INFORMATIVNO GLASILO OBČINE DOBREPOUE Folklorna skupina OS Dobrepolje je pirhe in potico letos zamenjala za burek in sarmo, saj je velikonočne praznike preživela na gostovanju na mednarodnem otroškem festivalu v turški Karsiyaki. Slika zgoraj: Ogled starogrškega mesta Ephesus Slika levo: Sprejem pri častnem konzulu Republike Slovenije Prispevke za naslednjo številko sprejemamo najkasneje do 15. 6. 2011 JEKLENA EKO STRESNA KRITINA Z NARAVNIM POSIPOM £ Strešne kritine EVERTILE poleg izredne lahkosti, pestre palete barvnih odtenkov, bogate dodatne opreme in vrhunske izdelave, odlikuje skoraj nadnaravna vzdržljivost. Toča, viharni vetrovi, obilne padavine in sneg ostanejo brez moči. Kritina Evertile je trdna, kot vaš občutek, da strehe ne prekrivate zaman, standardna 50 letna garancija pa je porok za trdnost naložbe v miren spanec. STREàNA KRITINA ZA PRIHODNJE RODOVE Imamo vse. I Ml^' www.mfaui I I I Zastopa in prodaja MIXd.o.o. Ljubljana, Stegne 15 [01/513 1340] Velenje, Kosovelova ul. [03/898 60 56] Ponikve, Ponikve 96 [01/788 71 90] Flohajzn, vaservaga, colarca, cegu, plajba, dahpapa, fleksarca... Augenma^ maj 2011 Zupanova stran 3 Piše: župan Janez Pavlin Spoštovane občanke, cenjeni občani Nahajamo se v najlep šem me se cu v letu (moje mnenje), ko naša narava zažari v toplih in živih barvah, ter nas pomirja. Zaradi tega se bom najprej zahvalil vsem, ki ste pozitivno sprejeli zunanjo ureditev na Vidmu. Hvala vsem, ki ste to izrazili ustno ali pisno. Vesel sem tega, saj je to dokaz, da delamo dobro in se trudimo po najboljših močeh. Korak za korakom. To opazijo tudi obiskovalci ali udeležen -ci raznih prireditev, ki jih je vse več . Ena takšnih prireditev je prav gotovo tiskovna konferenca, ki smo jo imeli v petek, 13. maja 2011, v sejni sobi na obči -ni. Agencija Republike Slovenije za okolje je organizirala v sodelovanju z Občino Dobrepolje nadaljevanje projekta Moč voda, ki se je ob svetovnem dnevu voda začel v osrednje Slovenski regiji, zdaj pa so z njim stopili na Dolenjsko. S projek tom želimo širšo javnost osvestiti o silo vitosti narave, ki smo ji bili priča minu lega septembra, ko narasle vode niso prizanesle marsikateremu kraju v drža vi. Namen projekta je povečanje osvešče -nosti o možnosti nastanka poplav, sobi-vanju z njimi in s tem povečanje samo -zaščite prebivalcev. Sestavni del akcije je tudi nameščanje opozorilnih tablic z oznako najvišje izmerjene gladine vode ob poplavah, ki so jih pred leti namešča li na hidrološke postaje, sedaj pa želijo k sodelovanju pozvati tudi lokalne skupno -sti. Z namestitvijo opozorilnih tabel na javne objekte, bo opozorilni namen hitre -je dosegel širši krog prebivalcev poplavno ogroženih območij. V sejni sobi občine je bila predstavitev vodje oddelka za hidrološke prognoze na ARSO, Janeza Polajnarja, o problematiki hidroloških ekstremov in pogostosti ter silovitosti poplav. Po predstavitvi je sledila namestitev prve opozorilne table na Dolenjskem, ki jo je ARSO predal Občini Dobrepolje. Ta bo stala na cerkvenem obzidju v vasi Pri cerkvi, Struge, kjer je 20. septembra 2010 voda segala 3 centimetre nad zadnjo stopnico. Ob tej priložnosti je Agencija vročila opozorilne tablice tudi županom drugih občin v regiji (Grosuplje, Ivančna gorica, Krško, Kostanjevica na Krki, Brežice,^). Odvoz električne in elektronske opre me iz gospodinjstev je bil organiziran v soboto, 14. maja 2011, po posameznih vaseh. Obvestilo je bilo v občinskem gla silu Naš kraj. Opažam pa, da mnogi niste prebrali obvestila do konca. Naj omenim, da je bilo potrebno na dan odvoza, vso opremo pripeljati ob določeni uri na zbirno mesto, kjer se direktno naloži na kamion. Zaradi tega je termin odvoza v soboto, ko je večina občanov doma (če ne, pa lahko za odvoz poskrbi sosed). Poleg tega pa gospodinjski aparati in druga elektronska oprema ni izpostavljena več dni določenim ljudem, ki iz tega naredijo pravo razdejanje, ki je nevarno tudi za okolje. Letos ste na nekatera zbirna mesta pripeljali že en dan prej. Upam, da se to v prihodnje ne bo ponovilo. Odločili smo se, da tiste opreme, ki je bila pripeljana že prej, ne bomo odpeljali in bo vsaka vas poskrbela za ta odvoz (tudi psa ne peljete na cepljenje proti steklini en dan prej na zbirno mesto). Bodimo obzirni, bodimo prijazni do okolja. Letos je bilo odpeljanih 15 ton električne in elektronske opreme (največ do sedaj). Za drugi kosovni odvoz pa se dogovorite z Javnim komunalnim podjetjem Grosup -lje (z nakaznico oz. po telefonu). Samo malo dobre volje, malo potrpežljivosti, pa bodo naši odpadki končali na pravem mestu. Ni potrebno, da zavržete te odpadke takoj na sosedovem (samo, da je pri nas lepo). Ob tem bi Vas zopet pozval, da loču jete odpadke tudi na pokopališču na Vid -mu in v Strugah. Za odpadne sveče so posebni zabojniki, vsi zabojniki niso nikoli polni. Odpadne sveče ne mečite med biološke odpadke skupaj z rožami in zemljo. Na Vidmu je poseben zabojnik tudi za gradbeni material, ko obnavljate nagrobnike. Čeprav piše »samo gradbeni odpadki«, je bilo v soboto, 20. maja 2011, vse polno drugih odpadkov (sveče, plastični lončki, plastične gajbice, rože, in drugo Če ni sortirano, plačamo draž -ji odvoz. Posledično vemo, kaj to pomeni. Imamo čudovito urejeni pokopališči v Strugah in na Vidmu, imejmo čudovito urejen tudi prostor s sortiranimi odpadki (LOČUJ ODPADKE). Naj Vas spomnim na PROSLAVO OB DNEVU DRŽAVNOSTI IN 20. OBLETNICI SAMOSTOJNE REPUBLIKE SLOVENIJE, ki bo v petek, 24. junija 2011, s pričetkom ob 18.30 uri v Zdenski vasi. Pridite, da skupaj obudimo spomine izpred dvajsetih let, ter se z optimizmom zazremo v prihodnost naše prelepe drža ve Slovenije. 25. junija 1991 je namreč slovenska skupščina razglasila Temeljno listino o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije. Lepo bi bilo, da bi ob tem praznovanju viselo čim več zastav. Državna zastava je eden od državnih simbolov . Izobešamo jo zato, kadar želimo poudariti pripad nost državi, posebno ob državnih praz nikih. Državni simboli posredujejo pre -poznavnost neke države. Slovenske sim bole oblikujejo zgodovinska dejstva in kulturno izročilo. ♦ Odprto širokopasovno optično omrežje v vaši občini Elektronske komunikacije so za razvoj kraja vse bolj zelo pomemben dejavnik. Sodobno telekomunikacijsko omrežje omogoča občanom hitrejše in enostavnejše opravljanje vsakdanjih opravil (e-nakupi, e-banka ipd.) in s tem več prostega časa; podjetjem, Javnim zavodom in Občinski upravi pa kvalitetnejše in sodobnejše poslovanje ter komuniciranje s strankami. Z namero za izgradnjo sodobnega odprtega optičnega telekomunikacijskega omrežja smo se obrnili tudi na Vašega župana in mu predstavili načrte družbe Pro2. Skupen cilj je izgradnja sodobnega odprtega optičnega omrežja s čimer bi celotni občini in njenim Občankam in Občanom omogočili vstop v svet sodob nih elektronskih komunikacij, ter prispevali k vzpostavitvi občanom in poslovnih subjektom prijaznega okolja. Družba PRO2 d.o.o. deluje kot poslovni sistem s pogodbeno vezanimi poslovnimi partnerji, kateri vsak pokriva svojo specialno dejavnost. Tako združujemo poslovne subjekte, ki imajo dolgoletne izkušnje na področju projektiranja in gradenj telekomunikacijskih omrežij za naročnike kot so Telekom Slovenije, Tele mach, T-2, Elektro Ljubljana, širokopasovna omrežja na področju belih lis (Komen, Postojna, Gorenja vas Prednosti sodobnega odprtega optičnega omrežja: • omrežje, v katerem lahko gostujejo vsi zainteresirani operaterji in ponudniki storitev, • omrežje, ki omogoča možnost izbire med operaterji in njihovimi storitva mi, • omrežje, ki omogoča visoke hitrosti prenosa velikih količin podatkov, • možnost uporabe vseh dostopnih sodobnih informacijskih tehnologij na področju IP • kvalitetno in stabilno povezavo s poslovnimi partnerji in svetom, • omrežje, ki omogoča nove načine poslovanja in nastopa na trgu, • dvig kakovosti in prijaznosti življenj skega in poslovnega okolja saj se Občanom, poslovnim subjektom in zavodom na široko odprejo vrata v svet elektronskih komunikacij, s čimer se omogočijo in razširijo možnosti za lasten osebni in poslovni razvoj, • izvajanje opravil in storitev, ki sicer ne bi bila možna kot npr. učenje na dalja vo, delo na domu, e storitve (uprava, davki, nakupovanje, bančne storitve ipd.), e zdravje, e zabava. Nujen pogoj za izgradnjo odprtega optičnega omrežja je sodelovanje občine, predvsem pa Vas občank in občanov, saj gre v vseh pogledih za zahteven projekt. Vašo pripravljenost za sodelovanje v izgradnji sodobnih telekomunikacijskih poti lahko potrdite z podpisom pristopne izjave. Ker gre v tem primeru za finančno zahteven projekt, ki se financira iz zaseb nih sredstev, smo prisiljeni za priključitev na omrežje zaračunavati priključnino, katere višino ocenjujemo na 200 - 400 EUR. Naknadno priključitev na omrežje bomo zaračunavali posebej in sicer naj -manj v višini 400 EUR po priključku. Gradnja omrežja in priklopi se bodo izva -jali fazno. Po zaključku posamične faze bo končnim uporabnikom omogočen priklop na omrežje skladno z dogovorom z posameznim operaterjem. Ključnega pomena za odločitev o začetki gradnje odprtega optičnega omrežja bo število izpolnjenih in vrnje -nih/prejetih pristopnih izjav. Le na pod -lagi zadostnega števila podpisanih pristopnih izjav se bo družba Pro2 odločila za izgradnjo omrežja. V primeru neza dostnega števila prejetih in izpolnjenih izjav oz. nezadostno izkazanega interesa, bo družba žal morala odstopiti od načr tovane gradnje. Vaš partner, PRO2 d.o.o. Informativni dnevi družbe Pro2 glede gradnje odprtega optičnega omrežja v Vaši občini bodo dne 1. 6. 2011 v Vidmu v Jakličevem domu in dne 2. 6. 2011 v Strugah v prostorih bivše krajevne skupnosti, obakrat od 19.00 do 21.00 ure. Na informativnih dnevih lahko izpolnite ali vrnete prejete Pristopne izjave. Dosegljivi smo tudi na telefonski številki 031/ 82-83-62 ali po e-pošti na naslovu info@pro2.si. Pristopne izjave lahko vrnete tudi na občino v času uradnih ur ali po pošti na naslov Pro2 d.o.o., PE Ljubljana, Pot na Sejmišče 30a. Upoštevali bomo Pristopne izjave, ki bodo prispele na naš naslov do najkasneje 6. 6. 2011. Svetniki na izredni seji podali pozitivno mnenje k imenovanju Ivana Grandovca za ravnatelja JVIZ OŠ Dobrepolje Mojca Pugelj Svetniki so se v ponedeljek, 9. maja 2011, sestali na 2. izredni seji. Seja je bila sklicana zaradi podaje mnenja lokalne skupnosti o kandidatih za imenovanje ravnatelja JVIZ OŠ Dobrepolje. Seveda se je večina svetnikov udeležila tudi predstavitve vseh treh kandidatov, ki je bila nekaj dni prej v prostorih JVIZ OŠ Dobrepolje. Večinsko mnenje svetnikov je bilo, da so vsi trije kandidati imeli dobre in hkrati različne pred -stavitve. Poudarili pa so, da bi še vedno podprli dosedanjega ravnatelja Ivana Grandovca, saj je iz dosedanjih izkušenj pokazal, da zna dobro voditi ta zavod. Nekateri svetniki pa so bili mnenja, da bi bilo potrebno ravnatelja zame -njati, saj bi tako v zavod prišla nova moč, z drugačnimi idejami, cilji in razvo jem ^ Pri glasovanju je 7 svetnikov podprlo dosedanjega ravnatelja, 1 je bil proti, 3 pa so se vzdržali. Občina je torej svetu zavoda poslala pozitivno mnenje k imenovanju Ivana Grandovca za ravnatelja JVIZ OŠ Dobrepolje. ♦ maj 2011 Iz občine 5 Akcija »Moč voda« na Dolenjskem Dobrepolje, 13. maj 2011 - Ob zadnjih poplavah septembra, ki so bile med silovitejšimi v zadnjih sto letih, smo se lahko prepričali, da je obilica vode v mestu lahko resen problem. Zmanjšanje škode in omilitev posledic je mogoče doseči le z učinkovitimi strukturnimi ukrepi in z zgodnjim opozarjanjem pred poplavami. In prav tem ukrepom na Agenciji RS za okolje posvečamo zelo veliko pozornosti in skrbimo za stalen razvoj in izboljševanje sistema zgodnjega opozarjanja. S tem namenom smo 13. maja nadaljevali z našo akcijo na od septembrskih poplav najbolj prizadeto območje Slovenije, Dolenjsko, in v občini Dobrepolje postavili opozorilno tablico. Ob tej priložnosti smo vročili opozorilne tablice tudi županom drugih občin v regiji. Na današnji no^narski konferenci, ki so se je udeležili župan občine Dobrepolje Janez Pavlin, predstavniki Agencije za okolje (ARSO) in župani drugih občin v regiji, je ob namestitvi opozorilne tablice na cerkvenem obzidju v vasi Pri cerkvi, Struge, kjer je 20. septembra 2010 voda segala tri centimetre nad zadnjo stopni co, najvišji predstavnik občine Dobrepo lje pozdravil akcijo Moč voda. Po njego -vem mnenju je prav ozaveščanje tisto, ki največ pripomore k preventivnemu ukre -panju. »Občina Dobrepolje je bila v sep - tembrskih poplavah ena izmed najbolj poplavljenih občin na Dolenjskem. Vpliv poplav bomo skušali zmanjšati z več nasipi v okoliških krajih, obenem pa oza -veščali občane, da so nekateri posegi v naravo preprosto nedovoljeni,« je še dodal Pavlin. Janez Polajnar, vodja službe za hidro -logijo na ARSO, je s kratkim filmom o poplavah v Sloveniji vidno predočil prob -lem obilice vode med poplavami, ob tem pa dejal: »Kot kaže, bodo v bodoče ekstremni hidrološki pojavi, kot so bile septembrske poplave, bolj pogosti, lahko tudi bolj siloviti. S projektom Moč voda želi ARSO ohraniti kolektivni spomin in zavest ob moči narave, zato je ozavešča nje ljudi na poplavnih območjih izjemno pomembno in tu nastopi nameščanje opozorilnih tablic.« Vesna Metelko Skutnik, predstavnica ARSO in vodja sektorja za porečje reke Save, je povedala: »Sodelovanje z občino Dobrepolje je zgledno, saj tako župan kot prebivalci razumejo poplave kot naravno danost. Če bo sodelovanje z državo in lokalnimi skupnostmi uspešno, pa bo nedvomno tudi škoda manjša.« ♦ O projektu »Moč voda«: Gre za drugi dogodek v vrsti petih regijskih predstavitev projekta, ki jih bomo izvedli z najvišjimi predstavniki občin v letu 2011. Prvič smo tovrstne opozorilne table nameščali v letu 2005, a le na hidrološke postaje. Tokrat gre za razširitev akcije in s tem povečanje zavedanja o nevarnostih, ki jih vode lahko povzročijo v vsakem letnem času. Prav poplave nas namreč opomnijo na ranljivost družbe, zlasti v mestih, kjer je škoda ob teh pojavih največja. Vaša Agencija za okolje m. Kmetijsko gozdarska zbornica Siovenije KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD LJUBLJANA ODDELEK ZA KMETIJSKO SVETOVANJE Videm 36, 1312 Videm Dobrepolje franc.omahen@lj.kgzs.si Pomembno obvestilo za kmetovalce Vlaganje zahtevkov za bike in vole Oddaja zahtevkov za posebno premijo za bike in vole, ki so bili zaklani od 1.1. 2011 do 31. 5. 2011, poteka od 1. do 30. junija. Dodatno plačilo za poseben način reje - ekstenzivna reja ženskih govedi, ki nadomešča plačilo za krave dojilje Upravičene živali V primeru, da eden izmed pogojev ni izpolnjen, se premije ne podeli, poleg tega pa se lahko uporabi tudi sankcije. Izjema je v primeru mrtvorojenega teleta in pogina teleta v obdobju 2 mesecev po telitvi. Za to plačilo lahko kandidirajo tudi kmetije, ki oddajajo mleko v mlekarne, vendar le za del črede, ki se izračuna z upoštevanjem mlečnosti in kvot za oddajo mleka. Več informacij lahko dobite na KSS. Žensko govedo, za katero se podeli dodatno plačilo, mora: • biti od krave, ki ni mlečne pasme; • po telitvi s teletom ostati na kmetijskem gospodarstvu še najmanj 2 meseca; • obremenitev krmnih površin največ 1,8 GVŽ/ha. Za krave, ki so telili od 11.12.2010 do 31.3.2011 in izpolnjujejo zgoraj navedene pogoje, se vlaga zahtevek od 1. do 30 junija. Franci Omahen, KSS Dobrepolje 6 Referendum maj 2011 Zakonodajni referendum o Zakonu o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, o Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ter o Zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih 5. 6. 2011 Državni zbor Republike Slovenije je razpisal tri Odloke o razpisu zakonodajnih referendumov in sicer: Zakonodajni referendum o Zakonu o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, ki je objavljen v Uradnem listu RS, št. 28/2011, zakonodajni referendum o Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in zakonodajni referendum o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter o arhivih, ki sta objavljena v Uradnem listu RS, št. 30/2011. Vprašanja, ki se dajejo na referendum, se glasijo: 1) "Ali ste za to, da se uveljavi Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC-1), ki ga je Državni zbor sprejel 29. marca 2011?" 2) "Ali ste za to, da se uveljavi Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ- 2), ki ga je sprejel Državni zbor na seji dne 23. decembra 2010?" 