarinov odhod pred vsem?" Treba je opomniti, da se v Tarasconu vsi stavki pričenjajo s ,sicer pa* in končujejo s ,pred vsem'. In ta dan, ko si imajo povedati več nego sicer, se ,sicer pa' in ,pred vsem' ozivata tako, da se stresajo stekla v oknih. Človek, ki je v celem mestu nad to novico najbolj presenečen, je Tartarin sam. Toda tukaj vidite, kaj je nečimurnost! Mesto da bi čisto priprosto odgovoril, da ne odpotuje, da ni nikdar nameraval odpotovati, ubogi Tartarin prvič, ko mu govore o tem potovanju, z nedoločenim izrazom odgovori: „He 1... He L. Stno 50 SO jih Videli. — »Gorica« našteva, da je bila v Št. Petru v nedeljo cela Gabr-ščekova tiskarna, vse pisarne liberalnih odvetnikov, denarni zavodi itd., omenja mladeniče iz Št. Petra — potem pa pravi, da je bilo nliberalcevtt vseh skupaj 50. Vraga, kaj ne znajo več Šteti? Če bi bila le vsa Gabrščekova tiskarna tam, bi bila dala skoro žeto število. Iz samega strahu, ker so bili tako v manjšini, lažejo, da je bilo njihovih 200, na-prednjakov pa 50; lažejo pa tako nerodno, da se pozna laž na prvi hip. Ljudstva, katero je nagnalo dr. Gregorčiča in druge tičke, nišo videli. In če bi jih bilo res le 50, saj bi vendar ne bili ugnali v kozji rog 200 ljudij? Kakšno ubožno spričevalo si dajejo! Dr. OaimaStfja se je hudo repenčil na shodu v Št. Petrn. Skrit za mizo je spuščal iz svoje brade semtertje razne oslarije, na katere je dobil tuintam odišwMnsri^M'q^'^l^ ni zmenil zanj. Ali kar je ta domišljavec sam izbruhal na ta dan, to se prodaja sedaj po »Gorici* kot — besede ljudstva. Patentirani Iažniki! Revež je tičal sredi par „oštjarjevtt, ki tvorijo pri njem že — ljudstvo. Če bi ne bilo teh, bi bil Dermastija sam »ljudstvo". Da se mu bo tako godilo, poskrbimo. Of. Gregorčič je bil bled in se je tresel jeze, ko so mu doneli na uho lepi pridevki, kot don Anguria, ko je Cul klice: Ven s farji! Flajda! Kana! Dol s kano! — In tako ga je častilo ljudstvo, ki spoznava svojega »voditelja". Cel četrt ure ni mogel govoriti radi tega, pa se še štuli za »voditelja* po »Gorici8. S pijmcl psnje don Autonio okoličane, ki so se udeležili nedeljskega shoda v Št. Petru. Zadnjič jih je zmerjal z zatelebanci, sedaj sa mu bili pijanci. Kdor je žnjim,tanizateleban, pa čepray je prismojen, in ni pijan, pa čeprav pade od alkohola v grapo. S pijanci psuje on — ki se ni zredil in zrudečil pri vodi. Klerikalci so sami pijanci, zmerjajo pa druge po klerikalnem vodilu: rečem ti, da mi ne porečeš. — Umrla jI v Gorici gospa Frančiška Š u-ligoj, stara 26 let, soproga g. V. Šuligoja, sluge Trg. obrtne zadruge. Matica hrvatski 1 Zagrebu je znižala za redne člane slovenske narodnosti Članarino na 3 K na leto. Za to nizka ceno daje članom 5—8 knjig zabavne in poučne vsebine. Vabimo na obilen pristop. Članarino 3 K in troške za dopošiljanje 40 v je poslati na naslov (poverjenika izven semenišča) dr. Henrika Turna, odvetnika v Gorici. »Pevsko in bralno društvo Napredek" v Gor. Vrtojbi priredi v nedeljo dne 18. t. m. veselico. Vspored objavimo v soboto. h».*0 NhlnJO. — Pred kratkim je hodil neM duhovnik po hišah v Gorici ter je nabiral. Te dni hodita dve nuni okoli in nabirata. Pismeno pa nabirajo za neko cerkev pri »Sveti krvi" na Koroškem. Samo nabiranje. Ubogega berača zapro in grdo ravnajo ž njim — kutarji in kutarice pa smejo nabirati, kolikor hočejo! — Podpirajmo rajši domače reveže! Priloga. — Danes je priložen »Soči" — »Slov. Tehnik" št. 5. Razgled po suetu. V poslanski Zbornici je bil v ponedeljek I sodni dan za slovenske klerikalce. Stein je obdelal Šusteršiča, Šukljeja in Ploja. Kdo