.Gorlca* izhaja vsaki torek in ioboto. Ako pade na ta dneva praznik, dan poprej. Oredntttvo le nahaja v „Narodni Tiskarnl", ulica VeKurini at. 9, kamor j« naslavljati pisma. fliefrankirana pisma se ne sprejetnajo, enako se ne uvažujejo pisma brez podpisa. RoKoptsi dopisov se ne vračajo. ^fl^^^^^^H^^k ^^B^r^^^l^^^ fl^^^^^^^^^^^^^^ HIbhB J&Bs^'^fBm^^. I^BflBK TELEFON št. 201 .Oortea* itane na ieto 10 K, za pol leta 6 K, za teirt icta 2*50. Upravnifttvo it nahaja v „Naiodni Ttekarnl*1 ullca Vetturini it 9. la ofta«e se pladuje od Cveterostolpne petit vrste po 14 vin., za večknini aatis primeren popust #* PoNamezne itevllke sianejo 8 vin. in se prodajajo v raznih goriikih trafikah. Št. 95. V Gorici, v torek dne 28. novembra 1911. Leto XII Zakaj ne delu|e deželni zbor goriški 7 To vprašanje se čuje sedaj pogo- stoma, o tern pišejo različni listi in o tern poprašujcjo innoge občine, ki pri- čakujejo rcšitev nujnili poslov od zboro- vanja dcžclncga zbora. 0 teni govori sedaj skoraj vsa dežela, ki pričakuje po- moei od deželnega zbora in vlade proti bedi, ki se širi po deželi. Naš list je vedno naglašal, da so po- slanci S. L. S. za zborovanje in da ni utemeljenega razloga, zakaj hi se ne sklical dež. zbor v zasedanje. Naši nasprotniki so pa vedno tcžili po tern, da hi bil deželni zbor razpu- ščen, četudi so to včasih nekoliko pri- krivali. No, dr. Gregorin je potegnil na shodu v Starčevi gostilni na Cesti dne 19. t. m. brezobzirnn krinko teni patrijotom raz obraz ter jasno in glasno i/.javil, da so oni tisti, ki ovirajo dclovanje goi i- škcga deželnega zbora, ker zahtevajo od vlade, naj ga zopet razptisti. In sc- veda izvestniin krogom v Trstu je to voda na njihov nilin, saj je veljalo od nekdaj in velja se dandanes v nekih krogih načelo: divide et impera. Cas je, da bi prislc stranke do spo- znanja, da so one tiste, katere bodo mo- ra!e poravnati račun. ki ga jim tretii predlagajo. In pri tell •¦iretjih", ki se nascvja razpora najbolj vesele, isčc ponioei «Jr. rircgoriii, podpihan po par učitcljskili petelinekih, po nckeni nadutein županu in po nekaterib turbulentnili elemcntib, ki žive od prepira, in hoee dokazati svetu: Avtonomija dc/.elnega zbora je utopija, ec naša ne velja. In da bi ne bilo najmanjšcga dvo- nia, kje da isee dr. Gregorin pornoci /a svoje boleeine, je izblcbctal na označe- ncm shodu, da se vlada danes kesn. ker ni svoj čas deželnega zbora razpu- stila, marvee le zaključila. Mogoee, da je to res, kar je izvedcl poslanec dr. Gregorin iz vladnih kro- gov; a izvestno jc tudi, da vlada ni u- godila njemu in njegovim'laskim zavez- nikom, ker se je bala, da razburi Ijud- stvo s tern kršenjeni deželnih pravic. 'J Vprašamo pa: Zakaj hoee dr. Gre- golin na čehi svoje ajdovske liberalnc stfanke, da sa deželni zbor razpusti? Razlogi, katere navaja v svojern govoru, so sincsni. Deželni zbor naj bi se razpustil za to, -cer ni bila volitev A. Gabrščeka potrjena? In leta 1901, ko ni- so liberalci potrJili izvolitve poslanca S. L. $., kje je bil takrat dr. Gregorin in njegovo glasHo? To je bilo tedaj prav? Mi, dr. Gregorin in njegovi libe- ralci, sino drugačni Ijudje, - si mislijo gospodjc mi smemo vse, ne da bi se nani smel las zakriviti. 0 razlogu, da se mora deželni zbor lazpustiti, ker ni odobrila veOina svoj- Cas (I. 1909) izvolitve poslancev iz ve- leposestva, kateri niso fakticno imeli za se veeine glasov, ni treba besede zgub- Ijati. To je Jr. Gregorin tudi navedel le radi lepsega. Zakaj ni dokazal v zbor- nici, da je neopravieeno postopanje ve- eine? Zakaj je zbe/.al iz zbornice in od- iožil inandat? No, še mnogo takib in cnakih vpra- Sanj nani sili v pero pri teb ničevih raz- logih. s katerimi hočejo ubiti dr. Grego- rin in njegovi pristaši v aidovskem o- kraju deželno avtonomijo; toda naj to z;> scdaj zadostuje. Pač sino pa dolžni povedati svojini eitateljem prave razlogc. zakaj sili dr. (iregorin s svojini ajdovskim stabom na razpust deželnega zbora. Oaiati