3) "Ali ste za to, da se uveljavi Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (ZVDAGA-A), ki ga je sprejel državni zbor na seji dne 4. februarja 2011 ?" Za dan glasovanja na referendumu je za vse tri referendume določena nedelja, 5. junija 2011. Glasuje se tako, da se obkro -ži besedo »ZA« ali besedo »PROTI«, ki bosta navedeni na levi oziroma na desni strani glasovnice. V primeru, da volivec izrazi zahtevo, da glasuje samo na enem oziroma dveh referendumih, se v volilnem imeniku v rubriki »opombe« vpiše, katere glasovni ce je volivec zahteval od volilnega odbo -ra in katerih ne. Vpis v volilni imenik v rubriko »opombe« se opravi preden se volivec podpiše. Pravico glasovati na referendumu imajo državljani RS, ki imajo pravico voliti v Državni zbor, to so volivci, ki bodo naj pozneje 5. junija 2011 dopolnili 18 let starosti. Ne glede na prejšnji stavek pa pravice glasovanja nima državljan RS, ki je dopolnil 18 let starosti, a mu je bila zaradi duševne bolezni, zaostalosti ali prizadetosti popolnoma odvzeta poslov na sposobnost ali podaljšana roditeljska pravica staršev ali drugih oseb čez njego -vo polnoletnost ter ni sposoben razume ti pomena, namena in učinkov volitev in je sodišče posebej odločilo o odvzemu volilne pravice. Ne glede na navedeno pa imajo pravico glasovati osebe, ki jim je bila pred 9. avgustom 2006 zaradi duševne bolezni, zaostalosti ali prizadetosti s pravnomoč no sodno odločbo popolnoma odvzeta poslovna sposobnost ali podaljšana rodi - teljska pravica staršev ali drugih oseb čez njihovo polnoletnost, če sodišče po 9. avgustu 2006 ni posebej odločilo o odvze -mu pravice voliti in biti voljen. Na referendumu se lahko glasuje na voliščih, ki jih je določila Okrajna volilna komisija za območje, v katerega je volivec vpisan v splošni volilni imenik, v nedeljo, 5. junija 2011, od 7. do 19. ure in v poseb -nih primerih, ki jih odloča zakon: • po pošti, če je volivec, ki bo na dan glasovanja na zdravljenju v bolnišnici ali zdravilišču, v zaporu ali priporu, v domu za ostarele občane in nima pri javljenega stalnega prebivališča v domu, tako, da najpozneje 10 dni pred dnevom glasovanja sporoči Okrajni volilni komisiji, da želi glasovati na tak način, • na predčasnem glasovanju na poseb -nem volišču na sedežu Upravne enote Grosuplje, Taborska cesta 1, II. nad stropje, v torek, 31.5., sredo 1.6. in v četrtek 2.6.2011 med 9. in 17. uro, • na domu na dan glasovanja 5.6.2011, če bo volivec najpozneje 3 dni pred dnevom glasovanja, to je do vključno 2.6.2011, sporočil Okrajni volilni komi -siji Grosuplje na tel. št. 7810 917 in 7810 910, da želi glasovati na tak način, • na volišču, določenem za glasovanje volivcev, ki nimajo stalnega prebivališča na območju okraja (OMNIA) s sedežem na Upravni enoti Grosuplje, Taborska cesta 1, II. nadstropje, na dan glasovanja 5.6.2011. Da želi volivec glasovati na tak način, mora do 2.6.2011 to pisno sporočiti Okrajni volilni komi siji, kjer ima volivec prijavljeno stalno prebivališče (obrazec vloge je na voljo na spletni strani Državne volilne komi -sije), • na diplomatsko konzularnih predstavništvih in po pošti iz tujine, če to sporočijo Državni volilni komisiji naj pozneje do 21. maja 2011, • volivci - invalidi, ki bodo ocenili, da njihovo redno volišče ni dostopno invalidom, bodo lahko glasovali na volišču, ki je dostopno invalidom (to volišče je določeno v Družbenem domu Grosuplje, Taborska cesta 1), vendar morajo namero, da bodo glaso -vali na takem volišču in ne na volišču za območje, za katerega so vpisani v volilni imenik, sporočiti Okrajni volilni komisiji (3 dni pred dnem glasova nja). Volilna opravila vodijo in izvajajo volilni organi, ki vodijo volitve v Državni zbor, to je Državna volilna komisija, volilne komisije volilnih enot in okrajne volilne komisije. Glasovanje na voliščih in ugo tavljanje izida glasovanja na voliščih vodijo volilni odbori. OKRAJNA VOLILNA KOMISIJA GROSUPLJE 4. VOLILNA ENOTA, 3. VOLILNI OKRAJ sedež: Taborska cesta 1, Grosuplje, tel. št. 7810 917, 7810 910, fax: 7810 919 Tajnik OVK Grosuplje Andrej Struna maj 2011 Referendum 7 Republika Slovenija OKRAJNA VOLILNA KOMISIJA GROSUPLJE 4. volilna enota, 3. volilni okraj Številka: 042-7/2011 - 11 (10) Datum: 29. 4. 2011 Na podlagi 38. in 41. člena Zakona o referendumu in ljudski iniciativi (Uradni list RS, št. 26/07 - uradno prečiščeno besedilo) ter Odloka o razpisu zakonodajnega referenduma o Zakonu o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (Uradni list RS, št. 28/2011), Odloka o razpisu zakonodajnega referenduma o Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 30/2011) in Odloka o razpisu zakonodajnega referenduma o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu doku -mentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (Uradni list RS, št. 30/2011) je Okrajna volilna komisija Grosuplje sprejela naslednji S K L E P O DOLOČITVI VOLIŠČ IN NJIHOVIH OBMOČIJ Za izvedbo zakonodajnega referenduma o Zakonu o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, zakonodajnega referenduma o Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in zakonodajnega referenduma o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter o arhivih, ki bodo v nedeljo 5. junija 2011, je Okrajna volilna komisija Grosuplje na korespondenčni seji dne 29. 4. 2011 določila naslednja volišča in njihova območja: I. zap. št. oznaka volišča ime volišča sedež volišča območje volišča 1. 403001 JAKLIČEV DOM DOBREPOLJE Videm 34, Videm-Dobrepolje Bruhanja vas, Mala vas, Podgora, Podgorica, Podpeč, Videm 2. 403003 GASILSKI DOM ZDENSKA VAS Zdenska vas 59 Zdenska vas 3. 403004 GASILSKI DOM HOČEVJE Hočevje19 Hočevje 4. 403005 GASILSKI DOM ZAGORICA Zagorica 36 a Zagorica 5. 403006 VAŠKI PROSTOR PREDSTRUGE Predstruge 60 Cesta, Predstruge, Vodice 6. 403007 GASILSKI DOM KOMPOLJE Kompolje 60 Kompolje 7. 403008 OSNOVNA ŠOLA PONIKVE Ponikve 38 Ponikve (razen hišnih št. 75, 75 A, 75 B in od 75 D do 86) 8. 403009 DVZ PONIKVE Ponikve 76 Ponikve - hišne št. od 75 do 86 (razen hišne št. 75 C) 47. 403049 OŠ STRUGE Lipa 16 Četež pri Strugah, Kolenča vas, Lipa, Paka, Podtabor, Potiskavec, Pri Cerkvi - Struge, Rapljevo, Tisovec, Tržič II. Okrajna volilna komisija Grosuplje določa tudi posebna volišča, in sicer: • Volišče št. 901 za predčasno glasovanje dne 31.5, 1.6. in 2. 6. 2011 s sedežem na Upravni enoti Grosuplje, Taborska cesta 1, Grosuplje v I. nadstropju, • Posebno volišče dostopno invalidom, št. volišča 403010 oziroma (950) s sedežem: DRUŽBENI DOM GROSUPLJE, Taborska cesta 1, Grosuplje, • volišče št. 970 - OMNIA za volivce, ki nimajo stalnega prebivališča na območju okraja in sicer s sedežem na Upravni enoti Grosuplje, Taborska cesta 1, Grosuplje v I. nadstropju. III. Ta sklep se posreduje Upravni enoti Grosuplje, Državni volilni komisiji in objavi v lokalnih časopisih. Polona Marjetič-Zemljič, univ.dipl.prav. PREDSEDNICA OKRAJNE VOLILNE KOMISIJE GROSUPLJE JAVNI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA KULTURNE DEJAVNOSTI Območna izpostava Ivančna Gorica Cesta 2. grupe odredov 17, 1295 Ivančna Gorica T: 01 786 90 70 F: 01 786 90 75 e-pošta: oi.ivancna.gorica@jskd.si www.jskd.si,www.kultura-ustvarjanje.si ODPRTI RAZPISI IN NATEČAJI TEKST V PODOBI Razpis za območno razstavo odraslih likovnikov 2011 je odprt do petka, 24. junija 2011. Razpis poteka na državnem nivoju in omogoča vsem prijavljenim likovnikom, da sodelujejo na območni razstavi ter hkrati v sistemu strokovne selekcije za regijski nivo. Strokovni spremljevalec Todorče Atanasov bo posamezne sodelujoče ustvarjalke in ustvarjalce usmeril v nadaljnje likovno delovanje ter hkrati pripravil izbor za regijsko razstavo. PAJČEVINA POTEZ FERDA VESELA Z razpisom se pridružujemo praznovanju 150-letnice rojstva velikega slikarja Ferda Vesela. Pri razstavi bomo sodelovali s KD Ferda Vesela Šentvid pri Stični. Tudi ta razpis je odprt do petka, 24. junija. Ob razstavi bo izšel spremni katalog z zapisom umetnostne zgodovinarke Maruše Markovčič in reprodukcijami vseh razstavljenih del. Na oba razpisa prijavljena likovna dela bodo na ogled v Domu kulture v Šentvidu pri Stični. Otvoritev skupne razstave bo v sredo, 14. septembra 2011. RAZPIS ZA OBMOČNO SREČANJE LITERATOV SENIORJEV Na tradicionalno območno srečanje literatov seniorjev se lahko ustvarjalci s svojimi proznimi besedili ali pesmimi prijavijo do 20. avgusta 2011. Srečanje, ki bo strokovno spremljano, bo potekalo v torek, 20. septembra 2011. Druženje bo priložnost, da se z različnimi tematikami predstavite literarni srenji treh občin, predvsem pa, da se preizkusite v novi tematiki in formalnih zahtevah razpisa. NATEČAJ IN RAZPIS ZA OBMOČNO SREČANJE MLADIH LITERATOV Območno srečanje se bo letos že drugič odvilo pod naslovom Bližina misli. K udeležbi in prijavni na natečaj in srečanje so vabljeni mladi literarni ustvarjalci od 12. do 35. leta. Letošnji temi literarnega natečaja in razpisa sta dve. Mladi lahko sodelujejo s svojimi prispevki na temo mednarodnega leta gozdov, ali s posodabljanjem in prirejanjem slovenskih pesnikov. Zaključno srečanje bo potekalo v Knjižnici Ivančna Gorica, ki je soorganizator-ka projekta. Besedila razpisov in prijavnice so na voljo na spletni strani ivanške izpostave: www.kultura-ustvarjanje.si NAPOVED SKLADOVIH PRIREDITEV MAJ....................................................................................................... RINGARAJA - DRŽAVNO SREČANJE OTROŠKIH FOLKLORNIH SKUPIN sobota, 28. maja 2011, Laško, kulturni dom Na državnem srečanju se bodo predstavile izbrane otroške folklorne skupine. Glede na veliko zastopanost ivanške izpostave na regijskem nivoju, upamo, da se bo državnega srečanja udeležila tudi katera izmed naših skupin. Držimo pesti! REGIJSKO SREČANJE ODRASLIH FOLKLORNIH SKUPIN OSREDNJE SLOVENIJE nedelja, 29. maja 2011, Logatec, Narodni dom Regijsko srečanje odraslih folklornih skupin v Logatcu bo predstavilo najbolj kvaliteten prerez letošnje odrasle folklorne produkcije Osrednje slovenske regije. Izmed devetih folklornih skupin bodo nastopile kar tri iz ivanš-ke izpostave. Med drugimi si bomo lahko ogledali nastope Mladinske folklorne skupine Račna pod vodstvom Urške Berdajs, Folklorne skupine Zagradec, ki jo vodi Nataša Hribar in Folkorno skupino Stična pod vodstvom Irene Zadel. JUNIJ.................................................................................................... MIGAM, REGIJSKA REVIJA PLESNIH USTVARJALCEV OSREDNJE SLOVENIJE, 2. DEL četrtek, 2. junija 2011, ob 17.00, Dobrepolje, Jakličev dom Skupine in plesalci izbrani na območnih revijah na področju Osrednje Slovenije imajo možnost predstavitve na regijski reviji, ki je letos ponovno v organizaciji ivanške izpostave. Strokovni selektor bo izbral najboljše plesne produkcije in jih uvrstil na državno revijo. PREDSTAVITEV POLJSKEGA PREVODA KOZLOVSKE SODBE V VIŠNJI GORI torek, 7. junija 2011, ob 19.00, Vrhnika, Cankarjev dom Poljski prevod Jurčičeve Kozlovske sodbe v Višnji Gori bo izšel ob predsedovanju Poljske Evropski Uniji in ob 20-letnici slovenske neodvisnosti. Predstavitev bo potekala v Cankarjevem domu na Vrhniki, hkrati z otvoritvijo razstave likovnih del - ilustracij Joanne Zajac Slapničar. Na ogled pa bodo tudi plakati z besedili in ilustracijami že izvedenih prevodov Jurčičevega dela. ZAKLJUČNA RAZSTAVA MALE ŠOLE RISANJA Z JUDITO RAJNAR sreda, 8. 6. 2011, Grosuplje, kulturni dom Mladi likovniki, ki so se izobraževali na Mali šoli risanja za otroke pod vodstvom Judite Rajnar, bodo imeli priložnost predstavitve svojih del v Kulturnem domu Grosuplje. Drugi semester male likovne šole je potekal v spomladanskem času. Udeležilo se ga ja 14 otrok, ki so spoznavali osnove risarskega jezika. Vsi bodo imeli priložnost predstaviti svoje izdelke na zaključni razstavi v avli Kulturnega doma Grosuplje. KULTURA PROSTORA, PREDPOČITNIŠKI FESTIVAL MLADIH 2011 ponedeljek, 20. junija 2011, ob 9.00, Ivančna Gorica, kulturni dom Festival je postal že tradicionalni uvod v počitniško ustvarjanje na področju Ivančne Gorice. Z njim želimo v sodelovanju s Knjižnico Ivančna Gorica obuditi pravljico Ele Peroci z naslovom Stara hiša, številka 3. Izhodišče pravljice je misel, da lahko tudi stare prostore oživimo s kulturnim udejstvovanjem. Festival bo potekal na način različnih dejavnosti skozi uro pravljic, gledališko delavnico, izdelovanjem cvetličnih lončkov in predvsem oživitvijo prostorov starega ivanškega kulturnega doma. TABOR SLOVENSKIH PEVSKIH ZBOROV sobota in nedelja, 18. in 19. junij 2011, OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični Tabor slovenskih pevskih zborov bo tudi letos potekal z dvema osnovnima prireditvama, ki sta že tradicionalni. Na predvečer Tabora bodo nastopili zamejski pevski zbori, ki delujejo izven Slovenije. Na glavni prireditvi, v nedeljo pa bodo nastopili pevski zbori iz različnih slovenskih krajev poenoteno ženski, moški in mešani zbori in male pevske zasedbe. Dirigent Tabora bo ponovno Igor Švara, ki je s posameznimi zborovodkinjami in zborovodji že predhodno, na dveh jesenskih seminarjih, dodelal izvedbe letošnjega programa pesmi. V bodoče bi si želeli večje udeležbe domačih pevskih zborov, saj jih na Taboru sodeluje le peščica, od več kot trideset delujočih zasedb na področju treh občin. MAVRIČNA KULTURA REGIJSKO LUTKOVNO SREČANJE ŽE DRUGIČ V IVANČNI GORICI Regijsko srečanje lutkovnih skupin je v sredini aprila potekalo na Vrhniki in v Ivančni Gori- maj 2011 Kultura 9 Peter Pan ci. Na srečanju v Ivančni Gorici so nastopile štiri lutkovne zasedbe različnih starosti. V Kulturnem domu Ivančna Gorica je zbrane lutkarje in številne mlade gledalce pozdravil ivanški podžupan Tomaž Smole. Srečanje je potekalo pod naslovom V deželi lutk. Po lutkovni deželi sta prireditev suvereno vodila mlada napovedovalca Vid Kavšek in Karin Kovaček. Na srečanju sta nastopili tudi Otroška lutkovna skupina Vrtca Ivančna Gorica Enota Muljava (Barbara Kavšek, Sija Urška Ivančič) na Vrhniki in Odrasla lutkovna skupina Vrtca Ivančna Gorica Enota Marjetica (Suzana Kocmur) v Ivančni Gorici. OTROŠKA ZBORA IVANŠKE IZPOSTAVE GOSTOVALA V HRASTNIKU Na območni reviji otroških in mladinskih pevskih zborov v Hrastniku se je v sredini aprila predstavil Otroški pevski zbor Muljava OŠ Stična pod vodstvom Bojane Mulh, hkrati z Otroškim pevskim zborom Adamčki pod vodstvom Andreje Bolkovič. Revija je potekala v prenovljeni dvorani Delavskega doma v Hrastniku v organizaciji ZKD Hrastnik in JSKD OI Trbovlje. Strokovni spremljevalec dogodka je bil Matjaž Vehovec, ki je v razgovoru z zboro-vodkinjami in zborovodji poudaril velik pomen, ki ga ima vokalna glasba v sistemu šolstva. Matjaž Vehovec je zarisal pot in predstavil vizijo delovanja posameznih šol, v smislu razvijanja tovrstnih dejavnosti. Hkrati je vsem udeleženim ponudil svojo brezplačno pomoč pri postavitvi zborov in njihovem napredovanju. GLEDALIŠKO PRESENEČENJE NA ŠKRATOVEM ODRU V aprilu je v organizaciji izpostav JSKD Ljubljana okolica in Trbovlje potekalo regijsko srečanje otroških gledaliških predstav. Dvanajst predstav je bilo izbranih za regijsko srečanje Osrednje Slovenije z naslovom Škratov oder. Na prvem delu v Medvodah je nastopila vrtčevska skupina Mravljice Vrtca Rožle Grosuplje pod vodstvom mentoric Jožice Bambič in Marte Vidmar s predstavo Zelo lačna gosenica. Naslednji dan pa so v Hrastniku publiko in strokovno spremljevalko Majo Gal Štromar v gledališkem smislu presenetili mladi igralci Gledališča Hiška KD Teater Grosuplje. Z mentorico in režiserko Ireno Žerdin so zaigrali predstavo Peter Pan. Obe naši predstavi sta navdušili gledališke ljubitelje s prepričljivo igro, dobro zasnovano predstavo, jasnim gledališkim jezikom, kostumi in glasbo. Veseli nas pa tudi, da sta obe predstavi izbrani za državno srečanje otroških gledaliških skupin Slovenije in bosta nastopili konec maja v Ljubljani. IZREDNA KVALITETA PREDSTAVITVE REGIJSKE OTROŠKE FOLKLORNE PRODUKCIJE Na regijskem srečanju otroških folklornih skupin Koordinacije Osrednja Slovenija, ki je v začetku maja potekalo v Ribnici, se je predstavilo devet skupin. Poleg sedmih najboljših skupin, po izboru Nine Luša, so v Športnem centru kot gosti nastopili domačini, OFS Lončki, s postavitvijo Pojdemo po jajčika in OFS iz Brežic. Republiški svetovalec za folkloro na JSKD RS, Bojan Knific, je bil s prireditvijo in prikazanimi nastopi zelo zadovoljen in je srečanje poimenoval kot "malo državno srečanje otroških folklornih skupin". Vse štiri naše skupine iz Dobrepolja, Račne in Šentvida pri Stični so odlično predstavile svoje odrske postavitve, ki sta jih pohvalili obe državni strokovni spremljevalki, Petra Nograšek in Majda Nemanič. RAZNOLIKI PLESNI IZRAZI NA REVIJI V IVANČNI GORICI V maju je potekala območna revija plesnih ustvarjalcev za področje treh občin. Z miniaturami različnih dolžin so se predstavile plesne