je j Šusteršjič, že vemo, Šukljeju je očital, da je kot ravnatelj založništva šolskih knjig na stroške naučnega ministerstva gradil v Pragi J šolsko poslopje ter si dal po istem stavbe-} niku in njegovih delavcih prenoviti svojo graj-I ščino na .Kamnu. Povedal je tudi, kako je prej I Šuateršič sodil o Šukljeju, da je star poslanec, s katerim noben dostojen človek ne občuje; I Šusteršiču je rekel Stein tudi, da na njem ni nič poštenega, daje malopridnež. Dr. Ploja pa je dolžil Stein, da je 17. majn 1903. v j Obdachu na Štajerskem posilil neko mladoletno deklico, na kar se je moral ločiti od svoje žene. Stein je rekel, da vzdržuje vse svoje trditve ter je pripravljen stopiti pred sodnijo. Včeraj je zahteval Bartoli laški mandat za Zader, Proti je govoril Biankini. Podporno društro zi uboge In vredne kaznonce v Kopra,. — V četrtek, 15. novembra ob enajstih predpoludne se bo vršilo v Kopru (v prostorih »Conte Tacco") zborovanje v to, da se j ustanovi podporno društvo" za uboge in i vredne kaznence, ki dostanejo kazen v tu-kašnji jetnišnici in se pustijo na slobodo. Vspo- ! red: 1. Gosp. V. Wenedikter, nadravnatelj tukajšnje c. kr. kaznilnice, pozdravivši na- I vzoče, razvaja uzroke, ki so vzbudili odbor, da se ustanovi tudi tako podporno društvo. 2. Vpisovanje članov, 3. Volitev upravnega odbora. — V Kopru, dne 24. oktobra 1906. Odbor. Kako prevažajo denar v Petropdu. — Spredaj jaha vrsta kozakov s karabinarji na kolenih, s katerim večkrat pomerijo na občinstvo; če bi se kdo sumljivo ganil ali ogledoval transport, ga hitro zadene kroglja. Za kozaki so policaji z golimi sabljami, potem voz, v katerem sedi blagajnik z denarjem, zadej zopet kozaki in orožniki.*[Hišniki morajo ob takih i prilikah v ulicah, koder se prevaža denar, stati pripravljeni za streljanje. BoaVnost epjptsklh piramid. — Skoz veke so se vzdigovale piramide veličastno iz blede egipt?ke pustinje. Vsi narodi so se divili mo-' gočnim spomenikom starih Egipčanov, a sedaj | bodo izgubili ti svoj bajni kras. Egiptska j vlada je namreč dovolila, da se v nedoglednej '• ravnini, ki se razprostira odEskebihadoNila, j v katerej počivajo v solnčnem žaru zagonetne j sfinge, zgrade moderne palače, hoteli itd. j Ustanovila so se društva, ki se bodo okori-. stila s slikovitim krajem, ter okoli piramide . Giseka postavila kolo modernih ameriških stavb. — »nebotičnik", visok 183 m. — v Newjorkn j zidajo poslopje, ki bo visoko 183 m, torej ) 17 m više od Washingtonovega pomnika. To bo največje poslopje na svetu; stanovanja bodo v njem do vrha; nadstropij bo 41. Morda... Jaz ne pravim ničesar." Drugič, ko se s to mislijo sprijazni že nekoliko bolj, odgovori: »Najbrže", tretjič: »Prav gotovo!" In končno nesrečnik zvečer v klubu in pri Costecaldu, navdušen od punša, odobravanja in. lučij, omamljen od uspeha, ki ga je imela v mestu vest o njegovem odhodu, formalno izjavi, da se je naveličal lova na čepice in da v kratkem odide preganjat velike atlaške leve... Glasni ,hura' klici sprejmejo to izjavo. Nato sledi nov punš, stiskanje rok, objemanje in o polnoči pred malo hišo z baobabom se-renada z bakljami. Toda zadovoljen ni Tartarin-Sancho! Pri misli, potovati v Afriko in iti na lov na leve, trepeta že naprej. In ko se vrne domov, ima med tem, ko zveni pod okni serenada na čast Tartarinu, s Tartarinom-Quichottom strašen nastop, pri katerem ga imenuje tepca, sanjača, ne-spametneža, trikrat blaznega, in mu podrobno razlaga vse nesreče, ki ga čakajo pri tem podjetju, govoreč mu o potopljenjn ladije, udni bolezni, vročnici, dizenteriji, črni kugi