bo mo- ral račun vcčini dež. zbora za svoj >»vi- tc/.ki- nastoj) nasproti svojernu proti- kandidatu na Krasti tik pred volitvijo. Treba bo tudi vzeti v roke deželne računc in proračune ter dokazati, da »Fakanapc« S. I.. S. ne znajo steti do pet. In to ne pojde tako laliko, kakor na shodu v Dutovljah, kjer jc gospod dok- tor Krdil slovcnske poslance na nečuven nacin. V veliko zadrego pride gospod po- slanec v zbornici tudi tedaj, ko se pred- io/.i v razpravo peticija »Zavcze slo- vanskih uciteljev«, ki zabteva uvrstitev učiteljskcga osobja na (loriškeni v 11. do 8. razred državnih uradnikov, to se ! ravi. ki zabteva povišanjc učiteljskih plae od najinanjše v znesku 2S00 K do najvišjc v znesku 6400 K. Ako ne ugodi učiteljeni, bo slišal peseiu. kdo inu je pomagal do niandata; ako jim pa ugodi. bo slisal molitev svojih kraskib voiil- cev. - Težko bo tudi ugoditi zasebnim težnjam g. Kovača in drugih kaporjo- nov, ki so se izrazili za razpust zborni- ce, dočim pa inaCe šuntajo Ijudstvo, da je S. L. S. kriva njenega nedelovanja. Gospod doktor se bo pa tudi pre- pričal, ako se vresniči njegova želja za razpust deželnega zbora. da ne stoji stvar glede novih volitev tako izvrstno za njegovo stranko. kakor so gospodje lihcralci racunali na Cesti. Prepričali se bodo, da so tudi uapredni volilci in dru- gi veljaki v (jor.ci in okolici do grla siti brezmiselnega bratomornega viharja, ki je rohnel po naSi domovini, siti ostudne gonje proti »farjein«, s katero se ne zi- dajo solski domi, ne dosegajo slovenske paralelke in vspehi pri ljudskem štetju. Tudi te kroge je preSinilo prepričanje, da je treba skupnega delovanja in upo- ra, ako bocenio napredovati. \ že sed.ij obsojujejo mnogi gonjo g. doktorja, ka- tero vprizarja iz Trsta sem s pomočjo nekaterib nespravljivib življev. ki irnajo svoje središče v AjdovšČini. v nadoine- stilo svojih nevspehov na političnem jkjIju. Praze brez dejanj ga bodo le ma- le» Časa vzdrževale nad vodo. Vsi pristaši S. L. ^. pa vidijo sedaj jasno. kdo je kriv. če ne deluje deželni /bor goriSki; ne vidijo pa najmanjšega jM^zitivnega vspeha od ajdovske liberal- nv s{ranke, ki je močna le v razdiranjn in obrekovanju. Halijansko - turška vojska. Sobotni listi so objavili vest, da bode Italija potom svoje ilote blokirala Dardancle. Kaj pomeni blokada. smo že prednekajcasom. in sicer takrat nakrat- ko onienili, ko se je prvič raznesla vest, da boce italijanska flota blokirati in bombardirati ob Kgejskem morju se na- hajajoca turška mesta oziroma poinor- ske trdnjave. Smoter blokade je. ustaviti vsak promet z morja z blokiraninii mesti ali z blokiranim deloni obrežja. Olede blo- kade obstoje v niednarodnem poinor- skem pravu tozadevne določbe, ki ob- segajo na splošno sledeče točke. (Slediči izvleček iz mednarodnega morskega prava objavljamo, ker uiisli- mo, da bodo določbe, ki se tičejo bloka- de, zanimale nase čitatelje.) ßlokada se ima omej;ti na sovraž- na mcsta ali na od sovrainika zasedene dele obrežja. V smislu pariške deklaracije od ie- ta 1856 mora biti blokada pravno vspe- šna, to pomenja toiiko, da se mora po- rabiti toliko bojnih sil za blokiranje ka- kega mesta, da bode v resnici uhod v dotično rnesto potom istih zabranjen. Ce se je morska bojna sila odstranila zaradi slabega vremena, ni to znamenje, da je blokada nehala. Eirodovje, ki iz- vršuje blokado mora biti napram vsem drugiin ladijam neudeleženih držav po- polnoma nepristransko. Poveljnik blokirajoče bojne sile za- more dovoliti raznim vojnim ladijam u- hod %' blokirani del ozemlja in pa po-' znejši izhod. Nevtralne ladije zamorejo z dovo- Ijenjem blokirajoče flote iskati zavetja v blokirani luki, če je poveljstvo bloki- rajoče flote konštatiralo potrebo zave- tja posebno ob slabem vremenu, pri ka- ki nesreči itd. Tudi smejo iste ladije za- pustiti blokirano zavetje, če niso v blo- kirani luki ničesar izkrcale ali ukrcale. Blokada se mora naznaniti, in sicer mora obsegati tako