skupine in posamezne plesalke. Pred številno publiko, ki je dodobra napolnila ivanški kulturni dom, se je odvilo štirinajst plesnih produkcij. Strokovni spremljevalec Igor Sviderski je iz svojih izkušenj mentoricam podal pomembne napotke za delo vnaprej. Usmeril jih je v iskanje "nelogičnih" situacij v fazi dela z otroki ter jih hkrati spodbudil k iskanju in osvajanju odrsko-plesnega prostora. Ivanška revija je bila zadnja območna revija na nivoju Koordinacije Osrednja Slovenija, kar pomeni, da bo v kratkem pripravljen izbor za regijsko revijo v Dobrepolju. Pripravila: SZ Kultura íítHii Éjijiíirim íifDíiiH/if Videm 34a • tel.: 01/786 71 40 • sikvidem@gro.sik.si V prostore knjižnice Vas vabimo v: ponedeljek in sredo od 12.30 do 19. ure torek in četrtek od 9. do 14. ure petek od 12.30 do 20. ure Vseslovensko srečanje knjižničarjev potekalo tudi v Dobrepolju! Knjižničarji iz vse Slovenije raziskujejo Dobrepolje Župan Janez Pavlin je radovednim knjižničarjem znal odgovoriti na vsa vprašanja Jasmina Mersel Lepote in dragocenosti Dobrepolja, kamor zagotovo sodi tudi kulturni hram oziroma knjižnica, privabijo v dolino mnogo obiskovalcev. Tokrat so poti v Dobrepoljsko dolino pripeljale knjižni čarje iz vseh koncev Slovenije. Mestna knjižnica Grosuplje je namreč v sredo, 11. maja, gostila strokovno srečanje mladin skih knjižničarjev, ki je potekalo na pobu -do Pionirske knjižnice - centra za mladinsko književnost in bibliopedagoško dejavnost. Več kot 50 knjižničarjev se je tako najprej zbralo v centralni knjižnici v Grosuplju. Po uvodnih besedah župana občine Grosuplje mag. Petra Verliča in direktorice knjižnice Rože Kek so jim bile predstavljene dejavnosti za otroke in mladino, ki potekajo v vseh enotah knjiž- nice. Po ogledu knjižnice pa so se udele ženci z avtobusom podali v Dobrepolje, kjer deluje enota Mestne knjižnice Gro -suplje. Tu jim je dobrodošlico najprej izrekel župan, gospod Janez Pavlin. Za čudovito predstavitev doline v besedi in pesmi pa je poskrbela ljudska pripovedo -valka gospa Ančka Lazar. V svojih pripo vedih in štorijah je spregovorila o običa jih, šegah, navadah in življenjskih modro -stih preko katerih so vsi navzoči zagotovo začutili utrip življenja Dobrepoljčanov. Zahvaljujemo se ji za njeno živahno pri povedovanje in zgodbe, ki jih je delila z nami. V nadaljevanju pa je sledil ogled spominske sobe Frana Jakliča in etnološ -ke zbirke Živimo z ljudskim izročilom, ter virtualne galerije bratov Kralj in ogled bližnjih spominskih obeležij. Za vodenje in predstavitev sta poskrbeli članici TD Dobrepolje Marija Žnidaršič in Angelca Juvanc. Zagotovo pa je obiskovalce naj bolj navdušila naša knjižnica, kjer so si ogledali tudi razstavo, ki so jo pripravili učenci in pedagogi JVIZ Dobrepolje. Ob zaključku pa so se vsi posladkali z dobro -tami, ki so jih pripravile članice DPŽ Dobrepolje Struge. Za konec še besede magistre Tilke Jamnik, vodja nacionalnih dejavnosti za mlade pri Pionirski knjižni -ci:" Župan Grosupljega se je v pozdravnem govoru pošalil, da nam je za dan našega srečanja naročil sonce, župan Dobrepolja pa je poudaril, da vse poti vodijo v Dobrepolje. Udeleženci srečanja smo se razšli tako zelo očarani prav nad vsem, kar so nam v sončnem dnevu pri pravili gostitelji, da smo se poslovili z besedami, vse poti vodijo v Mestno knjižnico Grosuplje in njene enote." ♦ Gospa Ančka Lazar je v pripovedih predstavila Dobrepoljsko dolino Direktorica Roža Kek je spregovorila o krajevni knjižnici Dobrepolje maj 2011 Kultura 11 Otroštvo neba: pesnislii- proenec-z zajtrkom na traoi Pesniške krajine s podobami so hkrati portreti, Portreti z jezikom, kot je premišljeno naslovljen eden izmed sklopov zbirke, izpod peresa pesnika, ki mu odgovornost do lastnega jezika ni španska vas. Prvenec »Otroštvo neba« je pred časom izšel pri Mladinski knjigi, podpisuje pa ga Franci Novak, ki je pred tem že opozoril nase z objavami v literarnih revijah in zbornikih, predvsem pa kot vitez pesniškega turnirja 2010 v Mariboru. Saša Strnad, TD Podgora, STHART, foto: Žiga Palčar Franci Novak vam je morda bolj poznan kot tehnični urednik Našega Kraja, vendar pa to še zdaleč ni vse, kar v življenju poč -ne. Poleg pesmi piše tudi kratke zgodbe, prozo in druge zapise, ki jih objavlja na svojem blogu (francinovak.blogspot.com), ujete trenutke upodablja tudi skozi slikanje in fotografiranje. Deluje kot član skupine STHART. Sodeloval je tudi pri prvih lite -rarnih večerih spletnega portala Pesem.si. Od zelenega bisera do prestolnice jezika Največ pesmi v prvencu Otroštvo neba je nastalo v intenzivnem obdobju ponovnega odkrivanja narave in njenih prostorov, v katerih se je vračal k otroškem pogledu in izvornem čudenju. Vtise iz spominov in podob, ki so se mu utrnili, je beležil v obliki pesmi, ki so sedaj izdane pod eno streho v šestih pesniških ciklih: Jate, Pokrajine, Portreti z jezikom, Praznovanja, Arhetipi in Pesmi drugega otroštva. Francijev prve -nec prinaša tok besed in podob, stalni ritem, intenzivno čutnost, visoko napetost in medbesedna trenja, ki trajajo in ne popustijo na (skoraj) 100 straneh pesniške izdaje. Pesnikov prvenec ne želi spod -bujati zanimanja za vkleščeno resničnost, na katero nima vpli va, ampak spodbuja odkrivanje sveta in življenja. Ob prebiranju njegovih pesmi dobiš občutek, da je pesnik omamljen z življenjem, pa tudi s spoznanjem o nepopol nosti tega življenja. Zdi se mi, da je treba razumeti Francijevo spo ročilo, sporočilo pesnika, človeka, ki skuša delovati - da je pesnik bolj navdihovalec kakor navdih-njenec in da je treba to usodo pojmovati v smislu »zgodovine biti«, kjer potihoma opeva člove -kovo odgovornost do samega sebe. Glas, ki govori, se sicer ne pretvarja, da ga ni, a obenem ve, julij Visoko zgoraj se razteza žvižg kanje, steblo sonca, ki se drobi v nešteto suhih listov. Notri so pojemajoče daljave in okus po golih vrhovih hribov. Nebo je ogromno, lebdimo v sinje modrem sadežu s svojimi molitvami. Neki oblak pripluje do konice drevesa, potem se iztanjša in izgine. Zemlja je velik metulj peščene barve, ki zamahuje s pisanimi krili. Ležimo na skalah in smo piščali, na katere nekdo igra, smo risbe na belih kožah kamnov. Molitev nas razblinja znotraj, v prsih, da se čutimo kot stebla v gozdu stebel, kot vžigalice v gozdu vžigalic; stopamo po steptanih poteh v pleteže sončnih mozaikov in zelenih senc, ko debele kaplje svetlobe padajo z dreves na tla in na gola ramena. Z naših teles se dvignejo slepeča sonca: vžigamo se, neslišno, brez glasov, prasketamo. da le odpira okno v neki svet, ki je že tam. Za pesništvo sedanjost ne odpira vrat pri -hodnosti, temveč jih samo prestavlja s kraja na kraj. Razgaljena bližina, v imenu takšnih iskanj oz. poetsko angažiranih nagibov, srečanje s avtorsko Poezijo meni pomeni posebno izkušnjo, nekakšno zlitje s koz mosom, v neskončnih razsežnosti, ki je včasih neizprosna in celo surova ^ kjer avtor domisli vsako besedo, preden jo položi na papir in besede s sabo odnesejo njegov vonj, dotike, unikaten font . bliže človeku na daljavo ne moreš . in ko ti pesem interpretira avtor sam ter ti ob njej razloži, zakaj je nastala, si zmagal . in to je čar avtorske poezije. Njegova pesem za trenutek postane tvoja. Franciju Novaku je knjigo izdala založba Mladinska knjiga in jo podprla Javna agencija za knjigo RS, zato sem toli -ko bolj vesela, da je uspelo vsaj enemu izmed nas in da je avtor pristal, božajo -čemu molku navkljub, da nas je 11. maja v prostorih Knjižnice Dobrepolje napolnila bližina njegovih misli, pogledov in navsezadnje zgodb pri zasnovi nastajanja knjige, kajti: »Dogodek te poezije ni pesem sama, temveč v krstni vodi okopan svet«, kot je zapisala literarna kritičarka Mojca Pišek. V klepetu smo spregovorili z avtorjem, prebirali pesmi in kratko prozo ob angel skih zvokih harfe glasbenice in pesnice Tee Plesničar - Serigale. Avtorjev prvenec smo pogostili z domačimi dobrotami in kruhom, seveda pa si STHART- ovci nismo dali miru, da ne bi Franciju kaj ušpičili, zato smo po prijetnem dogodku v nebo spustili bele balone z njegovimi željami in željami otrok, ki so mu na večeru poe zije prisluhnili z velikimi ušesi. ♦ Dramska skupina Scena zopet v akciji Andreja Novak, DS Scena Prav prisrčen pozdrav vsem našim zvestim gledalcem, pa tudi tistim, katerim je oko čisto po naključju zašlo med te vrstice. Z veseljem vam sporočamo, da je začela Dramska skupina Scena pričela z novim projektom komedijo. Kako je naslov kome dije, izveste, če rešite križanko in na osenčenih poljih dobite odgo vor. Naj vam prišepnemo, da bo komedija postavljena na oder predvidoma konec leta, v okto bru ali novembru. Do naslednje ga oglašanja vas lepo pozdravlja sveže zasnovana ekipa, katero vidite desno na sliki. ♦ Ekipa, ki vas bo nasmejala (Foto: Nastja Pugelj) 1 3 5 6 1. Pas zemlje ob vodi 4. 2. Naslov lanske komedije v izvedbi DS Scena Eva je^. 5. 3. Nogometni zvezdnik Cristiano^ 6. Umetniški vodja gledaliških ali filmskih del Živahen, sproščen pogovor o nepomembnih stvareh Mesto v Sloveniji, v Saleški dolini na Štajerskem maj 2011 Prireditve 13 PODCORSKO RAJANJE Podgora, NVRC, Koča pri Koritu Sobota, 18. junij 2011 Dan odprtih vrat konjeniške sekcije TD PODGORA in brezplačnih ustvarjalnih delavnic za otroke in mladino ter družine. od 13. ure dalje Otroški EX TEMPORE na temo: DREVO ali GOZD, pod mentorstvom akademske slikarske MIRE URŠIČ. Prijave otrok sprejemamo do 13.6.2011 na: td.podgora@gmail.com ^^ Skupinska fotografska razstava avtorjev na temo DREVO ali GOZD, ki živijo v občini Dobrepolje. Prijave fotografov s sprejemamo do 13.6.2011 na: td.podgora@gmail.com Več informacij dobite pri organizatorju prireditve: Turistično društvo PODGORA Podgora, 28, 1312 Videm-Dobrepolje, e-pošta: td.podgora@gmail.com; gsm: 031/041-603-885 Vabimo vas na proslavo ob dnevu državnosti, ki bo na predvečer praznika, v petek, 24. junija 2011, v Zdenski vasi pred gasilnim domom. Proslava bo združena s prireditvijo 85. letnice PGD Zdenska vas. Začetek slovesnosti bo ob 18.30 uri s prihodom godbe Dobrepolje in povorke gasilcev na prireditveni prostor. Slavnostni govornik bo g. Janez Pavlin, župan občine Dobrepolje. V kulturnem programu bodo sodelovali: Godba Dobrepolje Sekstet Komplet Skupina Rož'ca Tercet za umret Med kulturnim programom bo tudi slavnostna podelitev gasilskih priznanj in napredovanj. Program bosta povezovala Sabina Volek in Marko Marolt. Po proslavi ste vsi lepo vabljeni na veliko vrtno veselico, na kateri bo igral ansambel bratov Štrukelj s pevko Tiano, za pijačo in jedačo pa bodo poskrbeli domači gasilci. Vljudno vabljeni. Občina Dobrepolje in PGD Zdenska vas I/ _ Obisk folklorne skupine OS Dobrepolje v Turčiji Folklorna skupina OŠ Dobrepolje je pirhe in potico letos zamenjala za burek in sarmo, saj je velikonočne praznike preživela na gostovanju na mednarodnem otroškem festivalu v turški Karsiyaki. Skupino sta spremljali učiteljici Martina Prhaj in Mateja Hočevar, župan Janez Pavlin, Špela Prhaj in moja malenkost. Na pot smo se podali 18. aprila, po enem tednu pa smo se polni nepozabih vtisov vrnili domov. Skupinska slika z gostitelji pred največjim živalskim vrtom v Turčiji Špela Nose Kaj pravzaprav vemo o Turčiji in pred vsem Turkih? Kdo so v resnici ti ljudje, ki so svoj čas divje razgrajali po naših krajih, nam med drugim pustili nekaj svojih spo -minkov v našem besednjaku (temelju, na primer, rečemo temelj prav zato, ker smo to slišali od Turkov) in ljudskih običajih (nevesto se na poroki ukrade prav po turškem zgledu in ne le zato, ker bi si mladoporočenka želela malo na zrak), danes pa nekoliko bolj miroljubno pose dajo ob svojih turških kavicah in zraven kadijo kot^ no, kot Turki? Kot se je na lastne oči prepričala otroška folklorna skupina OŠ Dobrepolje, Turki v resnici prekipevajo od prijaznosti, ta pa premaga tudi na videz nepremostljive prepreke, kot je npr. njihovo malce okr njeno znanje angleščine. Za kaj pa vendar imamo roke, če ne za sporazumevanje in rokovanje z novimi prijatelji? Prva prilož nost za spoznavanje se je mladim popot nikom ponudila nemudoma po našem prihodu v Karsiyako, ki je ena od okrožij v mestu Izmir. Po kratkem, a prisrčnem sprejemu so otroci namreč spoznali svo je gostiteljske družine in se z njimi odpravili na njihove domove, odrasli del odprave pa se je soočil s prvim od neštetih drobnih presenečenj, ki ti jih lahko v svo jem sproščenem slogu organiziranja pri pravijo Turki - za prvo noč še nismo ime li pripravljenih sob v hotelu. Hotelov v Izmiru sicer ne manjka, zato nam noči vseeno ni bilo treba preživeti pod milim nebom, nam pa je že naslednje jutro pre cej manjkala kaka angleško govoreča ose -ba, ki bi nam povedala, zakaj naš prevoz tako vztrajno zamuja. Zamujanje v Turčiji je v bistvu sila zani -miv pojav. Glede na to, da ljudje na cestah ignorirajo vse rdeče luči na semaforjih, z osupljivo vestnostjo izsiljujejo soudele žence v prometu ter tudi na najbolj ovin kastih cestah podirajo hitrostne rekorde, bi si človek mislil, da na cilj vedno pris pejo vsaj 10 minut pred dogovorjenim časom. Praksa je tekom našega gostova nja vsaj trikrat na dan pokazala drugače. »Takoj« v Turčiji pomeni čez 15 minut, »čez 15 minut« pomeni čez dobre pol ure, izraz »jutri zjutraj« pa obsega celoten razpon med osmo uro zjutraj in drugo uro popoldne. Podobnih jezikovnih ugank je še kar nekaj. Ker izraz »odrasli imate zagotovljen prevoz do prizorišča nastopa« v nekaterih primerih pomeni, da se moraš znajti sam, smo imeli priložnost spoznati še eno od značilnosti turške vozniške kulture - v avtomobilu se nas je nekajkrat peljalo sedem, družbo pa so nam delale še vreč ke s protokolarnimi darili, cule z nujnimi potrebščinami za preživetje, violina in harmonika. Ko smo ravno pri harmoniki ta ljudi ne združuje le v Sloveniji. Tudi sredi Tur čije se je okrog harmonikarja Jerneja ved -no nabrala množica ljudi, saj so nekateri ta instrument videli in slišali prvič. Za živo glasbo sta skrbela še Gašper na orgli -cah in Zala na violini - naši plesalci so imeli odlično glasbeno spremljavo torej vedno pri roki. Svojim gostiteljem in dru gim udeležencem festivala so zato lahko FS OŠ Dobrepolje - nastop na glavni ulici Karsiyake David in Janez sta nosila našo zastavo odlično predstavili svoj program, ki je vključeval plese, kot so rašpla, žibenšrit, nojkatoliš, štajeriš, marjanca, špic polka, pastirica, abrahama ter poksotiš. Med številnimi nastopi je bilo kljub temu dovolj časa tudi za marsikaj druge ga. Prvi sončni dan smo izkoristili za obisk krajev Selçuk, Ephesus in Kusadasi. Ogledali smo si muzej in ostanke grške kulture na prostem, pa tudi hišo, v kate ri naj bi živela in umrla devica Marija. Dan smo zaključili na obali v narodnem parku Davutlar, kjer smo si privoščili pik nik in ugotavljali, da turška miselnost ni daleč od slovenske, ko je govora o hrani. Mize so se kar šibile od dobrot in kljub temu, da čufte, sarme, burek, baklavo in kavo bolj ali manj poznamo že od doma, imajo vse te jedi v svoji pravi domovini prav poseben okus. O kavi pa le toliko - po naših opažanjih je v Turčiji spijejo mnogo manj, kot si to radi predstavljamo, poleg tega pa nikakor ne drži, da pijejo le svojo slovito turško kavo iz značilne džezvice. Ko se je (baje razsoden) odrasli del naše odprave podal na kratko raziskovanje okolice hotela, smo si želeli privoščiti tisto pravo turško kavo, ki te zbudi že v trenutku, ko jo naro -čiš in ti še tri dni ne da spati. Postrežena kava je bila vabljiva, drugačna in (sploh po mojih modrih besedah) tako zelo dobra, da bi bilo pitje zvarkov, ki jih stre -žejo v nekaterih slovenskih kavarnah, od sedaj naprej naravnost bogokletno. Kot pravi nevedni turisti smo ta mali izvir popolnosti seveda tudi izdatno pofoto grafirali, v blaženem zanosu pa so svojo skodelico nato naročili tudi tisti, ki so dotlej pili čaj. Špela se je naposled odlo čila natakarja povprašati po načinu priprave kave in natakar nam je pred nosom nasmejano pomahal z vrečico instant kave Nescafe. Dejstvo, da sva v Turčijo potovali dve Špeli, ni predstavljajo prav nikakršne težave, ki ponavadi nastanejo pri ponav ljajočih se imenih. Kljub temu, da sva bili v prvih dneh krščeni za Špelo 1 in Špelo 2, so za bolj slikovite različice najinega imena kmalu poskrbeli domačini, ki imajo pri izgovorjavi slovenskih imen (povsem Povorka skupin po Izmiru razumljivo) kar nekaj težav. Iz Špele je kmalu nastala Štela, ki se je kasneje spre menila v Špero in na koncu prešla v naj bolj ustaljeno Štero. Naš župan, ki nas je spremljal, je moral hočeš nočeš slišati tudi na ime Hanes, David je v pisni obli -ki postal Davit, pa tudi ime Matevž ni šlo povsem lahko z jezika. Po