i. t. d... Zastonj mu Tartarin-Quichotte prisega, da ne 3tori nobene neumnosti, da se bo dobro oblačil, da se preskrbi z vsem, česar je potreba: Tartarin-Sancho noče ničesar slišati. Ubogi mož se že vidi raztrganega od levov, pokopanega v pesku puščave, kakor se je zgodilo Kampizu, in drugi Tartariu ga more končno nekoliko potolažiti le z izjavo, da se to ne zgodi takoj, da se nič ne mudi in da končno tudi če ni na potu, j Jasno je pač, da se Človek ne ukrca na I tako potovanje, ne da bi se nanj pripravil. j Vedeti mora, kam gre, — vraga! — in ne I odpotovati kot -jtica... j Pred vsem drugim si hoče Tarasconec i prečitati dela velikih afriških potovalcev, po-| ročila Mungo-Parka, Cailleja, Livingstona in Henrija Duvevriera. Tu vidi, da so se ti nevstrašni potovalci, predno so se odpravili na daljna potovanja, j dolgo vadili prenašati lakoto, žejo, težavno j hojo in napore vseh vrst. Tartarin hoče delati kot oni, in zato izza tega dne vživa samo vodeno juho. — Vodeno juho imenujejo v i Tarasconu nekaj koscev kraha, namočenih v topli vodi, s strokom česna, z majhno primesjo timijana in z listom lovorjevega drevesa. — Dijeta je bila stroga, in lahko si mislite, kakšne obraze dela ubogi Sancho... Vaji z vodeno juho pripoji Tartarin iz Tarascona še druge modre vaje. Tako na primer, da bi se navadil dolgotrajne hoje, naredil svojo pot po mestu vsako jutro sedemkrat ali osemkrat zaporedoma, zdaj hitrih korakov, zdaj v teku s pestmi na prsih in po načinu starih narodov z dvema belima kremenčkoma v ustih. Poleg tega gre, da bi se navadil nočnega hladu, megle in rose, vsak večer na svoj vrt in ostane tukaj do desetih ali enajstih, sam s svojo puško, za baobabom na straži.,. Končno lovci čepic ves čas, dokler ostane v Tarasconu Mitainov zverinjak, kadar se za-poznjjo. pri Costecaldu, v senci na Grajskem trgu lahko vidijo skrivnostnega moža, ki se sprehaja za barako. l Če SI Ima Otroke. — Gorje* mu, kdor išče I stanovanje pa ima kopo otrok. Noben gospodar ga noče; vsak se brani otrok. Tako je povsodi po svetu. Te dni je šel v Bimu neki delavec iskat stanovanje. Vpraša za neki gospodar f Pa imate otroke V Delavec: 5, pa so na pokopališču. Prav, potem vas sprejmem. I — Kako pa se ia začudil gospodar, ko je de-I lavec pripeljal s seboj tudi otroke. Jasno pa I mu je bilo kmalu, ko se je spomnil, da sta I se pogajala z delavcem za stanovanje na dan I vseh mrtvih, ko so bili otroci na pokopališču, I pa živi seveda i Število vojaških n&Vlncev že več let želita I povišati vojno ministerstve in cesar. V to treba j seveda odobritve avstrijskega in ogrskega državnega zbora. V avstrijskem državnem I zboru Je prav lahko dobiti za to veČino, ker [ razne »ljudske" stranke n. pr. naša klerikalna l stranka prav rade glasujejo za kanone in re-I krute. A na Ogrskem ni tako. Čeravno je se-| danja ogrska vlada, ko je vlado nastopila, iz-I javila, da je povišanje števila rekrutov neizo-I gibne, vendar noče nič slišati o tem, da bi I se jih dovolilo, ampak je pritisk javnega I mnenja tolik, da se vojni minister niti ne upa z zahtevo na dan, ampak je izjavi!, da Še po-[ čaka. Tako so nas Ogri rešili večjega krvnega I davka vsaj za časa. I BudjejOViCI.