naznanilo: dan pri- cetka blokade, geograiične meje bloki- ranega dela obrežja in rok, v katerem imajo zapustiti nevtralne ladije blokira- no ozemlje. Blokada je protipostavna, če blokirajoča država se ne drži napo- vedanega dneva blokade in pa mej, ka- tere je v napovedi navedla. V tem slu- caju se inia napoved blokade ponoviti, ako ima biti blokada pravornocna. Blokada se ima napovedati: nev- tralnim državam potom naznanila, ki je nasloviti direktno doticni vladi ali pa njenitn zastopnikom; to je dolžnost blo- kirajoče države. Potem ima še povelj- nik blokirajoče flote seznaniti s to odredbo lokalne oblasti, ki imajo dolž- nost. o tem čim prej obvestiti tuje kon- zule. ki delujejo v blokiranem delu obrežja. Knjige družbe sv. Mo- horja za I. 1911. Naša celovška mnogozaslužna drti- žba je izdala letos zopet lep književni dar, šest oziroma sedem knjig. Ni maj- hno kulturno delo, ki ga vrši »Družba sv. Mohorja« med slovenskim ljudstvoni in njenega pomena ne znianjsajo vse ne- opravičene kritike, ki od večih ali manj- ših strani lete nanjo. Seveda ni pov- sod vse zlato; naj bi tisti gospodje po- niislili malo, s kakimi težkočami se je trebp boriti pri tako velikem podjetju. Eden hoče to, drugi to in v s e m naj bi se vstreglo. To je čisto izključeno, tiaj Pa reče kdo, kar hoče. Da pa ni vse v redu, so'krivi tudi naši pisatelji in drugi umetniki, kakor se to vidi pri »Desetem bratu«, ki je le do polovice ilustriran, v drugi polovici pa je dobil le nekaj vi- njet in začetnih črk. To bi bilo treba od- Praviti, vsi bi morali tu storiti svojo dolžnost, vsi oni, ki vedno povdarjajo, da hočejo delati za narod. Tu je prilike dovolj, dela na izbero. In kakor za otro- ke, tako je tudi za priprosti narod naj- boljše komaj dobro dovolj. Kakor zahte- vamo za narod dobre Ijudske igre, ta- ko moraino zalitevati tudi dobrib, iz- bornih povesti in spisov, kajti knjiga je našemu narodu vendar neprimerno bolj pristopna kot gledališča. In to naj bi začeli delati naši najboljši umetniki, tu naj bi zastavili svoje moei in narod jim bo hvaležen za njih delo. Letos je izšlo v družbini zalogi ka- kor druga leta "t oziroma 7 knjig. Naj podamo tu našim eitateljem kratek re- ferat kakor sledijo knjige v »Naznani- lu«. 1.) Mo lit ven ik za šolsko m 1 a d i n o. Knjižica ima običajne po- trebne vsakodnevne, mašne in spoved- ne molitve. Ker je vezana in tudi ob- lika ni velika, je prav ročna. Služila bo tudi tistitn, ki radi imajo drobne molit- venike, da jib lahko shranijo v najmanj- si žep. — 2.) K o 1 e d a r z a 1 e t o 1912. Koledarska ureditev in oblika je že zna- na iz prejšnjih let. Med pripovedniki srečamo že znana imena n. pr. Ivana Česnika »Zlata krona«, dr. Ivana Pre- glja s povestjo »Rejenka« in našega tu- rista Mlakarja, ki je vlacil prijatelja Trebušnika 1. 1910 po dunajski lovski razstavi. (j. dr. Leopold LtMiard nam je v daljšem spisu »Na ognjenih tleh« podal marsikaj zanimivega iz življenja nasib severnih bratov Rusov in Polja- kov, kjer tli vedno kaka revolucijonar- na iskra in čaka prvega vetriča, da jo razpiba v divji plamen. (i. dr. Fr Kot- nik je postavil v «Koledarju« sponienik pokojneiuu profesorju Josipu Apihu, znanemu zgodovinarju, ki je svoj čas za družbo napisal slavnostno knjigo »Naš cesar«. Razun tega obsega »Ko- ledar« še več manjših spisov in daljšo povest »Grogov Oroga«, katere pisa- telj pa je do sedaj še neznan. Poleg po- vesti ima seveda »Koledar« tudi celo vrsto pesmi, posebno se odlikuje Fra- njo Neubaumer. N. pr. »Oanici«, »Spo- štovanje in prezir«, »Kozakova pesem« itd. Zastopan je tudi mlajši pesnik Josip Lovrenčič z večinii pesmicami »Iz ci- kla: Doma« in naš stari znanecKsaver Meško, ki nam je podal nekaj iz svojih »Misli«, ki kažejo zrelega poeta-misleca. »Koledar« je letos kakor druga leta tudi ilustrovan in opremljen sploh kolikor niogoce okusno. »Glasnik« za I. 1912 nani obeta še večji književni dar kot le- tos t. j. o s e m knjig. 