drugi strani pa si tudi mi še vedno nismo povsem edini, kako se izgovarja ime učiteljice po imenu Belgin in kako se naglasi ime ravnatelja Affana - v njihove dolge priimke pa se sploh ne bomo spuščali... Da je bilo jezikovno žongliranje tekom celotnega tedna še bolj zanimivo, smo se Slovenci bolj ali manj uspešno spoprijemali še z osnovami bosanščine (izraz srbohrvaščina smo družno opustili že prvi dan). Poleg tega, da so na festivalu sodelovali tudi Bosanci, je našo skupino spremljal Sarajevčan Adnan, ki študira v Izmiru in je za nas cel teden vestno oprav ljal vlogo turškega slovarja, mestnega vodiča, budilke, priložnostnega nosača harmonike ter neomejenega vira smeha. V naših poglobljenih jezikoslovnih razgo -vorih smo se predvsem ukvarjali z nesmi -selnostjo slovenske besede otrok (ki po bosanskem mišljenju preveč spominja na otrov) ter z bosansko besedo trudna, ki po vsej verjetnosti poskrbi za salve smeha vsakič, ko želi malce neuka Slovenka Bosancu obrazložiti, da je utrujena. Turki znajo presenečati - na tržnici, na primer, te prodajalec ponaredkov oblačil priznanih modnih znamk sam od sebe preseneti s samozavestnim zagotovilom, da njegovi izdelki niso originalni, da pa so v resnici boljši od originalov. Morda so istega mnenja tudi v izmirskem živalskem vrtu, kjer lahko poleg pravih živali ves osupel vidiš tudi kakšno plastično. Med tem ko smo plastičnega krokodila vsi dokaj hitro spregledali, pa smo v dom nevnega ležečega medveda zrli kar nekaj časa, preden smo ugotovili, da (zahvalju joč mehanizmu) nekam enolično maha s šapo in da precej stoično vztraja na son -cu. S hvalo turške gostoljubnosti se morda že malce ponavljam, vendar moram ome -niti tudi obisk Generalnega konzulata Republike Slovenije, kamor nas je povabil častni konzul dr. Mazhar Izmiroglu. V sej -ni sobi sta nas pozdravili lutki v gorenjski narodni noši, ob čaju pa smo občudova li bogato zbirko slovenskih spominkov. Brez slabe vesti lahko rečemo, da si naših prtokolarnih daril nihče ni ogledal skrb neje od dr. Izmirogluja, v svoji navduše -nosti nad dobrepoljsko kulturo in umet nostjo pa ni izključil niti možnosti nadalj njega sodelovanja - nič čudnega torej, da smo konzulat po prijetnem obisku vsi zapustili opazno dobre volje. En teden v Turčiji pusti toliko vtisov, da smo za ta članek v smehu načrtovali posebno izdajo Našega kraja, vendar pa sama počasi zaključujem. Otroci lahko postrežejo še z mnogimi drugimi zgodbicami, ki gotovo že krožijo po šolskih hodnikih, vzbujajo zavist in lahko morda v folklorno skupino privedejo kakega novega navdušenca. Mednarodni otroški folklorni festival, na katerem smo sode lovali, nam je s svojim programom pred stavil raznolikost kultur iz naše bližnje in daljnje okolice, obenem pa nam je doka zal, da lahko kljub razlikam najdemo skupni jezik, se spoprijateljimo in skupaj preživimo nepozaben teden. Tako veliko gostovanje se ne zgodi samo od sebe in zahteva veliko pomoči in trdega dela. Občini Dobrepolje se naj lepše zahvaljujemo za nakup vozovnic, zahvala pa gre tudi g. ravnatelju OŠ Dobrepolje Ivanu Grandovcu, staršem, Javnemu skadu RS za kulturne dejavno sti, g. Bojanu Knificu ter vsem sodelav cem za pomoč in podporo. Še enkrat iskrena hvala! ♦ Gostovanje v Turčiji Sabina Kličič V ponedeljek, 18. 4. 2011, smo odšli v nam tedaj neznano državo, Turčijo. Poslavljanje od družine je bilo kar dolgo. Vsi smo bili zelo veseli, ampak tudi malo živčni, ker nismo vedeli, kaj naj pričaku jemo. Ko smo prišli na letališče in se je dolgo varnostno pregledovanje končalo, smo se lahko vkrcali na letalo. Ob vzletu smo bili zelo vznemirjeni, ko pa smo se vkrcali na drugo letalo, smo bili bolj sproščeni. Na letalu mi je bil najbolj všeč pogled skozi okno. Ko smo prišli v Izmir, nas je avtobus odpeljal do šole, kjer je bil sprejem. Tam smo spoznali svoje gostiteljske družine in naše nove prijatelje. Nato smo z družinami odšli domov. Naslednje jutro sem odšla v šolo s svo jo gostiteljico. Pri pouku sem bila nekaj ur in nato smo odšli domov. Ta dan je bil nastop odpovedan zaradi slabega vreme -na. V sredo smo imeli dva nastopa. Po nastopih smo odšli z družinami domov. Jaz sem odšla s svojo gostiteljsko družino po nakupih in potem na večerjo, kjer sem spoznala njihove sorodnike. V četrtek pa nismo imeli nastopov, ampak smo šli v muzej in si ogledali starogrško mesto. Potem sem odšla domov, kjer smo se družili. Naslednji dan sem odšla z družino na trg in si kupila nekaj spominkov. Videla sem tudi stolpno uro, ki je zelo znana v Izmiru. V petek sem po paradi spet odšla na večerjo z gostiteljsko družino in njihovi mi sorodniki. V soboto in nedeljo pa smo večino časa preživeli doma in tako preživeli zad nje dni skupaj. Pri družini mi je bilo zelo lepo. Posku sila sem nekaj tradicionalnih turških jedi. Dobila sem veliko novih prijateljev. Z gostiteljsko družino smo obdržali stike in se velikokrat pogovarjamo prek računal -nika, ali pa si pošiljamo sporočila. V Turčiji mi je bilo zelo lepo in z veseljem bi šla spet. ♦ V Turčijo! Zala Erčulj Kot ste verjetno že izvedeli, smo se 18. 4. 2011 (z letalom!) odpravili v Turčijo. Že en teden prej smo začeli z vsakodnevni mi intenzivnimi vajami, na katerih smo veliko naredili in se pripravili za naše nastope. Ko smo prišli v Turčijo, so nas najprej odpeljali v šolo, kjer smo spoznali druži ne, pri katerih smo preživeli tisti teden. Vsak je v svoji družini imel vrstnika, ki je skrbel zanj. Povedal si mu, kam si želiš iti in če se je strinjal (večinoma se je), si šel. Veliko smo se tudi družili med sabo (Dobrepoljci), saj so se naši turški prijatelji med sabo dobro razumeli. Skupaj smo hodili na plažo (nismo se kopali?), v park, nakupovalni center itd. Dobila sem ogromno novih prijateljev, s katerimi še vedno ohranjam stike. Vendar pa naš obisk Turčije ni bil tako brezskrben, kot ste morda mislili ob mojem dosedanjem pisanju. Imeli smo namreč kar 5 nastopov na različnih mestih, ki smo jih dobro odplesali (bolj ali manj?). Teden je hitro minil in že 25. aprila smo se žalostni, ker zapuščamo Turčijo, in veseli, ker bomo spet videli svoje prave družine, vrnili domov. Ta izlet je bil poln nekih novih izku šenj. Tudi zaradi tega ga ne bom nikoli pozabila. ♦ Sprejemni preizkusi Glasbene šole Grosuplje za vpis v šolsko leto 2011/2012 IZOBRAŽEVALNI PROGRAM GLASBA V glasbeno šolo se lahko vpišejo otroci, ki uspešno opravijo sprejemni preizkus in so v okviru priporočene starosti (glej spletno stran). Ker je število prostih mest omejeno, se sprejme kandidate z boljšimi rezultati. Prednost bodo imeli otroci, ki bodo izrazili željo po učenju deficitarnih inštrumentov, in sicer: • trobila (trobenta, rog, bariton, tuba, pozavna), • klarinet in saksofon, • oboa, fagot, • violončelo, • klavirska harmonika, • petje. Sprejemni preizkus obsega: petje pesmi po lastni izbiri, posnemanje ritmičnih in melodičnih motivov, razvitost glasbenega spomina, primernost fizičnih predispozicij in zdravstvenega stanja. Za šolsko leto 2011/2012 bodo sprejemni preizkusi v soboto, 21. in 28. maja 2011 od 9. do 12. ure na vseh podružnicah. Sprejemni preizkusi bodo potekali na naslednjih lokacijah: • Grosuplje: Glasbena šola Grosuplje, Partizanska cesta 5, 1290 Grosuplje, • Dobrepolje: Jakličev dom, Videm 32, 1312 Videm-Dobrepolje, • Ivančna Gorica: Srednja šola Josipa Jurčiča, Cesta II. grupe odredov 38, 1295 Ivančna Gorica, • Škofljica: Osnovna šola in vrtec Škoflji ca, Klanec 5, 1291 Škofljica. Predhodna prijava ni potrebna. O rezultatih sprejemnih preizkusov in datumu vpisa boste pisno obveščeni na vaš domači naslov do 6. junija. IZOBRAŽEVALNA PROGRAMA PREDŠOLSKA GLASBENA VZGOJA IN GLASBENA PRIPRAVNICA Predhodnega preizkusa razvitosti glasbenih sposobnosti ni potrebno opravljati. Izpolnite le vpisni list, ki ga na dan sprejemnega preizkusa oddate vodji podružnice. Predšolska glasbena vzgoja je skupinski pouk za otroke stare 5 let. Pouk poteka 1x tedensko po 60 minut. Program traja 1 leto. Glasbena pripravnica je skupinski pouk za otroke stare 6 let. Pouk prav tako poteka 1x tedensko po 60 minut in traja 1 leto. V glasbeno pripravnico se lahko vključijo tudi otroci, ki pred tem niso obiskovali predšolske glasbene vzgoje. Urniki skupinskega pouka bodo znani konec avgusta (glej spletno stran). Brezplačno razdeljevanje sadja po šolah Maruša Brecelj, vodja šolske prehrane v OŠ Dobrepolje Sadje in zelenjava predstavljata pomem bno skupino živil v uravnoteženem jedil niku vsakega posameznika. Prebivalci Slovenije žal v dnevni prehrani ne zauži jejo priporočenih vrednosti sadja in zele -njave, kar pogosto vpliva kot dodaten dejavnik pri pojavu številnih kroničnih obolenj in prezgodnje smrti. V prehrani sta zaželena sadje in zele -njava pridelana pri lokalnih pridelovalcih, ki pridelujejo hrano na naravi prijazen način. Študije namreč kažejo, da lokalno pridelano sadje in zelenjava vse -bujejo več hranilnih snovi (vitaminov in mineralov) v primerjavi z živili, ki so bila skladiščena in transportirana daljši čas. V OŠ Dobrepolje se že drugo leto izvaja projekt sheme šolskega sadja, ki je ukrep skupne kmetijske politike EU v sektorju sadja in zelenjave. Namen tega ukrepa je spodbuditi trend porabe sadja in zelenjave pridelanega pri lokalnih proizvajalcih in hkrati omejiti naraščanje telesne teže in debelosti pri otrocih in s tem omejiti povečanje tveganje za nastanek bolezni sodobnega časa. Evropska unija je preko obsežene štu dije ugotovila, da je projekt brezplačnega razdeljevanja sadja in zelenjave eden od ukrepov, ki bi lahko dolgoročno pospešil njuno porabo. Državam članicam je namenila določeno finančno pomoč za brezplačno razdeljevanje svežega sadja in zelenjave učencem, pri tem pa je pou darek tudi na izobraževanju in osvešča nju učencev, staršev in delavcev šole o njegovi koristnosti. Osveščanje tudi na naši šoli poteka tako, da učenci izdeluje jo plakate, organizirana so predavanja, ekskurzije in pripravljajo se učne ure na temo zdravega prehranjevanja. ♦ Dvakrat zlato priznanje za Srednjo šolo Josipa Jurčiča Ivančna Gorica za projektno nalogo v okviru 2. Dobrepoljskega vandranja Janja Perovšek, dijakinja Srednje šole Josipa Jurčiča Ivančna Gorica Dijakinje Srednje šole Josipa Jurčiča Ivančna Gorica smo že od oktobra 2010 pridno delale na projektu »OB RIMSKI CESTI JERNEJA PLEČNIKA«. Projekt zajema obno -vitev rimske ceste, ki je potekala čez Dobrepolje do Ivanč -ne Gorice. Pripravljale smo gradivo in počasi je nastajala turistična naloga. Idejo za nalogo je dobila profesorica ga. Ana Godec, ki je članica Turističnega društva Dobre polje. Celo šolsko leto smo se ukvarjale z raziskovanjem rimske zgodovine. Pripravile smo ideje za turistični pro jekt, ki bo vseboval primere rimske kulinarike, glasbe, plesa, nakita, rimskih kovancev, mozaikov ^ Naučile smo se tudi nekaj latinskih izrekov. Prvotno idejo za obnovitev rimske ceste je prispeval g. Edi Zgonc, kateremu gre veli ka zahvala za pomoč, za pomoč se zahvaljujemo tudi kostumografki Sonji Imerovič, ki nam je sešila čudovite kostime, članicam Društva podeželskih žena Dobrepolje -Struge, ki so nam spekle rimski kruh, ga. Viktoriji Zidar, ki nam je pomagala pri izdelavi kalupov za rimske kovan -ce, Turističnemu društvu Dobrepolje in županu občine Dobrepolje. 20. aprila smo se udeležile 8. mednarodnega festivala »Več znanja za več turizma« v Sežani, ki ga organizira Turistična zveza Slovenije. Sodelovalo je 33 šol iz vse Slo -venije in tujine. Dosegle smo odličen rezultat. Dobile smo dve zlati priznanji, za projektno nalogo in za najboljšo stojnico. Za nagrado smo dobile tudi enodnevni izlet na obalo, ki ga podarja Turistična agencija Mondial. Vsi, ki vas zanima rimska kultura in si želite ogledati našo delo, nas lahko prideta pogledati na 2. dobrepoljsko vandranje, ki bo potekalo 8. oktobra 2011. Program za to prireditev bo objavljen v katalogu izletov Cooltura, Turi stične agencije Collegium Mondial travel. ♦ Do preteklosti imamo spoštljiv odnos Naša preteklost je izjemno bogastvo, ki nas uči in opozarja, da moramo ohraniti spoštljiv odnos. Vse to je nastajalo skozi stoletja naše zgodovine, postavljali so jo naši predniki. Zato smo se v okviru Ekošole odločili za projekt »Mi in naša preteklost«. Dušica Hočevar in Anja Perko Poznavanje preteklosti, zavedanje, da smo nanjo ponosni, pripomore k ohra njanju dragocene dediščine. V naši pre -teklosti je veliko dogodkov, zgodb, navad, običajev povezanih z današnjim nači nom življenja. Zato smo spoznavali, raziskovali obi čaje, navade, ljudsko izročilo, kulinariko, poznavanje kulturnih in naravnih zna menitosti našega kraja. V okviru Ekodneva smo na prireditvi 5. 5. 2011 pokazali utrinke našega dela. V prostorih knjižnice smo pripravili tudi razstavo izdelkov, gradiva, risbic, plakatov, starih predmetov^ Z nami sta bili pomembni gostji ga. Ančka Lazar, po domače Vintarjeva Anč -ka iz Zagorice, ljudska pevka, pripovedo valka kratkih zgodb, poznavalka šeg in navad Dobrepoljske doline in ga. Dušica Kunaver, samostojna kulturna publicist-ka, profesorice angleščine in ruščine, avtorica poljudnoznanstvenih in lepo -slovnih knjig, pedagoških priročnikov in zbirateljica ljudskega izročila in etnološ kega gradiva. Prireditev so pripravili učenci z učite lji od 1. do 5. razreda OŠ Dobrepolje, skupaj s PŠ Kompolje in PŠ Ponikve. Predstavili so obrti izdelovanja zobotrebcev, košnjo, izštevanke in pesmi, praznovanje velike noči, Dobrepoljsko kulinariko, Ponikovske mačkare. Pripovedovali so zgodbe Ančke Lazar, predstavili vas Zago -rica. Mlajša folklorna skupina OŠ Dobre polje se je predstavila z odrsko postavi tvijo »Zajčki sa skakali«, starejša folklorna skupina pa z odrsko postavitvijo »Gari! Kej gari?«. Povezali smo se in sodelovali tudi z Društvom podeželskih žena Dobrepolje - Struge, z gospo Nado Lunder, ki nam je pomagala pri pripravi značilnih dobre poljskih jedi: štule in ajdovih štrukljev. Eko šolarje je nagovoril tudi ravnatelj gospod Ivan Grandovec, ter jim izrekel pohvalo za raziskovalno delo pri projek tu. Ga. Dušica Kunaver je o našem skup nem srečanju zapisala: V dobrepoljski knjižnici sem že nekajkrat predavala in se zato počutim že kar domačo v tem lepem in prijaznem kraju. Vesela sem bila tudi povabila kolegice Dušice Hočevar, da bi sodelovala pri Ekodnevu dobrepoljske šole. Kot stara učiteljica vedno zelo rada pridem med učence in rada se preselim v tista lepa leta, ko sem stala na katedru. Med dobre-poljskimi učenci, učiteljicami in knjižničarkami sem doživela zares lep dan. Najprej bi želela poudariti veliko vlogo, ki jo v zadnjih letih dobivajo knjižnice. Postale so središče dogajanja v posameznih krajih in počasi prevzemajo vlogo legendarnih čitalnic, ki so v drugi polovici 19. stoletja odigrale tako pomembno vlogo v času »rojevanja« našega naroda. Danes, v času potrošništva, ko je identiteta našega naroda resno ogrožena, so knjižnice spet stopile v akcijo. Ob domači knjigi skrbijo še za druženje ob domači besedi in domači pesmi. VDobrepolju je vez knjižnica - šola še posebej tesna in vzpodbudna za vse. V današnjih dneh je treba veliko vztrajnega prizadevanja, da kljub vsem tujim vplivom v mladino vložimo ljubezen do domače zemlje. Prav je, da mladina spoznava in spoštuje tuje dežele, vendar ljubezen do domače zemlje je tista dragocena vrednota, ki jo bo današnji otrok, ko odraste, še kako potreboval, da bo znal samozavestno nastopati v svetu, ki postaja vse bolj en sam velik prostor. Kako prisrčno so dobrepoljski učenci ob Ekodnevu nastopali, plesali, deklamirali, peli, pripovedovali, igrali .