—Priobčinskihvolitvah vBud- jejovicah v 3. razr. so zmagali Čehi z večino 29 J glasov. Doslej so gospodovali tam le Nemci. Pri-I tisk k volitvam je bil izredno velik. Predsednik Združenih držav Roosevelt potuje v I Panamo. Roosevelt se hoče obvestiti o položaju delavcev, ki so zaposleni pri kopanju I panamskega kanala ter se prepričati o napre-I dovanju del. Velik požar v Šoštanju. — v Šoštanju na I Spodnjem Štajerskem je v petek izbruhnil po-I žar v tovarni za usnje tvrdke Fr. Woschnagg j & Sinovi. Uničenih je 30.000 kož v vrednosti 30.000 kron. Vsa škoda pa znaša okolo 2 i mil. kron. Kabel Iz Petropda v Dansko. — Veliki Se- I verni brzojavni družbi je dal ruski car kon-I cesijo, da sme položiti kabel h Petrograda na I Dansko. Akad.telm. društvo »Triglav" v Gradcu sije izvolilo na drugem občnem zboru sledeči odbor: Predsednik: med. Vinko Tajnšek. Podpredsednik: teh. Milan Kurent. Tajnik: iur. I Kašpar Lipovšek. Blagajnik: iur. Konrad Šmid. Knjižničar: iur. Milko Brezigar. Gospodar: iur. Vojteh Hočevar. Odb. namestnik: iur. j Milko Krašovec. Preglednika: tehn. Viktor I Plehan in phil. Mišic Fran. Ljudsko knjižnico nameravajo osnovati v J Hruševju pri Postojni. Gospodarske in trgovske vesti. Davek na klavirje hočejo uvesti na Francoskem. Za klavir ali pianino bo treba plačati po 10 frankov davka. Preračunjeno je, da prinese ta davek državi dohodkov 5 milijonov frankov. Tiskarski izdelki se podražijo. Tovarne za papir podražijo svoje izdelke, papir različnih To je Tartarin iz Tarascona, ki se je vadil poslušati brez strahu rujovenje leva v temni noči. X. Pred odhodom. Med tem, ko se Tartarin pripravlja z najrazličnejšimi junaškimi vajami, gleda nanj celi Tarascon; za druge stvari l » sploh več ne brigajo. Lov na čepice hira, romance praznično počivajo. V Bezuquetovi lekarni gine piano pod zeleno odejo, in španske muhe se suše na njem, ležeče s trebuhi navzgor... Tartari-nova ekspedicija da Življenju čisto drugo lice. Treba bi bilo videti uspehe Tarasconca v salonih. Trgajo si ga iz rok, prepirajo se zanj, izposojajo si ga in ga drug drugemu kradejo. Za dame ni večje časti kakor iti v Mitainov zverinjak na Tartarinovi strani in si dati pred levovo kletko razlagati, kako se je treba vesti pri lovu na te velike zveri, kam je treba meriti, na koliko korakov, kako pogoste so nezgode i. t. d. i. t. d. Tartarin da vsako pojasnilo, kakoršno kdo hoče. Čita Julesa Gerarda in lov na love ima Y malem prstu, kakor da S6 ga je vdeležil sam. Tudi govori o teh stvareh z veliko zgovornostjo. Toda najlepši so večeri, kadar po obedih pri predsedniku Ladevezu ali vrlem poveljniku Bravidi, bivšemu stotniku preskrbovalnega zbora, prineso kavo, ko se vsi stoli približujejo drug drugemu ter ga pri tem prosijo, na jim pripoveduje o svojih bodočih lovih... vrst bo dražji, zato se podražijo tudi tiskarski izdelki. Jajca V Gorici so jako draga. Po 12 do 14 vinarjev jedno. Drugače so po 6—8 10 vin. Kriva je tudi ta okoliščina, da je .v naši deželi mnogo premalo kokošje reje. Če bi se ta botf gojila, bi bilo več jajc, ker jih sedaj primanjkuje, in tako draga bi tudi ne bila. Avstrijski eksport na Kitajskemu Dne 10. t. m. so se vršila pri ministerskem predsedniku posvetovanja, katerih so se udeležili zastopniki vlade in velikih trgovskih in industiijalnih podjetij, kjer so pretresbvali vprašanje o ureditvi izvoza v vshodno Azijo. ' Kupčija Z Vinom v Vipavski dolini je zelo živahna. Prodalo se je precej vina. Kupci so z vinom zadovoljni, ker glede kakovosti nad-kriljuje vina v zadnjem desetletja. Vsled ugodnega vremena je letos grozdje prav dobro dozorelo in zato je letos vipavsko vino prav dobro. Dasi se je letos pridelalo dokaj manje vina nego zadnja leta, so cene istemu primerno nizke. Prodaja se po 16 do 18 goldinarjev hektoliter. Tudi kraški teran je letos izredno dober, istotako briško vino. Samo vsega je manj nego navadno. Razstava goveje Živine v Kanalu se je vršila 8. t. m. Pripeljali so 60 glav živine. Izplačanih je bilo več nagrad. Razstavi na Cesti in v Gorici sta se tudi še precej sponesli. Podflie se cene izdelkom iz zlata. Mleko podraže v Zagrebu tako, da bo stal liter mleka 24 v. Gena mesa nekdaj In sedaj. — Kako v draginji s časom vse napreduje, nam jasno kaže cena mesa. Leta 1812. veljal je kilogram govejega raosa 37 vin., 1. 