3.) J u r č i č: »D e s e t i bra t«. Ta izdaja »Desetega brata« ni nataneen po- natis prve izdaje iz 1. 1866., ampak ne- kaka ljudska izdaja, nekoliko opiljena in okrajšana. Kar se tiče tujk in tujeje- zičnih citatov, sem s prestavo ali prede- lavo zadovoljen, a včasi se je izpahnilo tudi čisto udomačene besede kot n. pr. fajmošter, kar se mi ne zdi ravno po- trebno, ker s tem izgubi roman precej svojega kolorita, precej svoje dolenjske za Jurčiča tako značilne pestrosti in še- gavega doleujskega duha. Jurčič je ravno v »Desetem bratu« prav značil- na pisateljska osebnost in ta bi se mo- rala kolikor mogoče varovati. Pisal je iz naroda in za narod, tako da je narod pri čitanju njegovih spisov videl in spo- znal v teb junakih samega sebet kakor pravi S. Gregorčič. »Desetega brata« je ilustriral Ivan Vavpotič, žal tupatam precej nejasno in povrsno. Dokaj slaba je slika str. 15, kjer se oseba le malo nov. Ooriška in tržaška brigada pa i- mata že zdaj 11, oziroma 13 batalijo- nov in se pomnože brigade malone tako močno, kakor nekatere slabejše pehot- ne divizije. Ker se pa pomnoži 3. ar- tnadni zbor za tri, inomoški pa za pet batalijonov in z artiljerijo, se najbrže poveljstva še bolj razdele. Nove gorske brigade postanejo najbrže samostojne, podrejene naravnost poveljstvu armad- nega zbora. Kljub tej izpremembi bodo obrnejne brigade še vedno nokoliko močnejše, kakor brigade v notranji mo- narhiji. Te izpremembe se bodo izvršile s 1. inarcem 1. 1912 in sicer se ustanovl v Tominu 94. pehotna brigada. Slovanska vzajemnost. V Oorici so se mudili srbski zadrugarji. ^Soča« in »Edinost« niste niti besedico omenile, da so bili tukaj. Niso bili pač doktorji, pač pa krnetje, možje žuljavih rok. Za libcralno vseslovansko gospodo ti niso Slovani. 1680 in ne 1091 otrok hodi v Š. D., kakor pišcte »Soča« in »Edinost«, ki ste posneli naS članek o štcvilu slov. Sol- skih otrok v Qorici. 1091 jih hodi v ljudsko šolo »S. Poma«. Man merkt die Absicht..... Iz zapora v Splltu ie uSel, kakor poroča "Slov. narod«, oni Rus. ki se je klatil po Oorici in katcremu »Soča ni delala rcklame, kakor je poteni izja- vila. V podzemelisko jamo je padcl v nc- deljo pri Bazovici IHIetni halo Giaccio- li iz Trsta. Hotel je raziskavati jamo ter sc jc ponesrecil. Precej težko ranjenega so ga po ncmalcm naporu potegnili i/ jamc. Odborova seja »Matice Sloven- ske« due 17. now Prcdscdnik se jc spominjal pokojnega ustanovnika in od- bornika »Matiee Slovenske«. dr. Jos. Vosnjaka tcr poročal, da so od zadnje odborove suit* zborovali gospodarski, knjižni. tchniSki in znanstveni odsek (v jurid., literarnetn in zemljcpisnem pod- odscku) ter da sc je due 2U. now vrši! prvi literarni sestanek. ~ Za I. 1911. jc plačaio 2630 članov, kakih 50 poverjeni- kov Jc ni poslalo članarine. Za pokritjc stro&kov inanjka Se vsaj 2300 K. Za !ii- šna popravila se je izdalo 1539 K Neke- mu zavodu sc jc prcpustila denarna v- loga brezobrestno. Odobrila se je misel »LetopisuK dodajati primerne inseratc. - Tisk letošnjih publikacij sc bliža koncu. Rukopis »Avijatika« se vrne pi- satelju v evcnttielno preuredbo. Sprejc- la se je novela »Hudodelci«. »Pesmi Po- tepuha« so se odkazale recenziji. Za »Jurčieevo spomenico« »Matici Slov- enski« nc bo na razpolago Jurčieeva zapuSčina. Predlog o izdanju .lurčičeviii političnih uvodnih člankov sc je odklo- nil. Avtorja šolske »Soniatologije in hi- gijene« se je opozorilo na »Solsko Ma- tico«. Obeta se »Matici« prevod bolgar- skega romana »Pod jar mom« (Vazov). Razpisuje se natečaj za beletri^ičnoslo- venski spis, ki bi ob dvojnem honorira- nju za 1. 1912. skupno izdali »Matica Slovenska« in »Matica Hrvatska«. »Matica Slovenska« opozarja in prosi, da bi ji p. n. gg. poverjeniki ne- mudoma poslali imenike in udnino. Na- dalje prosi vse lanske ude in tiste, ki šele mislijo stopiti v krog Matičarjev, naj se takoj prijavijo in pošljejo udni- no. Drugi del Letopisa za 1911. leto, kjer izide imenik Matičnih udov, pojde te dni v tiskarno. Da bo imenik popolen, naj se oglasi takoj vsak, ki hoče biti kot član Matice v njem tiskan. Za 1. 