^Vsem mojim učiteljskim kolegom na dobrepolj-ski šoli in gospodu ravnatelju prisrčne čestitke za vzgojo mladine, ki raste v ljubezni do domačega kraja in domačih vrednot. ♦ Ekodan na predmetni stopnji Ekodan so 22. aprila imeli tudi na predmetni stopnji. Učenci predmetne stopnje so izvajali različne naloge pod vodstvom mentorjev. Opazovali so naravo, reševali naloge na temo ekologije, izde -lovali izdelke iz eko materialov, pripravili kosilo iz ekoloških živil, poslušali predavanje o pozitivni energiji in pozitivnem načinu razmišljanja, o pravilnem odnosu do narave z g. Tone tom Fabjanom, ustvarjali Ekoznak, izvedli anketo o ogrevanju stanovanj in naredili statistično obdelavo z diagrami. Izdelke in plakate so razstavili v EKOKOTIČKU v avli šole. ♦ Obisk zavoda Svete Terezije na Vidmu Katarina Vinšek V torek, 12.4.2011, smo se z učenci od 1. do 5. razreda PŠ Kompolje in vrtčev-sko skupino Medvedki odpeljali na Videm in obiskali Zavod Svete Terezije. Prišli smo z namenom, da bomo izde -lovali velikonočne butarice skupaj z oskrbovanci doma in naš namen je uspel. Pričakali so nas namreč navdušeni in prijazni oskrbovanci, pripravljeni na delo. Naučili so nas, kako se izdelujejo velikonočne butarice in nam jih poma -gali izdelovati. Mlajši otroci so bolj opazovali in se učili, starejši pa so ponudi -li pomoč pri sami izdelavi. Izdelali smo veliko butaric, ki so jih nato učenci raz delili po sobah v domu. Bilo je zanimi -vo opazovati veselje na obrazih starej ših in zadovoljstvo v otroških očeh, ker smo naredili nekaj dobrega. Mnenja sem, da so take delavnice prav to, kar potrebujemo za razvijanje spoštovanja, čuta za solidarnost in medgeneracijsko pomoč. Ob tej priložnosti bi se tudi radi zah -valili osebju za prijazen sprejem in pogostitev, vsem oskrbovancem zavo da pa za pomoč in topel odnos. Obisk bomo z veseljem ponovili tudi nasled nje leto. ♦ Praznik sv. Florijana v Ponikvah V nedeljo, 08.05.2011, smo gasilci prostovoljnega gasilskega društva Ponikve že enaindvajsetič pripravili slovesnost v čast zavetniku gasilcev sv. Florijanu. V najlepšem mesecu maju goduje sv. Florijan, katerega smo gasilci zaradi njegovih lastnosti po zgodovinskem izročilu vzeli za svojega zaščitnika in priprošnjika. Predsednik: E. S., PGD Ponikve V lepem in toplem nedeljskem dopoldnevu smo se gasilci iz vseh sedmih društev Gasilske zveze Dobrepolje ob 10.00 uri zbrali v vaškem centru v Ponikvah, skupaj s prapori in gasilskimi vozili. Skupno se je slovesnosti v čast sv. Florijanu udele žilo preko 75 gasilcev v uniformah, od tega tudi 10 članic in pionirska desetina iz Ponikev. Tam nas je že čakala godba Dobrepolje. Natanko ob 10.25 uri smo gasilke in gasilci odkorakali ob taktih godbe Dobrepolje v slovesni povorki proti cerkvi sv. Flo rijana. Povorki so se pridružili tudi ostali vaščani, kateri so v vaškem centru prisostvovali postroju ter odhodu gasilcev in godbe proti cerkvi sv. Florija-na. Gasilci smo se ob prihodu do cerkve posedli v dogovorjene vrste, v preostalih vrstah pa so se posedli ostali verniki, kateri so se udeležili svete maše v izredno velikem številu. Slovesno sveto mašo je daroval gospod kaplan za vse pokojne gasilce. V pridigi je označil lik gasilca, kot človeka, kateri je vedno pripravljen pristopiti na pomoč sočloveku. Poudaril je, da se je to v veliki meri izkazalo ob lanskih jesenskih poplavah, kakor tudi ob požaru na cvetno nedeljo zvečer na Vidmu. Za ubrano petje pri slovesni sveti maši je pod vods tvom gospoda župnika ter ob spremljavi organista Toneta Šinkovca poskrbel domači cerkveni pevski zbor. Po končani mašni daritvi smo gasilci s prapori in vozili v povorki krenili proti gasilskemu domu. Povorki so se pridružili tudi vsi ostali povabljeni, ki maj 2011 Iz društev 21 so bili udeleženi pri mašni daritvi. Ob prihodu pred gasilski dom je godba Dobrepolje zaigrala še nekaj skladb, kate rim izvedbi smo prisluhnili vsi prisotni. V gasilskem domu smo vse gasilce in ostale povabljene pogostili domači gasilci z žegnanjskimi dobrotami, katere so spekle ponikovske gospodinje (za vse spečeno in prinešeno pecivo se vsem gospodinjam najlepše zahvaljujemo) ter kozarčkom pijače. Ob prijetnem klepetu ter uživanju dobrot je čas kar hitro mine val. Kar prehitro je bilo potrebno skleniti srečanje ter oditi domov. Ob slovesu smo vsi prisotni sklenili, da se naslednje leto ponovno snidemo. ♦ POVORKA V PONIKVAH Ponikve, moja vas, praznuje, njen svetnik je Sv. Florjan, v sončno jutro vas se zbuja, še otrok ni več zaspan. S sovaščani smo v centru, zbrali smo se skoraj vsi, smo tudi goste povabili, iz sosednjih še vasi. Godba z Vidma že igra, povorki narekuje korak, ponosno dvignjene so glave, saj gasilec je junak. Čez vas se vije dolga'kača', pri MIXU smo se ustavili, ob sonca, hrane in pijače so rosile se oči. Marija Mohorič Dobrota ne pozna meja PGD Ponikve V naši občini še nismo pozabili jesenskih katastrofalnih poplav. Pred tem so bili naši kraji za marsikoga skoraj nepoznani. O veliki naravni nesreči so izvedeli po poročanju medijev, čeprav smo prišli na vrsto šele potem, ko je drugje nevarnost poplav že minila. Ob prikazovanju viso kih voda, reševanju ljudi in premoženja ter veliki solidarnosti do poplavljencev so se pri marsikomu vzbudila čustva, ki so botrovala različne oblike pomoči. Poseben primer je Marjan Jurkas iz Dobove. Ob slučajnem pogovoru s Fran -cem Hočevarjem o katastrofalnih jesen -skih poplavah in nesebični pomoči pre bivalcev, posebno pa gasilcev, se je Mar janu utrnila misel, da bi lahko tudi on pomagal na svoj način. Denarja pač nima, ima pa še zalogo kvalitetnega vina v svoji zidanici, ki bi ga poklonil gasilcem za njihovo požrtvovalno opravljeno delo. Kmalu po tem pogovoru smo ga obi skali na njegovem domu. Z veseljem nas je sprejel in odpeljal v svojo zidanico. Tam smo se še enkrat spomnili na minu 10 katastrofo in mu opisali kraje naše občine. Ob gostoljubni postrežbi in pri jetnem druženju skupaj z njegovo druži no smo ugotovili, da imamo kar nekaj skupnih prijateljev. Gospod Marjan je držal obljubo in nam natočil skoraj pet sto litrov svojega vina. Vsi vemo, da je s pridelavo vina veliko dela, zato smo mu za njegov poklon zelo hvaležni. Ob pri jetnem klepetu smo se kar težko poslovi 11 od njega. Povabili smo ga, da nas tudi on obišče ob našem gasilskem prazniku v čast sv. Florjanu. Dogovorili smo se, da tudi v naprej obdržimo prijateljske sti ke. Podarjeno vino smo razdelili gasilskim društvom v GZ Dobrepolje. Skupaj ga bomo poskusili na florjanovo nedeljo in na raznih skupnih prireditvah. Ob tej pri liki ugotavljamo, da oblike pomoči in solidarnosti ne poznajo meja. Še enkrat se zahvaljujemo dobrotniku Marjanu iz Dobove in mu želimo vso srečo in obilo zdravja v nadaljnjem življenju. ♦ JradicionaCni Primožev poAod do gobarskega doma na Šentrumarju in vseslovensko srečanje ljubiteljev gob 11. 6. 2011 Pohod bo organiziran z vodiči iz Hočevja; parkirni prostor bo pri gasilskem domu, potem se gre mimo cerkve Sv. Jožefa preko Kotov v Šentrumar. Na Vidmu bo zbor pred Jakličevim domom, nadaljujemo prek Male vasi in Zagorice ter vasi Krka (avtobusno postajališče) prek Kotov po Milanovi poti. Pohod se prične ob 9:00 uri. Vabljeni. Iz društev 3. občinsko tekmovanje v gasilski orientaciji 2011 Tudi letos smo v okviru Gasilskih tekmovanj v soboto 7. maja priredili tretjo občinsko orientacijo, ki je letos potekala pod okvirom PGD Zagorica. Anita in Janez Ljubič REZULTATI: S pričetkom ob 9. uri na igrišču v Zago rici, so mentorji ekip (mlajših pionirjev, starejših pionirjev in mladincev) prijavili svoje ekipe na tekmovanje. Letos se je tekmovanja udeležilo 33 ekip. Sledil je uradni del, dvig gasilske zastave in poz drav predsednika gasilske mladine. Tek movalci so dobili od poveljnika PGD Zagorica tudi nekaj praktičnih in zanimi -vih nasvetov glede samih pravil in načina tekmovanja. Med seboj so se po kategorijah pome -rili na kontrolnih točkah, kot so: vezanje vozlov, prenos vode, hitro zvijanje cevi, zbijanje tarče, postavitev orodja okoli motorne brizgalne in vsega potrebnega na svoje mesto, štafetno spajanje cevi na trojak, teoriji o topografskih znakih, požarih v naravi. Po končanem osrednjem delu je sledi lo okrepčilo in razglasitev rezultatov tek movanja. Drugo in tretje uvrščeni so dobili medalje. Prvouvrščenim tekmoval cem pa je bil podeljen tudi prehodni pokal. Vse sodelujoče ekipe so dobile priznanja o sodelovanju na tekmovanju. Ekipe, ki so zasedle prvo in drugo mesto, se bodo udeležile 3 regijskega tekmova nja v gasilski orientaciji, ki bo letos pote -kalo 11. 06. 2011 na Velikih Poljanah pod okriljem gasilske zveze Ribnica. Zahvaljujem se vsem sodelujočim eki pam in njihovim mentorjem, upam da so uživali v naravnih danostih Zagoriškega konca. Za pomoč pri organizaciji pa se zahvaljujem Alešu Strnad, Gorazdu Kastelec, Boštjanu Hren, ter ostalim članom PGD Zagorica. ♦ MLAJŠE PIONIRKE 1. PGD Zdenska vas 5 2. PGD Zdenska vas 3 3. PGD Zagorica 2 STAREJŠI 1. PGD 2. PGD 3. PGD 4. PGD 5. PGD 6. PGD 7. PGD 8. PGD 9. PGD 10. PGD 11. PGD PIONIRJI Hočevje 2 Kompolje 4 Ponikve 2 Zdenska vas 6 Videm 1 Zagorica 4 Kompolje 3 Ponikve 3 Videm 2 Zagorica 3 Videm 3 MLAJŠI PIONIRJI 1. PGD Zdenska vas 1 2. PGD Zdenska vas 2 3. PGD Hočevje 1 4. PGD Ponikve 1 5. PGD Kompolje 2 6. PGD Zagorica 1 7. PGD Zdenska vas 4 8. PGD Kompolje 1 , J ga f « i .-m J h. MLADINKE 1. PGD Zagorica 7 2. PGD Ponikve 6 STAREJŠE PIONIRKE 1. PGD Kompolje 7 2. PGD Zdenska vas 7 3. PGD Kompolje 6 4. PGD Kompolje 5 5. PGD Ponikve 5 6. PGD Zagorica 5 7. PGD Ponikve 4 MLADINCI 1. PGD Kompolje 8 2. PGD Zagorica 6 maj 2011 Iz društev 23 Mladinsko gasilsko olimpijsko leto Slovenski gasilci smo od leta 1992 polno -pravni in zelo aktivni člani mednarodne gasilske organizacije CTIF. Ta združuje gasilce iz 50 ih držav in se lahko pohvali z več kot 110 - letnim delovanjem, saj je bila ustanovljena leta 1900. Pod okriljem mednarodne gasilske organizacije CTIF poteka vsake štiri leta gasilska olimpijada za članice in člane, vsaki dve leti pa mladinska gasilska olimpijada. Spomini na dosedanja tekmovanja so izjemno lepi zaradi številnih odmevnih uvrstitev naših enot - dosegli smo več naslovov olimpij skih prvakov. Seznam gasilskih olimpijad in najbolj še uvrstitve slovenskih gasilskih tekmo valnih enot: Berlin, Nemčija - 1993 - članice A: PGD Begunje, 1. mesto Arco, Italija - 1995 (mladinska) - mladinke: PGD Topolšica, 1. mesto Henring, Danska - 1997 - članice A: PGD Hajdoše, 1. mesto - članice B: PGD Šinkov Turn, 3. mesto - poklicni člani B: Maribor, 2. mesto Altkirch, Francija - 1999 (mladinska) - mladinci Gomilsko 15. mesto Kuopio, Finska - 2001 mladinke: PGD Dobrna, 2. mesto - mladinci: PGD Gomilsko, 3. mesto članice A: PGD Hajdoše, 1. mesto - članice B: PGD Škofja vas, 1. mesto - člani B: PGD Šmartno na Pohorju, 1. mesto - člani B: PGD Štrekljevec, 3. mesto - poklicni člani B: Maribor, 3. mesto Kapfenberg, Avstrija - 2003 (mladinska) - mladinke: PGD Andraž, 1. mesto Varaždin, Hrvaška - 2005 članice A: PGD Hajdoše, 1. mesto - članice B: PGD Šinkov Turn, 1. mesto člani B: PGD Šmartno na Pohorju, 1. mesto člani B: PGD Hajdoše, 2. mesto - poklicni člani A: PIGD Impol Slovenska Bistrica, 3. mesto Revinge, Švedska - 2007 (mladinska) - mladinke: PGD Gomilsko, 3. mesto Ostrava, Češka - 2009 - mladinke: PGD Zbilje, 1. mesto članice A: PGD Žažar, 1. mesto - članice B: PGD Begunje, 1. mesto - članice B: PGD Škofja vas, 3. mesto - člani A: PIGD Krka Novo mesto, 3. mesto člani B: PGD Šmartno na Pohorju, 1. mesto - poklicni člani A: PIGD Impol Slovenska Bistrica, 2. mesto Prav zato, ker smo slovenski gasilci v samem svetovnem vrhu po dosež -kih v gasilskošportnih disciplinah, nam je CTIF zaupal organizacijo 18. mladinske gasilske olimpijade, ki bo potekala od 17. do 24. julija 2011 v Kočevju. Priprave na olimpijado so se začele že v letu 2008. Kot organizatorji smo se skupaj s predstavniki Gasilske zveze Kočevje in Občine Kočevje predstavili na dveh večjih mednarodnih aktivnostih - leta 2009 na olimpijadi v Ostravi in leta 2010 na sejmu Interschutz v Leipzigu. Oblikovali smo častni in organizacijski odbor ter delovne skupine, ki že aktivno delujejo za pripravo mladinske gasilske olimpijade. V Kočevju in Ljubljani smo organizirali več delovnih sestankov s predstavniki GZ Kočevje in Občine Kočevje, več razgovorov smo na temo zagotavljanja finančnih sredstev opravili tudi s predstavniki Ministrstva za obrambo RS in Uprave RS za zaščito in reševa nje. Izdelana je celostna podoba olimpija de. Nabavljeno imamo tudi vse orodje in opremo za izvedbo treningov in tekmo vanja, ki je potrjeno tudi s strani CTIF. V času 18. mladinske gasilske olimpi -jade bodo poleg tridnevnih treningov in tekmovanja organizirane naslednje aktivnosti: - otvoritvena in zaključna slovesnost - razstava narodov - taborska olimpijada (športne igre) - izlet za vse udeležence - predstavitev narodov z veliko poslovil -no zabavo - več sprejemov in družabnih srečanj udeležencev - zasedanje mladinske komisije CTIF. Na 18. mladinski gasilski olimpijadi bodo sodelovale tudi tri tekmovalne eno te iz Slovenije, ki so si pravico nastopa zagotovile z najboljšimi rezultati na izbirnem tekmovanju, ki je potekalo v soboto, 16. aprila 2011 v Kočevju. To so mladinci in mladinke PGD Pameče Troblje ter mladinke PGD Zbilje. Udeleženci prihajajo iz 23 držav V Kočevju bo nastopilo 49 enot mladink in mladincev iz 23 držav in sicer iz Avstri je, Belorusije, Bolgarije, Češke, Finske, Francije, Hrvaške, Italije, Latvije, Liech tensteina, Luksemburga, Madžarske, Nemčije, Poljske, Portugalske, Romunije, Rusije, Slovenije, Slovaške, Srbije, Švice, Švedske in Velike Britanije. Gasilska zveza Slovenije 2. pomladni pohod OZVVS Grosuplje Bila je nedelja, 16. aprila 2011, ko smo se veterani Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Grosuplje, zbrali pred Osnovno šolo Šmarje - Sap, da bi se skupaj odpravili na že 2. Pomladni pohod Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Grosuplje. Jelka Janežič Na pohod smo povabili tudi učence višjih razredov OŠ Šmarje - Sap in Grosuplje ter učitelje obeh šol. Prav tako smo pova bili gospoda Janeza Tomažina, predsed nika krajevne skupnosti Šmarje - Sap, ki je bila tako kot prejšnje leto, pokrovite -ljica pohoda ter je pokrila stroške za mali co. Krajevni skupnosti in gospodu Toma-žinu se za to še posebej zahvaljujemo. Prav tako se zahvaljujemo Pekarni Gro suplje in Mercator d.d. Ljubljana, ki sta nam z donacijo svojih prodajnih artiklov omogočila, da je bil pohod še lepši. Dan je bil lep, zato je bila tudi udelež ba množična. Pohoda se je udeležilo 68 pohodnikov od tega 35 šolskih otrok. Pohoda se je udeležilo tudi 16 pohodni-kov OZVVS Kočevje, česar smo bili poseb - no veseli, saj z njimi že dolgo sodeluje -mo. Pohodnike sta pred odhodom pozdravila predstavnik združenja veteranov Grosuplje, gospod Stane Žvegla, ki je bil tudi vodja pohoda in predsednik krajevne skupnosti Šmarje Sap g. Tomažin. Dobre volje smo se okoli osme ure odpravili na pot, ki nas je vodila iz Šmar ja Sap preko Zacurka, Pleš, Povšarja do Repč, kjer smo se ustavili in nekoliko okrepčali, nato pa nadaljevali pot proti Brezju pri Lipoglavu, Povšniku do Malega Lipoglava, kjer so nam na kmečkem turizmu »Pri Jakopcu«, postregli z okusno malico. Kmalu smo se odpravili na pot, ki nas je vodila z Malega Lipoglava skozi Zgor njo Slivnico na Magdalensko goro, kjer nam je g. Miloš Šonc na kratko orisal delovanje takratne Teritorialne obrambe pri osamosvajanju Slovenije na tem območju. Učenci obeh šol pa so nam orisali zgo -dovino Magdalenske gore. Povedali so nam veliko zanimivega, česar marsikdo od nas ni vedel. Učenci očitno zelo dobro poznajo zgodovino Magdalenske gore in okoliških krajev. Navzoče je pozdravil tudi predsednik OZVVS Kočevje in se zahvalil za povabilo na pohod. Nadaljevali smo pot mimo Hrastja in Paradišča proti Šmarju - Sapu in s tem tudi koncu pohoda. Prijetno utrujeni, vendar dobre volje smo se poslovili in si obljubili, da se čim prej spet srečamo na prijetnem pohodu in tako obudimo spomin na čase, ki so bili tako pomembni za našo domovino Slovenijo. ♦ Društvo delovnih invalidov Grosuplje sporoča Vabljeni k programom druženja in programom za ohranjanje zdravja: • 21. maj 2011 - Kopalni dan - BIO Toplice Mala Nedelja (plača se samo prevoz) • 31. maj 2011 - Kopalni dan Izola • 18. do 25 junij 2011 - Rehabilitacijski program letovanje Žusterna Koper (Cena je 245 EUR. Plačati je potrebno do 1. junija 2011.) • 26. junij 2011 - Tradicionalno srečanje invalidov Dolenjske in Bele krajine v Črnomlju • 1. julij 2011 - obisk letnega gledališča na Muljavi (organiziran prevoz) • 14. julij 2011 - kopalni dan Izola - Milje (tudi za težje invalide) • 6. avgust 2011 - Planinski dan invalidov na Kopah • 4 do 11 september 201 - letovanje Mali Lošinj (cena je 160 EUR do 210 EUR -akontacija 50 EUR) Vse informacije in prijave v pisarni društva ali na telefon 041 799 998. K našim programom vabljeni tudi nečlani društva. Socialna komisija DI Grosuplje maj 2011 Iz društev 25 Čistilna akcija v Hočevju in okolici Slavko Pajntar - Pinki Kot vsako leto smo se vaščani Hočevja in drugi člani društva gobarjev Štorovke tudi letos odpravili na čiščenje okoliških gozdnih poti proti »Jauham«, hriba Hočevje, gozda in področja ob regionalni cesti Krka Zdenska vas. Rezultati so zelo spodbudni glede na prejšnja leta, saj je bilo odpadkov veliko manj. Žal pa se je v zadnjih mesecih precej povečala emba laža od silažnih bal (najlon). Menimo, da je vzrok v ukinitvi vaških zabojnikov, saj so v uporabi samo hišni kontejnerji. Tudi letos smo pospravljali za nevestnim občanom, ki vsako leto pred čistilno akci jo nad Zdensko vasjo v smeri Hočevja odvrže več vreč pobitih kokoši. Predlaga mo, da