1820. 38 v, 1830. 43 v, 1840 50 v, 1850. 65 v, 1860. 83 v, 1870. 1 K 13 v, 1880. 1 K 23 v, 1890. 1 K 21 v, 1900. 1 K 50 v. Žetev v Hrvatski in Slavoniji. — Po statistični cenitvi so letos v Hrvatski in Slavoniji pridelali: pšenice jare in ozimne 2,815.0Go kvintalov, za 744.000 kvint. manje nego leta 1905; rži jare in ozimne 612.000 kvint, m 32.000 kvint. manje nego leta 1905 ; ječmena jarega in ozimnega 655.000 kvint,, za 31.000 manje nego 1905; ovsa 900.000 kvint., za 180.000 kvint. manje nego 1905. Kujižev^ost. Odvetniška tarlta, — Določila o rabi hrv. in slov. jezika v okolišču viših deželnih sodišč : graškega, tržaškega in zadrskega. Sodne pristojbine v postopanju po novih civilno-pravdnih zakonih s stvarnim kazalom. Uredil dr. E. Volčič. Prvi natis. Cena K 180. Tisek na zadnji strani ovitka navedne zbirke (zbornik civilnopravdnih zakonov s slovenskim in hrvatskim kazalom je ysled obilnega gradiva (900 stranij) zakasnil. Knjigo pa bode že dobiti po knjigarnah do konca t. m. Knjiga je vestno sestavljena ter vredna vsega priporočila. Tu opisuje junak, s komolcem na mizi in z nosom v svoji moki, z ganljivim glasom vse nevarnosti, ki ga pričakujejo tam doli. Lici jim dolga čakanja brez mesečnega svita, kužna močvirja, reke, ki jih zastruplja listje rožnatega lovora, sneg, solnčno vročino, škorpijone, kobilice, ki jih je kakor dežja; lici tudi navade velikih atlaških levov, način njihovega bojevanja, njihovo izvanredno moč in njihovo besnost v čaru ko imajo mladeniče... Kazvnet od svojega lastnega pripovedovanja, nato vstane od mize, plani v sredo o-bednice, posnema rujovenje leva, pok puške, — puf! pur! — žvižg kroglje, —fii! fiil-maha rokami, zarudeva in prevrača stole... Okoli mize so vsi bledi. Možje se spogledujejo in zmajujejo z glavami, dai..< s slabotnimi vskliki strahu zapirajo oči. Starci bojevito mahajo s svojimi dolgimi palicami, »l dece, ki so jo prej spravili spat v sosedno sobo, se pri rujovenju in pokanju puške polasti silen strah, da prosi za luč. A kljub temu čakanju Tartarin vendar ne odide. XI. „Zbadajte z mečem, gospodje, zfeadajte z mečem," a ne z iglami !..„. Ali je resnično nameraval odpotovati ?••• Kočljivo \prašanje, na katero je pripovedovalcu, opisujočemu Tartarinovo življenje, zelo težko odgovoriti. (Dalje pride.) Isočiteu cerkue od držaue na francoskem. Francosko niinistorstvo je obljubilo radikalni pal^amentarni levici, da bodo do 11. decembra fc. 1. dogotovljeni inventarji vseh cerkva na Francoskem, tako, da bo možno po tem času sekvestrirati' *V«e cerkvi a r LJubljani edino le pri gsj nmn tatcarjh, ihiab ice a35 =¦ * t nasproti občeznanl gostilni „pri Starem Tišlerju". tx* Oftoi" it Llnbljave Je vsak torek, četrtek in soboto. — ?8a pojasnila, kise p^ tifteje peli ' jnja, taeae in bresplaono. — Postrežba poštena, reelna in solidna, gj* PoMkoai, ~ lanjeatoi t zapadna driave kakor: Oolorado, Mežika, Oaliforaijo, Lj 1H ^ Vtah. wioaifiifc Nerada, Oragon to Washtogton nodl sala drsite* \Z± poaeba* MoeW ki iaradaa eano ftr«a taivwlw: Odkod m taj pragi » ti Bremna enkrat Bttsafcta. ^^ Al a« dobivajo pa tadl listki preko Baltlmora to na rat ostale dele sveta, kakort 9 Brazilijo, Kubo, BuenoB-Alrea, Colombo, Btogapore t Avstralijo Itd. optik