1911. izide osem knjig in sicer: 1. Zbornik, 2. Knezova knjižnica (II. del romana »Brambovci), 3. Zabavna knjižnica (s spisom K. Meška itd.), 4. Hrvatska knjižnica (roman Tudjinac«), 5. Mencin- gerjevih zbranih spisov 1. zvezek, 6. Slovanski jubileji in spomini, 7. Narod- ne pesmi in 8. Letopis za 1911. Vse knji- ge so že do malega gotove. Starosta kranjske duhovščine, preč. g. rjiserni mašnik, knezonadškofijski svetnik in župnik v pok. Baltazar Bar- tol, je v soboto, dne 25. fiovembra, v svoji rojstni župniji Sodražica v 91. letu mirno v Oospodu zaspal. Društvo slovensklh profesorjev bo iinelo svojo letošnjo glavno skupščino na Štefanovo, dne 26. decembra 1911, ob 10. uri dopoldne. V smilu § 11., 4., društvenih pravil je eventualne samo- stalne predloge naznaniti pismeno od- boru vsaj teden prej. 30letnica nadškofovstva dr. Stad- lerja se je dopolnila 21. t. m. Visoki do- stojanstvenik je odklonil vsako slavje ob tej priliki. Izprememba poštnih okrajev. Vasi in selišča* Bani, Baničici, Buliči, Ber- haj, Bežiči, Črešnjevica, Dušani, Oabri- jeliči pri Zareču, Oabrijeliči na Bregu, Orda sela, Jnhani, Katun, Kras, Poljica, Dubravica, Rimaniči, Simičči, Sisoviči, Slavčiči ter Zares, ki so doslej spadale k c. kr. poštnemu uradu Cerovlje, pri- padajo odsilunal k c. kr. poštnemu ura- du Pazin. Zverinjak na otoku Brioni. Avstrij- ski zverinjak na otoku Brioni se je zad- nje tedne močno pomnožil. Iz južne A- frike jc pri&lo 30 nojev, ki naj bi bili tt-mclj bodoči gojitvi nojev na posebnem paSniku na otoku. Tudi nad 30 vrst raz- nih opic je došlo. Med njimi so zelo red- ke opice. V zverinjaku se nahaja dose- daj nad 150 vrst raznili živali iz vseh dclov sveta. Zverinjak je pod nadzor- stvom znanega Hagcnbecka. Kletarskl tečaj. V primeri z drugi- ini, bolj naprednimi vinorondnimi deže- lami je nasc klctarstvo Šc na jako nizki stopnji. Zaraditcga je zlasti sedaj, ko ic nastala potreba, da vino izvažamo. nuj- no potrehno. da se naši vinogradniki poprimejo boljšcga kletarjenja ter tla pridclujcjo dobro. okusno, čisto in sta- novitno vino, ker drugačc ni mogoee uspesno tckmovati s pridelki drugih vi- norodnih dežel. Kaj pomaga gospoda- rju-vinogradniku še tako lepo grozdje, Če ne zna iz njega pripraviti take pija- cc. kakrsna sc dandancs po svetu zah- le va? Ravnotako jc tudi za klctarje, vinske trgovce in gostiluicarjc, ki po- sredujcjo prodajo vina med prideloval- ctin in obeinstvom, znanjc umnega kle- tarstva, zlasti pravünega ravnanja s posodo in z vinoin, neobhodno potre- bno. kajti iz najholj zlalitne kapljicc se z ncpravilnim ravnanjcm lehko naredi naJitniisnejJa pijača! Ha imajo ukaželni priliko tcmeliito izučiti sc v uninein kle- tarstvu, priredi c. k. vinarski nadzornik B. Skalicky pri državni vzorni kleti v Rudolfovem tckom tekoče zime vcč tri- dncvnih kletarskih tečajev. Taki tečaji bi bili umestni tudi pri nas. Cehi proti HochenburRerju. V ne- deljo so imeli Čehi v Olomucu shod, na katcrem so govorili če^ki poslanci vseh strank proti gennanizatoričnemu siste- mu justičnega ministra dr. Hochenbur- gerja. Vsprejeta je bila jako ostra reso- lucija. Vellk postni rop. Sredi Berolina se je zgod'l predrzen poštni rop. Nekdo je iz poštnega voza ukradel vrečo s 300.000 M. Policija je storilca kmalu za- sledila v osebi bivšega krčmarja Ca- vello. Tudi del denarja se >e dobil. Imenovanje novih kardinalov. Pa- pež je imel včeraj dopoludne tajen kon- zistortj, na katerem je imenoval nove kardinale, katerih imena so že znana. Ceremonija se je vršila v konzistorijalnt dvorani v navzočnosti vseh kardinalov, ki se nahajajo sedaj v Rimu. Papež }e imel latinski nagovor, na koncu je na- vedel imena novih kardinalov. Nato je tajnik konzistorijalne kongregaeije prp- čital listo novih škofov imenovanih do brevih. Nato se je papež vrnil s svoje sobane. Trinajst od 18 