bi začeli zaračunavati kavcijo za plastenke in pločevinke, tako bi bila naša okolica res čista. ♦ Obnova cerkve v Podgorici Alojz Erčulj, Franc Grm in Janez Šuštar V prijetnem gozdičku v Podgorici ob robu griča Gorica stoji lepa cerkvica Marije, kraljice presvetega rožnega venca, ena izmed podružnic župnije Dobrepolje. Prva omemba cerkve sega že v leto 1526. Potem je bila večkrat prezidana in obnovljena. Valvazor je v Slavi vojvodine Kranj ske leta 1689 zapisal, da je bila cerkev zgrajena pred kratkim. V zborniku »V sve -tišču spomina«, ki je izšel ob 750- letnici župnije Dobrepolje, si lahko preberete še več zanimivih podrobnosti o cerkvi v Podgorici. (Prispevek Romane Drobnič na stran 266). Ponosni smo na naše cerkve in s hvaležnostjo in spoštovanjem občudujemo naše prednike, ki so zgradi li toliko cerkva in jih lepo vzdrževali do današnjih dni. Pod zvon podgoriške cerkve spadamo vaščani Zagorice in Podgorice, ki ob pomoči župnije skrbimo za obnovo in vzdrževanje cerkve. V zadnjem obdobju so bila narejena naslednja obnovitvena dela: nov tlak v cerkvi, zamenjana okna in vrata, obnovljeno stopnišče v zvoniku, izvedena drenaža okoli cerkve, obnovlje ni oltarji, obnovljena električna instalaci ja, prebeljena notranjost cerkve, urejen dostop do cerkve in zgrajeno novo obzid je. Nujna pa je še obnova strehe in fasade. Prav tega velikega dela smo se lotili to pomlad. Vsako gospodinjstvo v Podgorici in Zagorici bo po dogovoru prispevalo določen znesek, kdor pa je mogel je pris -peval tudi les. Veliko lesa smo dobili v župnijskih gozdovih. Vaščani obeh vasi smo opravili kar precej ur prostovoljnega dela pri poseku, spravilu in zlaganju lesa, odbijanju starega ometa, izpiranju fasade in izvedbi različnih nujnih manjših opra vil. S tem smo delno zmanjšali stroške obnovitvenih del, kar je bilo že upošte vano pri pripravi predračuna, ki kljub temu znaša 70 000 EUR. Dela pri cerkvi so že v polnem teku. Zidarji so te dni končali z grobim ometom. Mnogi radi obiščete cerkev v Podgori -ci in se priporočate Mariji v varstvo. Ob tej priložnosti vas prosimo, da nam pomagate in po svojih močeh prispevate kakšen dar, da bo cerkev dobila novo podobo. Vsak, tudi majhen dar bo dobro -došel. Marija vam gotovo ne bo ostala dolžna. Zahvaljujemo se vsem, ki ste svoj dar že prispevali. Upamo, da bodo dela končana do 15. avgusta, ko bomo zopet skupaj praznovali Veliki šmaren in obno -vili našo posvetitev Mariji. ♦ OSMA DOBREPOLJSKA GOLAŽIJADA Podgora, NVRC, Koča pri Koritu 4. junij 2011, ob 13.00 uri ZBOR za tekmovalce Sobota, 4. junij 2011 med 12. in 13. uro. Začetek tekmovanja ob 13.00. Prijavnina je v višini 20 EUR, prijavnine sprejemamo do 3. 6. 2011 do 12 ure. V prijavnino je všteto 2 kg mesa in 2 kg čebule, drva in promocijska majica ter veliko dobre volje. Kontakt: Za vse dodatne informacije kličite vodjo projekta na gsm: Andrej Strnad, 031- 603-885, ki vas bo seznanil s pravili tekmovanja in kriteriji ocenjevanja. NAVODILA IN PRIPOROČILA 1. PRIPRAVA IN OPREMA PROSTORA Vsak prijavitelj bo izžrebal prostor tekmovanja. Organizator zagotovi 1 mizo in dve klopi, za vse ostalo poskrbi tekmovalna ekipa. Tekmovalna ekipa mora poskrbeti za ustrezno št. pomočnikov, max. 6 članov (seznam članov se odda pri prijavi). Priporočila: • delovna obleka (predpasniki, servieti, kape); • kuhinjski pribor (podlaga za rezanje mesa, čebule, rezila, zadostno št. žlic za degustacijo golaža, jedilni pribor in posoda za serviranje golaža); • stojalo ali mizica ali steber za postavitev in okrasitev pogrinjka; • senčniki ali baldahin ter koš za smeti. 2. PRIPRAVA OGNJIŠČA Golaž se kuha v enem litoželeznem ali bakrenem kotličku na drva. Organizator tekmovalcem zagotovi 2kg mesa, 2kg čebule in drva. 3. KRITERIJI OCENJEVANJA: • Priprava golaža • Čistoča pri pripravi golaža in v prostoru priprave • Struktura golaža, barva, vonj, okus • Splošni vtis Tekmovalne ekipe bo ocenjevala strokovna komisija v tričlanski zasedbi, ki bo javno predstavljena na zboru tekmovalcev. V primeru slabega vremena se prireditev prestavi na naslednjo soboto, 11.6.2011. Turistično društvo PODGORA v sodelovanju z Občino Dobrepolje Z KORK DOBREPOLJE Od 8. - 15. maja obeležujemo teden Rdečega križa Slovenije. V tem tednu se odvijajo po Slovenije razne aktivnosti, ki jih izvajajo prostovoljci posameznih KO RK. Tudi naša krajevna organizacija je organizirala predavanje na temo »DIABETES«. Pre davanja se je udeležilo 36 občanov, ki so pozorno prisluhnili predavatelju dr. Mariču, ki nam je tudi na hudomušen način prikazal razne faze te zahrbtne bolezni. Gospod Robi Golob je v tem času pridno meril krvni tlak kot tudi krvni sladkor in telesno težo. Predhodno je naša dolgoletna prostovoljka ga. Ljuba Lahar nar pripravila 2 krat 5 urno predavanje na temo »Prva pomoč« v osnovni šoli Dobrepolje. Temu predavanju so prisluhnili 13 in 14 letniki, kateri pa so se tudi praktično preizkusili v dajanju prve pomoči, imobilizaciji poškodovancev in obvezovanju s trikotno ruto ali s povojem. Taka ali podobna predavanja bomo organizirali tudi v jesen skem ali zimskem času, ko bomo imeli več časa. Zdravstveno letovanje otrok bo letos potekalo od 20. - 30. julija 2011 na Debelem Rtiču. Območno združenje RK Grosup -lje je iz Dobrepolja prejelo 30 prijav. Prejete prijave bo obravnavala še zdravstvena komisija, nakar bodo starši otrok za kate -re bo letovanje odobreno prejeli položnice za plačilo. Znesek mora biti nakazan do zahtevanega roka. ♦ maj 2011 Iz društev 27 Malo se obrneš sem, malo tja in že je mesec naokoli in z njim nova penzija. Pa ni denar vse, tudi drugi dogodki nas osrečujejo. Naša Meta pogosto piše voščilnice našim članom 80 - letnikom. Spomnimo se OKROGLIH in tistih vmesnih rojstnih dnevov, ki si jih nabi -ramo sproti, vsako leto. Ko pa se ustavi pri številki 90, je pa tudi prav, da jih predstavimo javnosti. Letos si je to čast prislužila gospa Marija BRADAČ iz Ponikev, sedaj oskrbovanka DOMA »PRIZMA« v Ponikvah. Tajnica Meta, poverjenik Albin in jaz, smo se dogovorili, da jo obiščemo prav ta dan, ko praznuje rojstni dan. Gospa Marija nas je pričakala z veliko vrečko bom bonov, kot da bi vedela, da pridemo. Za dobrodošlico nam jih je tudi ponudila. Bila je dobre volje, nasmejana in zgovorna. Meta se je »prelevila« v vlogo novinarke in gospo Marijo malo zasliševala za recept, kako doživeti tako lepo starost. Odgovor pa je bil zopet z nasmehom: »Fino delat, slabo jest in dočakaš devetdeset let.« Povedala nam je tudi, da se v domu dobro počuti, da lepo skrbijo za njih. Gospa Marija, še na mnoga leta! Ko dobimo v roke naslednji »Naš kraj«, bo za nami že majski izlet. O njem bomo kaj povedali v naslednji številki. Se pa že veselimo snidenja z našimi starejšimi, ki smo ga planirali 5. junija. ♦ 28 Iz (dolnrepol^ske ambulante maj 2011 Piše: Zdravko Marič, dr.med. Vsakdanje nočno potovanje Spanje je telesno -umsko mirovanje. Bio -ritem je valovanje človeške dinamike in statike. Vrh vala je dinamika, to je mak simalna življenjska aktivnost, dno pa sta tika oziroma kvaliteten spanec. V tej fazi so aktivnosti naših možganskih centrov naravnani na minimalno stopnjo delova nja. To je čas, ko ponavadi zapustimo prizorišče dnevnega dogajanja in bolj ali manj izčrpani ležemo v plovilo, imeno vano Postelja. Nekega dne so v Mednarodnem cen tru za zdravljenje nespečnosti bolnikom, ki so bili na zdravljenju v njihovi ustano vi, naročili, da napišejo svojo zgodbo o tem, kar so doživljali in kaj znajo o nes pečnosti kot problemu sodobnega časa. Kot zanimivost povejmo, da je največ pozornosti stroke vzbudil prispevek slo venskega pacienta Živkota Prebudnika, ki je takole opisal svoje težave: V otroštvu nisem poznal širine in raz sežnosti potovanja, ki ga je mogoče pre -potovati z našim osebnim plovilom Postelja. V tistem obdobju je bil moj brezskrbni vsakdan prepreden z mislijo na ne preveč težko šolo, igranje nogometa in uživanje v dobrotah hrane in pijače. Vsak večer sem tako izpolnil vse osnovne pogoje za vstop v plovilo Postelja. Takrat prijazni voznik plovila gospod Zvezdan me je vsakič ogovoril s sledečim stavkom: »Mladi gospod, spet smo na poti v Sanje -grad. V katero Hišo ste namenjeni?« Vsakič sem z velikim navdušenjem odvrnil: »Pojdiva spet v Hišo iger in pravljic!« »Seveda, tvoje dnevne aktivnosti, ki so pogoj za obisk hiše po tvoji želji, so izpol -njene. Dan si izkoristil tako za šolo, kakor tudi za šport. Pojdiva v Hišo iger in pravljic.« Tako sem vso noč zasluženo užival v Sanjegradu, dokler ni zjutraj gospod Zvezdan potrkal na vrata Hiše iger in pravljic, me poklical in rekel: »Pridi, Živ ko, ura je čas, moram te odpeljati nazaj v Budnograd!« In kmalu zatem sva se odpeljala, po kratki vožnji sem zapustil svoje nočno plovilo Posteljo in odpravil sem se v šolo. Zatem je prišlo obdobje srednje šole, ko se je moj življenjski vsakdan začel spreminjati. Naporna šola me je dopold ne psihično tako izčrpavala, da se popold ne več nisem počutil zmožnega niti za sprehod, kaj šele za igrišče in nogomet. Še več: takoj po obilnem kosilu sem raje zajadral naravnost v Posteljo. A tokrat so se pogoji za vožnjo začeli spreminjati: šofer Zvezdan me je sicer vprašal, v kate ro hišo me naj odpelje, a vsakič, ko sem želel v Hišo iger in pravljic, mi je porog ljivo odvrnil: »Tokrat, mladi gospod, niste izpolnili dnevnih obveznosti do konca, saj ste opravili samo šolske obveznosti. Fizične aktivnosti, ki so prav tako pogoj za pravico do izbire hiše v Sanjegradu, pa ste zanemarili in šli direktno v plovilo Postelja. Seveda to ni v skladu z Sanje gradsko zakonodajo, zato po točki 6. II. Člena Zakona o spalnih normativih hišo, ki jo bova obiskala ob neizpolnjenih pogojih za spanje, določim jaz.« Tako me je Zvezdan s svojim plovilom v času popoldanskega spanca odpeljal enkrat v Hišo morastih sanj, drugič v Hišo podo življanja šolskih problemov, tretjič v Hišo zabave z nesrečnim koncem, pa v Hišo dolgčasa ter naveličanosti in še bi lahko našteval. Skratka, nič lepega. Še slabše je bilo zvečer. Ko sem se pozno zvečer spet odpravil v plovilo Posteljo in prosil Zvez dana, da me odpelje v Hišo ugodja in brezbrižnosti, se je samo nasmehnil in odvrnil: »Danes popoldne sva že bila v Sanjegradu. Ne vem, če naju bodo kje sprejeli. Lahko poskusiva, a dvomim, da bo šlo.« Tako sva se vozila z Zvezdanom brez uspeha celo noč. Celo noč sem se premetaval po postelji, v Sanjegradu me ni sprejel nihče. Zvezdan me je zjutraj po celovečernem tavanju s plovilom Postelja vrgel iz plovila v Budnogradu, kjer me je spet čakala šola in druge vsakodnevne obveznosti. Bil sem utrujen, potrt in bre zvoljen. To je opazil moj sošolec Šutko, ki je znan po enkah in špricanju pouka. Takole mi reče, ko sem mu povedal za moj problem s spancem: »A si budala, Živko, pa kje ti živiš, človek! Kaj ne veš, da je Zvezdan podkupljiv in da če mu daš pravo stvar, te zapelje v Sanjegrad do naj -boljše in najlepše hiše, kar si jo lahko duša poželi.« »Kako, ja s čim ga pa lahko podkupiš?« Šutko se nasmehne in reče: »Lahko ti zrihtam bodisi tablete, alkohol ali pa drogo. Vse to sprejme in z vsako od teh stvari boš pristal bodisi v Hiši brez skrbne hipnoze, Hiši čarobnega razvrata ali pa Hiši nezasluženega zadovoljstva. Boš poskusil?« »Seveda,« sem odvrnil, pojedel neko nepoznano tableto in odšel domov direktno v posteljo. Zvezdanu sem takoj povedal, da imam danes zanj tableto in brez kakršnih koli pogojev mi navdušeno odvrne: »Pripni se, Živko, plo -vilo te pelje naravnost v Hišo brezskrbne hipnoze. Uživaj do poznega jutra, takrat pridem po tebe!« Noč je bila čudovita. S pomočjo čudežne tabletke sem prišel v Sanjegradu direktno v Hišo brezskrbne hipnoze in spet sem bil zadovoljen kot otrok. A sčasoma je postal Zvezdan čedalje bolj požrten. Čez nekaj tednov je začel zahtevati po dve tableti, včasih tudi alko hol z izgovorom, da je zanimanje za Hišo brezskrbnosti in hipnoze, pa tudi za Hišo čarobnega razvrata čedalje večje in imajo pri vstopu prednost tisti, ki dajo več. Še najbolj pa so odprta vrata za tiste, ki vstopajo s pomočjo droge. Taki lahko vstopajo tudi podnevi... To mi je dalo misliti in kmalu sem začel izkoriščati tudi to možnost naivno misleč, da bo to Zvez-danu končno dovolj in ne bo več postav ljal dodatnih pogojev. A sem se motil... Res so njegove zahteve ostale na nivoju droge, a količine, ki jih je sčasoma zahteval kot pogoj za užitke v Sanjegradu, so presegale vse meje zdravega razuma. Stroškov za predajanje sanjskim užitkom si enostavno nisem mogel več privoščiti. Obstal sem na robu obupa in nekega dne pomislil celo na samomor. Med napornim zdravljenjem odvisno sti sem bil v bolnici, kjer sem spal na drugi postelji kot doma. Bolnišnično plo -vilo je vozil drug gospod, ki je bil veliko bolj zgovoren kot Zvezdan. Ves čas mi je govoril, da se moram po odpustu iz bol nice posvetiti tistim zdravim dejavno -stim, ki mi bodo omogočale dober spa maj 2011 Iz dobrepoljsks ambulante 29 nec in s tem tudi dobro počutje v času budnosti. To mi je v veliki meri tudi uspe -lo in po prihodu domov sva z Zvezdanom vzpostavila nov odnos, kjer sicer ponoči nisem več zahajal v sanjegrajske Hiše zabave, iger in brezbrižnosti, ampak v Hiše dela, odgovornosti, družinskega veselja in podobno. Kljub temu, da ta sanjska podoživljanja niso bila tako prijetna, kot tista v dobi otroštva, pa je to obdobje predstavljalo znosno in koristno fazo mojega razgibanega življenja. Vse do trenutka, ko so se začele zaradi številnih in dolgotrajnih obremenitev pojavljati kronične bolečine v križu. To me je zače lo čedalje bolj ovirati pri vožnji do Sanje -grada. Zaradi bolečin sem se težko že namestil v plovilo Postelja, da o vožnji v Sanjegrad sploh ne govorim. Večkrat se je zgodilo, da sem Zvezdanu naročil, naj me takoj odpelje nazaj v Budnograd, saj zaradi bolečin v Sanjegradu sploh ne bom mogel iz plovila. Spet sem imel obdobje slabega počutja, izčrpanosti in brezvolj nosti. Na tablete za spanje zaradi slabih izkušenj v mladosti sploh nisem pomislil. A kmalu mi soseda gospa Čenča ponudi drugo rešitev: »Saj ni treba, da vzamete tableto za spanje. Vzemite tableto proti bolečinam, pa bo vožnja do Sanjegrada lažja.« In res, začel sem z metodo zbijanja bolečine tik pred spanjem. Na ta način mi je postala Postelja veliko bolj udobna in moje potovanje do Sanjegrada lažje. A sčasoma se je ob redni uporabi tablet za hrbtenico pojavila nova težava: bolečina v želodcu. Spet mi je pomagala soseda in mi svetovala tablete za želodec. A kmalu to spet ni bilo dovolj, saj so mi začele odpovedovati ledvice in to je bil trenutek, ko sem spet prišel do točke, ko sem rekel STOP! Ugotovil sem, da postaja situacija podobna kot v primeru, ko sem užival tablete za spanje. Vsako zdravilo ob dol -gotrajni uporabi prinese potrebo po še enem zdravilu, pa še enem in tako naprej. Zato sem se odločil, da bom tudi temu naredil konec. Z natančno analizo svoje ga bioritma, iskanjem ravnotežja med delovnimi in sprostitvenimi aktivnostmi in pridobivanjem veščin avtogenega tre ninga sem prišel do stopnje, ko sem postal sam svoj gospodar svojega spanca. Zdaj ta trud in te veščine sproti prilaga jam, nadgrajujem in izpopolnjujem. Tako je moje spanje in posteljno potovanje kvalitetno in tako koristno, da sem naslednji dan v Budnogradu poln energi -je kot prerojen. Ob upoštevanju Zakona o spalnih normativih mesta Sanjegrad boste tudi vi zadovoljni s svojim plovilom Posteljo, voznikom Zvezdanom in Hišo, v katero vas bo Zvezdan zapeljal. Prijetno spanje želim vsem ljudem! Živko Prebud -nik Po temeljiti analizi napisanih zgodb vseh stodvajsetih ozdravljenih bolnikov iz Mednarodnega centra za zdravljenje nes pečnosti so analitiki prišli do kratkega Društvo podeželskih žena Dobrepolje Struge vas vabi na zanimivo predavanje raziskovalca in naravovarstvenika Antona Komata z naslovom ZDRAVSTVENA TVEGANJA, POVEZANA Z INDUSTRIJSKO HRANO, ki bo v sredo, 7. junija 2011, ob 19.30 uri v Modri dvorani Jakličevega doma. "Sprijaznimo se z dejstvom, da nima industrijska hrana z naravo nič skupnega. Ta hrana je mrtva zaradi ostankov strupov v njej, je kot mrlič, ki mu na smrtni postelji umetno polepšajo obraz in to posmrtno masko predstavljajo aditivi." Vljudno vabljeni! povzetka, ki se glasi takole: Spanje je periodično telesno stanje, ki se izmenjuje z drugim periodičnim sta njem, imenovanim budnost. Budno sta nje je faza burne, ponavadi dnevne aktiv nosti v bivalnem okolju, kjer obstaja določena oblika kroženja organskih in anorganskih snovi, kroženja fizikalnih količin in kroženje bioloških vplivov med živimi bitji opazovanega področja. Spanje je nujno za zapolnitev psihoenerget skih zalog, njegov efekt lahko primerja mo z morjem, ki se čez dan razburka, ponoči pa je potrebna njegova umiritev. V nekih normalnih okoliščinah smo ljud -je razburkanost naše psihe zvečer spo sobni umiriti sami in hitro zaspati. V določenih življenjskih obdobjih pa nale timo na situacijo, ko je razburkanost dnevnega dogajanja, ki se je pred spanjem nakopičila v naši zavesti, prevelika. Zato se takrat ne moremo ne umiriti in ne zaspati. Po drugi strani pa poznamo situacijo, ko razburkanost zaznanega dnevnega dogajanja ni nič večja kot ponavadi, ampak se pač znižajo naše umiritvene sposobnosti in to iz različnih vzrokov: denimo zaradi starosti, bolezni, splošno slabega počutja, izgube zmožno -sti premagovanja stresov itd. Tablete za spanje žal ne delujejo na ta način, da nam povrnejo moči in sposob -nosti, da se sami umirimo po razburka nem ali nerazburkanem dnevu, ampak je njihov efekt zgolj odklop impulzov, ki dražijo centre za budnost, ali pa odklop tistih možganskih sfer, ki nam rišejo pred očmi slike življenjskih problemov in skr bi. Poenostavljeno lahko rečemo, da so tablete za spanje pripomoček, ki namesto nas zvečer umiri razburkanost naše psihe; zato se ljudje, izkoriščajoč potuho tablet, na njih zelo hitro navadimo in podaljšamo njihovo uporabo daleč čez terminska priporočila medicinske stroke. Marsikdo ostane zvest tabletam za spa nje do konca življenja. Kje je rešitev? Vsak jo mora najti sam pri sebi. Predvsem najprej poskusimo najti in odpraviti težavo ali težave, ki neu-mirjajoče burijo naše življenje. Po drugi strani pa ojačajmo svojo samokontrolo in zgradimo sposobnost hitre relaksacije in balansiranja bizarnega življenjskega ritma. Predvsem pa tabletam odvzemi-mo sloves čarobne moči, ki se je zgradila v naših samozaničevalnih človeških glavah. Sloves čarobne moči pripišimo svo ji pameti, lastni razsodnosti in unikatni notranji, duševni lepoti. ♦ Potovanje po Aziji', 2. del Medtem, ko se peljeva proti rezervatu orhidej in metuljev, že oba nestrpno čakava na obisk, ki sledi le temu - Kraljestvu tigrov. Zato si kar malo v ihti pregledava prvo postojanko pa tudi že vodička naju je opozorila, da je pri njih za metulje in orhideje najboljša sezona okoli februarja in da izven tega termina pač ni moč videti vsega, kar ponuja ta park. Vseeno za pol evra vstopnine lep ogled. Prav poseben občutek je namreč, ko z vsakim tvojim korakom v zrak poleti nekaj deset eksotičnih metuljev. Gašper Klinc Sledila je izkušnja z osebnim stikom z enim izmed največjih plenilcev. V rezer vatu, ki sva ga obiskala, so tigri, če lahko temu tako rečem, prostoživeči, oziroma se prosto gibljejo v velikih ogradah, v katere imajo v zelo majhnem številu (do štiri osebe) in v strogem spremstvu dveh oskrbnikov vstop tudi turisti. Oskrbniki so prav ironično opremljeni le z 20 cen timetersko paličico, kakršno uporabljajo Azijci za nadomestek vilic, nožev in žlic pri obedovanju. Pred vstopom si zelo nazorno obveščen o pravilih obnašanja v ogradi (nezaželjene kretnje, glasovi, odzi vi...). Tigri namreč niso namenoma tre nirani, ali kot imajo navado v nekaterih rezervatih na Tajskem, namenoma omamljeni za obiske turistov. Ko prideš v neposredni stik s tako mogočnim ple nilcem, imaš občutek, da si na možgane dobil žig z izkušnjo, ki jo hočeš nočeš ne moreš pozabiti. Imela sva tudi to srečo, da sva prišla na vrsto za obisk najbolj obiskane točke tega parka - predel za »novorojenčke«. Pred neposrednim stikom z njimi se moraš sezuti in si temeljito umiti roke. Prave pozornosti pa ne vračajo, saj sem prostor zapustil s poštenimi praskami od njihovih zob in krempljev. Ni mi bilo jasno, da to lahko naredi zverinica, ki šte je dva ali tri mesece. Vseeno sem te nega tivne strani začutil šele nekaj časa po tem, ko sva zapustila njihove prostore, saj se ti ob pogledu na tiste velike iskrive oči in debele kosmate šape topi srce. Celoten park je razdeljen na tri dele, v katerih ločeno bivajo »novorojenčki«, tigri »srednjih let« in povsem odrasle mačke. Ker zadnje celoten dan prespijo (to veleva njihov naravni dnevni ciklus), si jih nisva ogledala. Ravno poceni ti obi ski niso bili, saj moraš za vsako ogrado kupiti ločeno vstopnico, pa že ena sama stane okoli 15 EUR. Mogoče se sliši poce -ni, a ko ti v kri pride dejstvo, da tam sko rajda vsaka stvar stane manj kot 1 EUR, se ti zdi takšna vsota nekaj absurdnega. Ob povratku v hotel se ustaviva še v eni izmed menjalnic, ki jih je sicer povsod v izobilju, a se po menjavi okoli 100 -ih eurov zavedava, da lahko z izbiro prave prihraniš pri menjavi takšne vsote tudi do 20%. Menjalni tečaj pač tudi v dveh sosednjih menjalnicah ni enak. Tokrat sva imela srečo in naletiva na pravo. Med vso kolobocijo z menjavo denar ja se pogovarjam z najino vodičko in jo z velikim zanimanjem vprašam, zakaj je pri nekaj manj kot 40 ih stopinjah v sen ci oblečena v kavbojke in jakno, medtem ko sva midva umirala od vročine in vlage v majicah brez rokavov in kratkih hlačah. Njen odgovor, da je ta dan malce hladno in da takšni pač so njihovi jesenski dnevi, me ni prepričal. Tudi na splošno sva bila deležna začudenih pogledov domačinov, ker sva bila več kot očitno (za njihove navade) premalo oblečena za tako »niz ke« temperature. Ogromen živalski vrt Že je tu nov dan in peljeva se v tako ime novanemu »rdečemu taksiju« v živalski vrt. Tudi tokrat za neverjetnih 30 centov opraviva okoli 20 km poti. Sicer na lese nih sedežih v poltovornjaku, ampak hujega ni bilo. Zlato prvilo v Aziji je ni važno, kakšno ceno dobiš za kakršnoko li uslugo ali izdelek, ponudi največ četr tino te cene in v večini primerov proda jalec pristane. Tudi vozniku rdečega tak sija sem postavil na samem začetku tak šno ceno in mu rekel vzemi ali pusti (v bistvu sem mu z aktivnim kriljenjem z rokami to nekako le dopovedal). Četudi ni zaslužil niti za bencin, ki ga je porabil za ta prevoz, je sprejel ponudbo. Včasih se sicer spozabiš in začneš barantati za povsem smešne vsote, a če pač pri njih to tako teče, se drži njihovih navad. Ko pa sva imela višek časa in sva testirala njihovo vztrajnost pri »glihanju«, sva včasih dosegla tudi manj kot desetino cene, ki jo je kdo na začetku zahteval. Živalski vrt naju je najprej šokiral s svojo nedojemljivo velikostjo. Že to, da po njem prevažajo obiskovalce v avtobu sih, kakršne pri nas uporabljamo za lokalni prevoz, pove svoje. Midva se odlo čiva za tradicionalno pešačenje, a si celotne zadeve na tak način ne moreš maj 2011 Turistično okno 31 ogledati v enem dnevu. Na začetku sva se lotila ogleda na način, kot ga uporabljaš za ogled ljub -ljanskega ZOO ja, a sva ugotovila, da je že samo ograda z žirafami tako velika kot polovica celotnega našega živalskega vrta in da je potrebno precej aktivno in brez večjih postankov prehoditi zadevo, da v enem dnevu sploh kaj vidiš. Po kakih desetih kilometrih aktivne hoje sva bila zato že pošteno izmučena. Vrhunci tega obiska: • že omenjena nepredstavljiva velikost; • vrhunska urejenost in čistoča (nekaj povsem nenavadnega za večino Azije); • neobičajna ureditev - s kar nekaj živalimi se po želji da priti v neposreden stik brez vsakega nad zora ali vodiča (recimo žirafo ali slonom), med tem ko uporabljajo namesto rešetk za plenilce kot ločevalno sredstvo pred obiskovalci le ozke jarke, ki naj jih zveri ne bi bile možne preskočiti - meni osebno se to ni zdelo nemogoče); • tiger albin (od svojega običajnega predstavnika se loči po tem, da ima med črnimi lisami name sto oranženega povsem snežno bel kožuh - takih primerkov je baje na svetu le nekaj); • eden najdaljših podvodnih steklenih tunelov na svetu (ko 20 cm nad tabo plava morski pes, ki meri že poštene 3 metre v dolžino, se ti naježi koža); • njihov največji ponos - pando (ko vstopiš iz zunanjih 40 stopinj v kompleks v velikosti hale Tivoli, se moraš najprej navaditi na pandam pri lagojenim stopinjam - okoli ničle (čeprav po mojem znanju v naravnem okolju živijo v precej višjih). Že na vhodu te pričaka receptor, ki ti bli -skavico fotoaparata prelepi s črno nalepko, ker le ta moti pande. Ravno tako je bilo potrebno ogled opraviti v popolni tišini.) Rezervat za slone To je bil zadnji najin obisk v Chiang Maiu, ki nama je že kar malce zlezel pod kožo, pa čeprav sva ga obiskala le za tri dni. Prva stvar, ki naju skorajda šokira, je ta, da se tudi pri tako velikih živalih, kot je slon, domačini enostavno ne sekirajo okoli var nosti sebe in obiskovalcev. Na pamet mi je prišlo, da mogoče kljub tako konkretni izpostavljenosti živalim niti ne razmišljajo o tem, da bi do česa nevarnega sploh lahko prišlo in da to mogoče živa li sprejemajo drugače kot drugod, kjer jih trpajo v neživljenske pogoje v cilju zavarovati človeka, pa četudi na račun drugih živih bitij. Tako se na začet ku med sprehajanjem po rezervatu nekajkrat na smrt prestrašiva, ko sredi aktivnega požiranja oko lice z očmi in ušesi, za sabo na hitro opaziš tega orjaka, ki taca že slabih nekaj metrov za tabo. Panič -ni kriki in pobegi moje drage pa začuda niti najmanj ne pridejo do živega flegmatiku, ki te le počasi pre gleda s svojimi lenimi očmi in odhlača mimo tebe, kot da se ni nič zgodilo. Če pa pokažeš nekaj inte resa priti v stik z njim, pa se rad ustavi na kakšno minuto čohanja za ušesi in zdraven vseskozi leno in predvsem glasno prežvekuje svojo dozo zele nja. Edina točka, kjer imajo postavlje -nega nadzornika, če mu lahko tako rečem, je bila ograda, v kateri sta bila povsem mlad slonček in njego va mama. A kaj to pomaga, ko pa mi ni znal dopovedati, da stojim že globoko v območju, kjer te mama lahko »bum bum« ... šele ko sem videl jezne kretnje in poglede sloni ce in panično poskakovanje nadzornika 10 metrov za mano, sem dojel ta njegov bum bum in jo na hitro ucvrl od ograde. Špela je vse to pametno opazovala iz ozadja. V rezervatu imajo zanimivo poli -tiko. Vsak slon ob rojstvu dobi svo jega skrbnika, kateri ga vsak dan kopa, hrani in nauči kak trik za obi skovalce. Oskrbniki živijo s svojimi družinami v istem rezervatu (bolj vasi) kot sloni v nič kaj bolj nobel lesenih kočah kot njihovi večji živalski kolegi. V zameno za oskrbo pa vaščani slone še vedno uporabljajo za delovne stroje pri delu v gozdu in podobno. Nazaj v Bangkok in letalski odhod v Vietnam Še isti večer se vsedeva na nočni vlak za povratno pot na jug proti Bangkoku. Naslednji dan naju preseneti zvonenje hotelskega telefona v sobi. Ta hotel sva izbrala le za eno noč, ker sva že zjutraj imela letalo za Vietnam. Skoraj s slabo voljo dvig nem slušalko in ne morem vrjeti svojim ušesom ... oglasita se mi pri jateljici iz Slovenije, od katerih sva se ločila po prvih nekaj dneh na Taj -skem, saj sta oni potem odpotovali proti jugu, midva pa proti severu. Še bolj debelo pogledam, ko rečeta, da sta v sosednji hotelski sobi. Še ved -no šokiran odprem vrata sobe in res stojita na hodniku. Potreboval sem nekaj minut, da sem dojel, da smo se po naključju srečali v istem hote lu v tako ogromnem mestu, ki šteje nekaj tisoč hotelov, ko pa bi morali biti že kakih 1000 km narazen. Oni sta imeli grozne težave z vreme nom, tako da so jih komaj evakui rali iz nekega otoka, kjer sta preživeli nekaj dni v katastrofalnih poplavah in pribežali nazaj na izhodiščno točko. Ta večer izkoristimo za dru ženje. V zgodnjih jutranjih urah že sedi -va na letalu in to se obrne proti severu Vietnama, natančneje proti prestolnici Hanoi. Malo sva bila nemirna, ker Vietnam vseeno ni neka turistična destinacija kot reci mo Tajska. A če bi že takrat vedela, kaj naju čaka, bi nestrpno odštevala ure do pristanka. Če si človek želi avanturističnega in spontanega dopust, a lahko Vietnam postavi daleč pred Tajsko. ♦ Tudi Tavžntrožce, smo izkoristile sončen dan, ter se odpravile na Sv. Primož nad Velikimi Laščami. imetnike olimpijske kartice. Pristojbina za pohodnike znaša 5 evrov. Štart za udeležence na 92, 80 in 56 km bo ob 900 uri. Petnajst minut kasneje bo štart družinskega maratona. Udeležencem maratona s plačano štartnino bodo ob progah na voljo okrepčila, potujoče servisne delavnice in ostala spremljevalna vozila. Na križiščih bo poskrbljeno za usmerjanje kolesarjev. OPOZORILO: maraton bo potekal v normalno odvijajočem prometu ob upoštevanju cestno-prometnih predpisov, navodil in opozoril organizatorja. Udeleženci bodo vozili na lastno odgovornost. Nekateri spusti so zelo strmi, zato bo treba hitrost vožnje prilagajati razmeram na cesti. Posebna pozornost bo potrebna pri vključevanju na prednostne ceste. Otroci do 15. leta starosti smejo voziti samo v spremstvu odrasle osebe, ekipe šol pa v spremstvu učiteljev ali staršev. Za vse udeležence je obvezna uporaba zaščitne čelade. Organizator ne prevzema odgovornosti za škodo, ki bi jo udeleženci povzročili sebi ali drugim. Na cilju bo vsak udeleženec ob predložitvi štartne številke prejel spominsko darilo, deležen bo malice, žrebanja praktičnih nagrad - glavna nagrada je kolesarski GARMIN EDGE 800 HR - in veliko zabave. Posebnih priznanj bodo deležni najstarejši udeleženci, skupine in najštevilčnejša skupina. Dodatne informacije so na voljo na tel. 031 206 745 po 16. uri. http://wwww-kolesarsko-drustvo-grosuplje.si PRAVILA IN NAVODILA UDELEŽENCEM Udeleženci lahko izbirajo med tremi - v celoti asfaltiranimi progami, in četrto, delno makadamsko: • 92 kilometrska proga z zelo razgibanim terenom in vzponom na 600 m visok Korinj je namenjena dobro pripravljenim rekreativcem; • 80 kilometrska proga je enaka, le brez vzpona na Korinj; • 56 kilometrska proga: • 20 kilometrska proga, namenjena družinam, manj pripravljenim kolesarjem, predvsem tistim, ki želijo uživati v neokrnjeni naravi. Ustavili se bomo na Radenskem polju in zadrževalniku Bičje. Proga je delno makadamska in ni primerna za cestna kolesa. • Za spremljevalce, ki ne bodo kolesarili, bo organiziran voden pohod na Magda-lensko goro. NOVO! Štart in cilj sta prestavljena v center Gro-suplja na Kolodvorsko cesto. Prijave bo organizator sprejemal od 730 ure dalje v štartno- ciljnem prostoru. Štartnina znaša 15 evrov. Za mladino do 15. leta, ki se maratona lahko udeleži samo v spremstvu odrasle osebe 10 evrov. Skupine z deset in več udeleženci 12 evrov, kar velja tudi za maj 2011 Šport 33 SD Bukovec na državnem tekmovanju Tina Jakič, SD Bukovec Strelsko društvo Bukovec se je 10. 4. 2011 z dvema mlajšima pionirjema in z enim pionirjem udeležilo 20. državnega prvenstva z zračnim orožjem v Kidriče vem. Kot zanimivost naj povem, da so pionirji letos prvič streljali na elektronske tarče, ki za razliko od navadnih papirna tih, računalnik sam sešteje strele in jih sproti izpiše na ekran, ki ga ima vsak tek movalec pred seboj. Klara Peterlin je v kategoriji mlajših pionirk s 136 krogi od 200 zasedla 15. mesto od 17. -ih sodelujočih. Mladi strelki veliko obeta, saj se je komaj po pol leta članstva prebila skozi regijsko tekmova nje s hudo konkurenco, kjer je dosegla drugo mesto in se nato udeležila držav nega tekmovanja. V kategoriji mlajših pionirjev je David Bambič s 166 krogi od 200 dosegel 36. mesto od 79. -ih sodelujočih. Prav tako obetaven strelec, ki redkokdaj izpusti tre ning. Jernej Hekič pa je v kategoriji pio nirjev s 148 krogi od 200 dosegel 74. mesto od 80. - ih. Čestitamo vsem trem za udeležbo na državnem tekmovanju in za super rezultate, le tako naprej! Končala pa se je tudi III. Državna liga s standardno zračno puško 2010/2011 -Ljubljanske regije, v kateri je strelsko društvo Bukovec ekipno zasedlo 2. mesto od 5. ih sodelujočih društev. Posamezno je najboljši rezultat dosegel Matej Nose, ki je od 20. ih sodelujočih dosegel 4. mesto. V tej ligi so sodelovali tudi Žiga Perhaj, Matej Ahačevčič in Jože Kaplan. Prav tako pa se je končala regijska liga s serijsko zračno puško 2010/011 - Ljub -ljanske regije, v kateri je SD Bukovec ekipno doseglo 5. mesto od 7. ih sodelu jočih društev. Posamezno je z 9. -im mestom od 29. ih sodelujočih najboljši rezultat dosegel Martin Mirt. V ekipi so sodelovali tudi Janez Kaplan, Tone Koprivšek in Robi Peterlin. Čestitamo obema ekipama za sodelovanje in za odličen rezultat. Naj opomnimo vse člane, da so trenin -gi vsak petek ob 19:00 vse do začetka šol -skih počitnic. Vsi, ki bi se želeli vpisati v SD Bukovec, ki se nahaja v kletnih pro storih Jakličevega doma ste dobrodošli. Starostne omejitve ni. Vabljeni. ♦ zdravo društvo Bojan Novak, za ŠD Dobrepolje V Športnem društvu smo v letu prazno -vanja 15. obletnice ustanovitve v polnem zagonu. Aktivni smo predvsem v aerobi ki, nogometu, odbojki, košarki, teku. V preteklih dneh smo zaključili z zimsko rekreacijo - skozi celo zimsko obdobje smo igrali nogomet, odbojko, košarko, prvič smo uspešno izvajali tudi moško obliko vadbe za dobro počutje. Več o najbolj številčni vadbi - aerobni vadbi za ženske je zapisala glavna vaditeljica Stanka Kuplenk. Ob tem moram omeniti, da je bil celo zimo odprt tudi fitnes, v katerem so naši čla V ŠD Dobrepolje se dogaja 100 na uro ni klesali svoja telesa. Vsak zaključek nečesa pa je tudi zače tek nečesa drugega. Tako smo spomladi začeli z zunanjimi aktivnostmi. Ob torkih in petkih ob 19.00 igramo nogomet na travnatem igrišču v Rekreacijskem centru Gmajna v Bruhanji vasi, ob sredah se tre -nutno še ob 18.00 na isti lokaciji dobivamo ljubitelji teka. Počasi se pripravljamo tudi na dve veliki prireditvi - Veter v laseh (29. 