novih kardinalov je dospelo v Rim, da bodo na javnem konzistoriju dne 30. prejeli kardinalski klobuk. Ostalih pet kardinalov dobi bi- rete po posebnih odposlancih, ki so že danes odpotovali v različne določene kraje. O preganianju Slovakov. Letošnji proračun ogrskega n^učnega minister- stva izkazuje svoto 91*235.133 K Toliko se bode izdalo za Sole, za poučne, vzgo- jevalne in verske namene. Od te svote pripada 6000 krön na tisk narodnostnih šolskih knjig. Pod besedo »narodnost- nc knjigeu razurnc ministerstvo rumun- ske, srbske, slovaške in nemške šolske knjige. Torej 91,229.133 K se izda za mažarsko kulturo, omiko, in 8 milijonov drugih narodov na Ogrskem dobi samo 6000 krön. In od le-teh 6000 K dobijo Slovaki 2000 do 3000 K! Sam minister izraža v proračunu položaj Slovakov, slovaško pravico, slovaško prosveto! Mažari 91 milijonov in Slovaki 2000, in potem se še v mažarskih listih čit«i, da Slovaki nimajo povoda boriti se za svoje pravice! Viadna pomoč sarajevskitn siroma- kom. Iz Sarajeva poročajo: Vlada |e prepustila sarajevskemu občinskemu svetu velik gozd v izmeri 400.000 kva- dratnih metrov v to svrho, da razde- Ijuje les med občinske reveže. Zadružni polorn v Bukovini. V za- devi propada rumunskih zadrug, pri ka- terem je, kakor znano, zelo angažirana tudi »Osrednja banka čeških hranilnic^, so pričele oblasti obširne preiskave. ki jili vodita dva preiskovalna sodnika. Kakor je znano, gre tu za milijonske de- ficite. Popolnitev vojne organlzacije. — Vojna uprava namerava v bodočnosti še krepkeje nadaljevati svojo organiza- čno akcijo. V vojnem ministerstvu se ustanovi poseben literarni biro, katere- ga namen bo, obširno informirati časo- pisje in splošno javnost o vojaških za- dtvah in jo pridobivati za čim večjo naklonjenost napram armadi in morna- rici. Načeloval bo temu biröju vit. Hoen. Stolp sv. Marka v Benetkah je do- delan. \ minulcni tcdnu so začeli po- stavljati na vrh zgradbe angelja, kar bo trajalo en mesec. F5osvečen bo stolp na dan sv. Marka prihodnje leto. Ljubezen gre skozi želodec, pravi stari pregovor. Drage gospodinje, rav- najtc se torej po tern in pripravljajte Nasim možem okusna jedila; pazite pa, da boste tudi po ceni kuhale, kajti na- vadno gre ljubezen tudi skozi denarni- co. Na surovem maslu si pri sedanji draginji lahko veliko prištedite, če ne pozabite na rumeno, voljno jedilno mast »Ceres« v kockah. Oglas v današnji stevilki Vam zaupa tajnost, na kak na- Cin. da se lahko najfinejše čajno surovo maslo po polovični ceni pripravi. Kilogram strupa za 240.000 mark. No sicer vsakdanje. temveč dobro pla- čano opravilo je nabiranje strupa od kač. Doslej to opravilo ni bilo bogve- kaj razširjeno in samo nekaj ljudi je ži- velo od tega, toda v zadnjem času je povpraševanje po kačjem strupu tako narastlo, da bo za ta poklic treba dobiti več pristašev. Zdravniki rabijo kačji strup za različne medecine in razne in- dustrije so zadnje case tudi začele upo- rabljati kačji strup. Tudi naravoslovci veliko esperimentirajo s kačjim stru- pom in gotovo je, da bo povpraševanje po kačjem strupu vedno naraščalo. Pri- bližno pred enim letom je začela vred- nost kačjega strupa tako naraščati, da so v začetku zadnjega poletja v Avstra- liji ljudje pričelt splošno nabirati kačji strup. F3oslej so bile cene kačjega stru- pa dražja kot pa katerakoli dragocena kovina enake teže. Kilogram kačjega strupa bi namreč veljal 240 000 mark. Gospodarske vesfi. Pretekajte vino! Letos je malo vi- na, zato pa moramo tembolj paziti, da se nam ne pokvari. Da se to ne dogodi, moramo vino o pravem času pretočiti in sode potem redno polniti. Naši vinogradniki niso posebno v- neti za pretakanje vina, ker gre pri tern delu nekoliko vina v škodo. Drugi so tudi mnenja, da vino po pretakanju o- slabi, kar pa ni resnično. Mi svetujemo našim vinogradni- kom, naj pretocijo svoje vino, čim je po- polnoma povrelo in se ie nekoliko očl- stilo. S tem dosežemo, da se loci vino od drožja, ki daje prav pogostoma vinu neprijeten okus. Razun tega pa povspe- šimo čiščenje vina. Pri pretakanju pride namreč vin- ska beljakovina s zrakom v dotiko, se spoji s zračnim kisikom in nato st- jena beljakovina pada potem na dno posode. Čisto vino se lažje in dražje proda od motnega, zato imamo z ranim pretakanjem dobiček. Pa tudi ostane rano pretočeno vino bolj čvrstega oku- sa, ker mu ne uide toliko ogljikove ki- sline. Pri prvem pretakanju je vselej dobro prej sode nekoliko zakaditi z žveplom. S tem se zabrani, da ne spremeni vino barve, osobito, da ne porjavi. dostikrat pa se zamore s tem žveplanjem tudi kali raznih vinskih bolezni, osobito o- nih, ki povzročajo vlečljivost, ocet, bir- so itd. Zveplanje vin ni toraj škodljivo, kakor mislijo nekateri, marveč celo jako koristno in v kletarstvu neobhodno potrebno. Vendar pa bodemo žveplali večinoma Ie bela vina, ker izgube črna vina po žveplu preveč barve. Tužnim sreem naznanjamo vsem svojim sorod- nikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš preljubljeni oče, itd. gosp. eRHNC ŽVOKEiJ, veleposestnik itd. v Branici, danes dne 28. nov. ob 6. uri zjutraj, po kratki bolezni, previden z vsemi tolažili naše sv. vere, v 70. letu svoje starosti, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb pokojnika se bode vršil v četrtek, dne 30. t. m. ob 10. uri predpoludne. V BRANICI, dne 28. XI. 1911. Jožefa ivokeU, roj. Ferjanölö, soproga. Marlca Blaško, roj. ŽvokeU, Vlktorija Grmek, roj. ŽvokoU, höeri. Karol Blaško Id Alfons Ormek, Alojzlj In Frano ŽvokelJ, ze'a- sinova. Rozallja ŽvokuU roj. Blaško In Justina ŽvokelJ roj. Öerne, sinahi. Vsaka sprememba prvotiiih odredb se ima istim potorn istim funk:ijonarjem naznaniti, Tuje ladije so §e-le potem podvržfc- ne zaplembi, ako se dokaže, da so ve- deie ali vsaj doninevale, da \t blokada napovedana. Če se bliža blokirani luki ladija, ka- teri ni bilo nič znano o blokadi, se jo ima o tem obvestiti, in sicer stori to častnik blokirajoče flote. To obvestilo mora poveljnik dotične ladije vpisati v ladnjin dnevnik ter pristaviti dan, uro in takratno lego, ko se je vršilo obvešče- nje — Iz blokirane luke se smejo odpeljati vse nevtralne ladije. če je zamudil po- veljnik blokirajoče flote naznaniti blo- kado lokalnim oblastem ali pa če ni na- veden v napovedi blokade rok, v kate- rem iniajo zapustiti nevtralne ladije blo- kirani del ozemlja. Blokirajoče ladije smejo zapleniti le ladije, ki se nahajajo v njihovem de- lokrogu. Uhoda v nevtralne luke k nev- tralnemu ozemlju se ne sme blokirati. Ta zadnja določba je posebne važ- nosti, ker je ruska vlada uložila pro- test proti blokiranju Dardanel z uteme- Ijitvijo, da so smatrati Dardanele v smislu tozadevnega odstavka London- ske pogodbe z dne 13. marca 1Ö71. ne- vtralnim. V dotičnem protestu zahteva, da se varuje nevtraliteta Dardanel. Nasproti vestem, da bi bila itali- janska flota že blokirala Dardanele, ob- javlja italijanski list »Stampa« zatrdilo iz baje merodajnega vira, da Italija ni še pričela z blokado. Po ?ore nave- denih določilih morskega prava tudi ne bi bila blokada pravomočna oziroma smatrati kot taka, ker do sedaj vele- vlasti še niso dobile tozadevnega ofici- jelnega obvestila. Iz Carigrada se poroča, da sta se ruski in angleški poslanik v Carigradu napram velikemu vezirju odločno izre- kla proti blokadi Dardanel. Tudi v Parizu so proti blokiranju Dardanel, posebno pa v očigled deistvu, da je navedla Rusija, utemeljevaje svci protest proti blokadi, da bi bili ruski kraji ob Črnem morju izpostavljem veliki bedi, ako se jih loči od prometa z drugim svetom. V Parizu so še mne- nja, da bode Francija podpirala ruski protest ne-le z ozirom na londonsko ko- nvencijo iz !. 