5.) in že tradicionalni Športni dan v Bruhanji vasi (3. 7.). Ob tem se skoraj vsak vikend odpravi mo na kako množično športno rekreativ no prireditev. Tekači smo se tako letos udeležili že naslednjih tekaških priredi tev: Povežimo soline, Mali kraški maraton, Krpanov kros, Tek trojk in Maraton treh src v Radencih. Težko pa že pričaku -jemo tudi Nočno 10ko na Bledu (julija). Skratka, življenje je pestro, razgibano, lepo, le pravo skupino prijateljev si je potrebno poiskati in zabava ob gibanju se lahko začne. Vabimo torej vse, ki bi se nam želeli priključiti pri naših aktivnostih, da nave že stik in z veseljem ga bomo sprejeli medse. Naj bosta v teh napornih, stresnih časih prav šport in druženje tista, ki bosta povrnila dodatno energijo in optimizem v vsakega od nas. ♦ Struški turnir v malem nogometu J. N. Struški turnir je darilo Stružancev Stružancem. Letos so se prijavljale ekipe po vaseh, turnir pa sta polepšali še dve združeni dekliški ekipi. Pred uradnim začetkom so svoje spretnosti pokazali osnovnošolci, nato se je udarilo osem ekip za naslov, ki v Strugah največ velja. Igra je bila pošte -na, navijanje huronsko. Počasi se je krog kandidatov ožil in ob treh zjutraj je postalo jasno: najboljši nogomet igra jo v vasi Lipa. Tisti, ki smo bili tam, vemo zakaj je prav, da tabla Stru ge spet stoji! ♦ Osnovnošolci so pokazali, kako se stvari streže.. Zmagovalci Najbolj vztrajni igralci so bili ognjeviti še ob treh zjutraj Ženska rekreacija Poletje je pred vrati, zato smo ženske še ved no aktivne. Enkrat tedensko, vsako SREDO ob 20.00 uri se dobimo na uri Pilates -a, vsak TOREK ob 19.30 uri na prijetnem druženju in učenju trebušnega plesa. Vabljene v našo družbo! Korenine (ženske rekreativke po 55 letu) so zaključile z rekreacijo. V petek 13. maja, smo se podale na Šentru mar. V prijetnem sončnem vremenu, z veliko dobre volje, je pot zelo hitro minila. V koči na Šentrumarju je nam Pinki pripravil okusno malico, Marta in Joži C. sta nas še posladkale s svojimi dobrotami. Vidimo se zopet v jeseni! Prijetno poletje! ♦ maj 2011 Šport 35 Medobčinsko prvenstvo -namizni tenis ŠD Kompolje ŠD Kompolje je že drugo leto zapored organiziralo medobčinsko prvenstvo posameznikov v namiznem tenisu za leto 2011. V petek, 25. 03. 2011, je v telovadnici OŠ Dobrepolje potekalo tekmovanje za otroke in mladino. Tekmovanja se je udeležilo 27 tekmovalk in tekmovalcev. Rezultati tekmovanja: Deklice do 12 let: 1. mesto: Mojca Babič (Kompolje) 2. mesto: Ela Tekavec (Krka) 3. mesto: Maja Meglen (Kompolje) Deklice do 17 let: 1. mesto: Lea Zaletel (Krka) 2. mesto: Klara Prijatelj (Kompolje) 3. mesto: Nika Možek (Velike Lašče) Dečki do 12 let: 1. mesto: David Škof (Velike Lašče) 2. mesto: Dejan Grčar (Velike Lašče) 3. mesto: Jošt Žužek (Velike Lašče) Dečki do 17 let: 1. mesto: Primož Prijatelj (Kompolje) 2. mesto: Tine Starič (Velike Lašče) 3. mesto: Jan Zaletel (Krka) Tekmovanje odraslih pa je potekalo v petek, 01. 04. 2011, prav tako v telovadnici OŠ Dobrepolje. Udeležilo se ga je 23 tekmov alk in tekmovalcev. Rezultati: Članice: 1. mesto: Alenka Zidar Zupanc (Velike Lašče) 2. mesto: Laura Šinkovec (Kompolje) 3. mesto: Nika Možek (Velike Lašče) Člani do 50 let: 1. mesto: Bojan Vokal (Krka) 2. mesto: Zvone Omahen (Krka) 3. mesto: Viktor Triler (Šmarje - Sap) Člani nad 50 let: 1. mesto: Slavko Globokar (Krka) 2. mesto: Franc Polajžar (Šmarje - Sap) 3. mesto: Jože Prijatelj (Kompolje) Vsem tekmovalkam in tekmovalcem se zahvaljujemo za obisk, za obilico dobre volje in za pomoč pri izvedbi tekmovanja. Županu občine Dobrepolje, Janezu Pavlinu, se za sponzorstvo v dobro tekmovalcem in organizatorjem, lepo zahvaljujemo. ♦ TURISTICNO DRUŠTVO PODGORA v sodelovanju z Občino Dobrepolje vabi na drugi spominski odprt turnir posameznikov v taroku za BLAFOV MEMORIAL, v spomin na Janeza Škantlja-Blafa, v petek, 27. maja 2011. Prijavnina znaša 10 EUR. Prijave se bodo zbirale do 27. 5. 2011 do 17.55 ure. Pričetek tekmovanja bo ob 18.00 uri. Na turnirju se bodo uporabljala tekmovalna pravila TARZS. Igralo se bo 3 kroge po 15 iger. Turnir bo nadzorovan in voden s pomočjo računalniške programske opreme. Pri razglasitvi rezultatov bodo najboljšim trem tekmovalcem podeljeni pokali. VLJUDNO VABLJENI! Za dodatne informacije ali pojasnila kličite na gsm: Janeza Nose, 031-238-501 ali Andreja Strnad, 031-603-885 Invazivke: skromne in hitre Mag. Breda Ogorelec, Ministrstvo za okolje in prostor "Kaj res, tudi to je invazivka?" je pogost vzklik na predavanjih o eksotičnih rastli nah iz Azije ali Amerike, ki so se iz vrtne ga okrasa spremenile v hudo nadlogo. Pred leti smo še mislili, da niso naš prob lem. Poslušali smo o rododendronu, ki dela težave na Škotskem. Pred 250 leti so ga za barvno poživitev vrtov prinesli v Anglijo, nato je ušel v naravo. Zdaj pa so druge vrste že na našem pragu - delajo težave na vrtu, silijo iz razpok na asfaltu, kvarijo urejen videz mestnih zelenic. Strokovnjaki jih imenujejo invazivne tujerodne vrste rastlin ali na kratko inva zivke. Dr. Nejc Jogan, eden vodilnih slo venskih strokovnjakov s tega področja, pravi, da je pri nas zagotovo že kakšnih 30 vrst rastlin takih, da se v naravi uni čujoče širijo. Dodatnih nekaj deset pa jih je problematičnih na manjših območ jih. Od kod so se vzele? Vzrok za njihovo širitev je človek. K nam se niso razširile po naravni poti, temveč smo jih iz njiho ve domovine k nam zanesli ljudje. Večino smo naselili zato, ker so lepe, torej kot okrasne rastline za vrtove in parke, neka tere smo zanesli pomotoma in nevede. Ljudje ustvarimo tudi razmere, ki nato olajšajo širitev invazivk. V naseljih kop ljemo ter prevažamo zemljo in pesek sem in tja, se lotimo gradnje in nato pustimo gradbišče samevati nekaj let. Prav na teh zemljiščih, kjer smo odstranili prvotno rastlinje in tla razgalili, najdejo invazivne rastline sijajno mesto za bohotno rast. V tem prekašajo vse naše rastline: spomla Zlata rozga se vse bolj širi, zlasti ob cestah in železnicah, na opuščenih njivah ter po gozdnih robovih in bregovih voda. (foto: Nejc Jogan) di so bolj zgodnje, hitreje rastejo, bolj uspešno se množijo. Zgodba se konča z gostimi sestoji invazivnih vrst, kjer ne raste domala nič drugega. Težav ne delajo le naši naravi, temveč tudi ljudem. Povzročajo namreč gospodarsko škodo, nekatere so vzrok zdravstvenih težav. Zaradi njih so rečni bregovi manj trdni in jih ob visokih vodah deroča voda razdira. Na zelenih pasovih ob cestah ne zadošča košnja dvakrat let no, temveč je za urejen videz treba kosi -ti večkrat. Vzdrževanje javnih tlakovanih površin, zelenic in parkov ter nabrežij rek in potokov tako postaja vse dražje. Poškodujejo lahko kanalizacijske cevi. Žal se problema večinoma zavemo šele takrat, ko je za ukrepanje običajno že zelo poz no. Kaj lahko naredimo? V trgovinah z okrasnimi rastlinami se pozanimajmo, ali izbrana rastlina sodi med invazivne. Če se je na našem vrtu ali dvorišču katera od invazivnih vrst že pojavila, se je ne lotimo na vrat na nos, da ne naredimo več škode kot koristi. Poučimo se, kako se raznaša - pri nekaterih se odrezane veje ponovno ukoreninijo, zato jim moramo sežgati ali zmleti. Če jih kosimo ob napačnem času, se še bolj razraščajo. Nekatere tvorijo semena, čeprav so že pokošene, zato jih ne odlagajmo na kompost in ne puščajmo na travniku. Prebe rimo si tudi, ali je odstranjevanje rastline zdravju škodljivo. Informacije so zbrane na spletni strani Ministrstva za okolje in prostor www.mop.gov.si/si/delovna_ podrocja/narava/invazivne_tujerodne_ vrste_rastlin_in_zivali ali na strani Zavo -da Symbiosis www.tujerodne -vrste.info. Ambrozija - inšpektorji so lani še opo zarjali Prva rastlina, katere odstranjevanje nam v Sloveniji nalaga predpis, je pelino -listna ambrozija. Je namreč močno aler gena in povzroča škodo tudi v kmetijstvu. Zato smo jo dolžni odstranjevati po vsej Sloveniji. Imetnikom zemljišč, na katerih se pojavi ambrozija, predpis nalaga dve nalogi: ambrozijo morajo odstraniti - in to na lastne stroške in nato do konca septembra opazovati, ali se ni rastlina ponovno pojavila. Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdars tvo in hrano je lani, v prvem letu veljav nosti predpisa, prejel 125 prijav navzoč -nosti ambrozije. Največ prijav so prejeli zaradi navzočnosti na njivah, zapuščenih gradbenih jamah in avtocestah, regional- Pelinolistna ambrozija ima alergen pelod, zato je zdravju škodljiva. Najpogosteje jo najdemo na nasipih ob cestah in železniških tirih. Otroci naj je ne odstranjujejo (foto: Peter Skoberne) nih in lokalnih cestah. Regijsko je bilo prijav največ v Prekmurju. Fitosanitarni inšpektor je na podlagi prijave opravil ogled lokacije in zapisniš ko ugotovil navzočnost ali nenavzočnost ambrozije. Ker vsi prijavljeni imetniki zemljišč v letu 2010 še niso bili seznanje -ni s predpisom, je inšpektor imetnika seznanil z zahtevami. Te zahteve so zbra ne v zgibanki, ki jo je pripravila Fitosani tarna uprava RS. Inšpektor je imetnika tudi naučil prepoznati ambrozijo in izre kel opozorilo zaradi nepravilnosti ter določil rok za njihovo odpravo. Imetniki so ambrozijo nato najpogosteje mehan sko odstranili: ruvali, kosili in mulčili. Če imetnik kljub opozorilu v predpisanem roku ni odstranil ambrozije, mu je pred pisane ukrepe inšpektor naložil z odločbo. Tak primer je bil le eden. Inšpektorji opozarjajo, da je nadzor posebej problematičen v gradbenih jamah. Opažajo, da se ambrozija širi s semenom kmetijskih rastlin, ptiči, vetro vi, premiki zemlje ter zrnjem in krmo. Ambrozija zaide tudi v mešanice za ptič jo hrano, zato so jo inšpektorji našli tudi pod ptičjimi krmilnicami. Premiki zemlje, zlasti ob novih grad njah in ob urejanju cest, so pomemben vzrok širjenja mnogih invazivnih vrst. V prihodnji številki ČaSOSpisa bomo podrobneje predstavili dve, ki sta še posebej trdovratni in težave delata števil -nim občinskim komunalnim službam po Sloveniji: japonski dresnik in veliki paje -sen. ♦ maj 2011 Življenjski slog, kino 37 Življenjski slog Alenka Bajrami Črni bezeg (Sambucus nigra) najdemo med grmovji. Grm te rastline zraste do 10 m v višino. Bezeg cveti v mesecu juniju, cvetovi bezga pa so značilne bele barve. Iz cvetov se najprej razvijejo zelene, nato pa rdeče in črne jagode. Surovih jagod ni priporočljivo uživati, saj lahko izzovejo zelo neprijetne reakcije. Cvetovi se uporabljajo v kulinariki, čaj iz posušenih cvetov je odličen. Cvetove nabiramo na soncu, sušimo pa na svežem zraku, vendar jih ne izpostavimo direktni sončni svetlobi. Vonj bezga je prepoznaven in je zelo prijeten. Že v daljni preteklosti so vedeli, da je bezeg zelo zdravila rastlina, saj je veliko vraž na račun bezga. Ena izmed njih je tudi ta, da naj bi jih bezeg varoval pred vsem slabim. Čaj iz posušenih listov bezga uporabljamo v času prehladov in grip, saj pomaga pri zbijanju vročine. Bezgov čaj pa se uporablja tudi pri zdravljenju bronhitisa, kašlja, začetni pljučnici, hudem nahodu, stiski pri dihanju, astmi pa tudi pri revmatičnih boleznih ^ Tudi čisti kri in s tem tudi odstranjuje strupe, ki se nabirajo v našem telesu. Pri pomanjkljivemu izločanju seča, zmanjšanem delovanju ledvic ter za odvajanje nakopičenih tekočin v telesu pa je zelo priporočljiv čaj bezgovih listov. Bezeg s pomočjo svojih sestavin uravnava nivo sladkorja v krvi, zaradi tega je koristen in zdravilen tudi za sladkorne bolnike. Čaj iz bezgovih jagod pomaga pri kašlju, zdravi bolno grlo ter pomaga pri gripi. V kulinariki bezeg lahko uporabimo kot sestavino za različne osvežilne napitke, lahko naredimo bezgovo marmelado ali pa preprosto bezgovo cvetje ocvremo. Bezeg je res da zdravilna rastlina, vendar ni dobro pretiravati z njegovo uporabo, kot pri večini drugih stvari, lahko pri pretirani uporabi izzove neprijetne reakcije v tele su. Prav tako ga odsvetujejo v času nosečnosti in med doje -njem. Pretirana uporaba bezga lahko povzroči splav. ♦ PETEK, 3. JUNIJ 2011 ob 18. URI ameriška uspešnico - otroški animirani H O P KRATKA OZNAKA: Težavni zajčji najstnik E.B. bi moral nadaljevati družinsko tradicijo vloge velikonočnega zajca, a ga zanima zgolj kariera slavnega bobnarja. Odpravi se v Hollywood, kjer konča pod avtomobilom brezdelneža Freda. Da bi se skril pred obveznostmi, se E.B. preseli k Fredu, njuno kaotično sobivanje pa se spremeni v serijo zabavnih katastrof. Toda ker se bližajo velikonočni prazniki, morata nenavadna prijatelja sprejeti odgovornost, saj je od njiju odvisna sreča številnih otrok po vsem svetu. DOLŽINA: 1h 40 min PETEK, 24. JUNIJ 2011 ob 18. URI ameriško uspešnico - animirani družinski R I O KRATKA OZNAKA: Kirk Ustvarjalci Ledene dobe predstavljajo zabavno zgodbo papagaja Bluja, ki v iskanju družice zapusti varnost domače kletke in se odpravi v Rio de Janeiro. Tam sreča simpatično Jewel, toda da bi očaral razigrano mladenko, se mora udomačeni Blu najprej naučiti leteti. Nemogočo nalogo dodatno otežujejo divji lovci, ki ju skušajo ujeti, saj pripadata redki vrsti papagajev. Blu mora zato ob pomoči novih zabavnih prijateljev najti pogum, da bi razširil krila in se spopadel s številnimi pustolovščinami. DOLŽINA: 1 ura 30 MINUT trgovina za iHaêc žimCi Adamičeva cesta 2, Grosuplje Tel.: 01 78 888 90 • GSM: 040 831 553 e-mail: info@dogmania.si • www.dogmania.si NOVA specializirana trgovina za Vaše hišne ljubljence, v sklopu katere Vam nudimo tudi: - salon za nego psov - vsak ponedeljek od 17-19.ure strokovni nasveti magistra veterinarske medicine Otvoritveni popusti in akcijske cene: TASTE OF THE WILD 13,61kg - 61,90 EUR NUTRA GOLD LAMB & RICE 15kg - 49,90 EUR in še veliko ostalih vrst pasje in mačje hrane: - NATURAL & DELICIOUS, CIBAU, CIMIAO, MONGE, NUTRACEUTICAL DIET, SPECIAL DOG, LECHAT, EUKANUBA, IAMS, HILL's, ANIMONDA, ROYAL CANINE... Velik izbor artiklov za nego in kozmetiko. Vabljeni! JAVNO KOMUNALNO PODJETJE GROSUPLJE vabi k sodelovanju delavce za zbiranje, odvažanje in ravnanje s komunalnimi odpadki Delo ravnanja z odpadki spada med težka fizična dela ob vseh vremenskih razmerah, zato morajo biti kandidati zdravi in v dobri fizični kondiciji. Zaželeno je, da imajo kandidati vozniški izpit C kategorije. Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas 1 leta s polnim delovnim časom, z možnostjo podaljšanja pogodbe. Kandidate vabimo, da pošljejo svoje prošnje s kratkim življenjepisom do 7. 6.2011 na naslov: Javno komunalno podjetje Grosuplje, Cesta na Krko 7, 1290 Grosuplje. Misli "Bližino z drugimi ustvarjaš najprej tako, da si resnično blizu sebi." "Vsi ljudje so mi blizu, toda le izbrani vstopajo v moje srce." Jože Urbanija Ko je trpljenje postalo prehudo in so pošle moči, ji je Bog ponudil roko in rekel: »Pridi k meni in si odpočije« ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, sestre, babice, prababice in tete MARIJE MIKLIČ Iz Podtabra (1927 2011) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ustno ali pisno izražali sožalje, jo kropili, darovali cvetje, sveče, dali darove za cerkev in svete maše, ter jo spremili v tako velikemu številu k večnemu počitku. Posebna zahvala vaščanom, sosedom, prijateljem, znancem in pogreb cem za nesebično pomoč in molitev za pokojno. Hvala pevcem cerkvenega in moškega pevskega zbora za lepo zapete pesmi. Iskrena zahvala negovalki Mileni za skrbno nego v času njene bolezni. Najlepša zahvala gospodu župniku za slovesni pogrebni obred, duhovnikoma salezijancema in deka nu iz Vrhnike, posebna zahvala pa gospodu Bogomir ju Hrenu za besede tolažbe in opis mamine življenjske poti v pridigi. In še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste jo obiskovali v času njene bolezni. Žalujoči vsi njeni! Zahvala "Le v stiski spoznaš prijatelja." Članom gasilskih društev, sosedom, prijateljem in vsem, ki ste nam priskočili na pomoč ob požaru, se iskreno zahvaljujemo. Strnadovi Videm 33 b Nudimo vam: ^ poročne prstane ^ zlati in srebrni nakit ^ nakit iz jekla ^ strojno in ročno graviranje ^ pokali, plakete in medalje ^ popravilo nakita. Delovni čas: vsak dan od 8,30'18 ure, ob sobotah med 8,30 ' 12 uro. < S S H CO N i-^ o S o o, o. o O