1871, ki ne pozna nobene omejitve glede uhoda v Crno morje, marveč tudi s stališča, ki ga Francija zavzemlje *glede splošnega ljudskega prava. Kar se tiče Avstrije se čuje, da bi bila tudi ona vložila protest proti bloki- ranju Dardanel, koder skoro največ vozarijo avstrijske kupčijske ladje, ali oiicijelno ni še nič znanega. Današnji listi poročajo, da Italija ni še sklenila blokade Dardanel in se bploh še ne ve, ali se bo k temu koraku odločila. la tega pdroSUa se da sklepati, da Je hotela Italija te i vestjdi da name- raVH blokirati Dardanele, zottdirati raz- pololenje drugih drlav. Sedal pa, ko vi- di, da bi si nakopala z blokado drugih sovrainikov, retirira in sploh ne bo niti več poskušata kaj takega storiti. Ne preostaja ji drugega, nego izvo- jevati si lastnino Tripolitanije v Tripoli- taniji. Qotovo je pa, da bode italijansko brodovje še strašilo po Egejskem mo- rju, kar pa ne bo smelo ovirati pomor- skega trgovstva ondot. V Tripolitaniji so se pričeli po več tedenskem počivanju vsled slabega vre- mena zopet gibati. Italijanska poročila pravijo, da te italijanska ekspedicijska armada pricela po vsej črti prodirati proti jugu in sicer povsod vspešno. Vršile so se vroče bit- ke, ki so končale s sijajno zmago Ha~ lijanov. Vsled stroge italijanske cenzure v Tripolitaniji o novih operacijah prihajajo !e italijanska poročila v Evropo in se moramo za sedaj s tenii zadovoljiti. Qlede oskrbovanja ital. vojaštva v Tripolisu bi bili zanimivi sledeči podat- ki, katere je objavila »Qazzetta del Popolo«. Sedaj se nahaja v Tripolisu (mestu in okolici) 36.000 vojakov, ki pojejo na dan 360 metričnih stotov kru- ha, 125 centov mesa, 53 centov testeni- ne in izpijejo 70 hi vina in skoraj dva- krat toliko kave. Za oskrbovanje je čez 900 vojakov. Vsak vojak v Tripolisu dobiva na dan 375 gr mesa, 600 gr moke, 150 gr testenine, 20 gr koncentrirane zabele, 40 gr sladkorja, 30 gr kave in "., 1 vina. Drva za kuhanje jemljejo iz valijevega dvorca, kjer so jih Turki pustili pri u- maknitvi. Izventega pa dovažajo iz Ita- lije vsakidan ladije drva. Za vsak slučaj je v Tripolisu pripravljenih 500 do 600 volov. Neka tvrdka v Milanu se je ob- vezala imeti vedno pripravljenih 1000 volov. Kakor se vidi so z a sedaj z ži- vežem dobro preskrbljeni. Polilični pregled. Dr. Korošec o položaju. V soboto zvečer se je vršil v dvo- rani Kat. del. društva v Mariboru poli- tičen shod, na katerem je poročal šta- jerski državni poslanec dr. Korošec o parlamentarnem položaju. Dr. Korošec je ostro napadel one češke stranke, ki hočejo vpasti Jugo- slovanom za hrbet s tem, da hočejo iz- dati slovansko vzajemnost in se pri- pravljajo na vstop v večino Stürghkove viade, ki pomenja samo nadaljevanje dosedanjega ponemčevalnega sistema. Ta izvajanja dr. Korošca so prese- netila vse zborovalce. Uradnlške predloge. V nedeljo je ministerski predsednlk poročat cesarju o političnem položaju. Nato pa je notranjl minister Heinold poročal o uradniSkih predtogah, kl prl- dejo Se ta teden pred parlament. Urad- niške predloge, kakor jih je sklenil mt- nisterski svet, bodo obsogale časovni a- vanztna državnih uradnikov, službeno pragmatiko in zvišanje aktivitetniti do- klad. Bolgarska hoče ninbilizirati. * Vest o blokadi Dardanel je vzbn- dila v bolgarskih političnih krogih skra- jno iznenadenje. Boje se nemirov po vsej evropski Turčiji. Zato je sklenfta bolgarska vlada, da se v slučaju, ako Italija res izvede svoj naklep in blokira Dardanele, mobilizira vsa bolgarska vojska. Revoluclja na KItajsketn. Neki angleški poročevalec, ki se na- haja v taboru revolueijonarjev pred Nankingom poroča, da so revolucijona- rji prišli že tik pred mesto in zasedli po- zicijo eno miljo od vladnih čet. Začeli so mesto bombardirati in je padlo baje v ttm boju nad 800 cesarskih vojakov. Iz Lungtanga poroča »New Jork He- rald«,da so revolucijonarji pošesturnem boju skoraj popolnoma uničili vladne čete. Vojne ladje hočejo porabiti za to, da vkrcajo svoje čete in jili prepeljejo pred Peking. Ustaja v Mehiki. V Mehiki traja že več dni sem u- staja. Vršijo se hudi boji med ustasi ir. vladnim vojaštvom. V soboto je bila zopet bitka, v kateri so izgubili ustaši 62 mož. Njih poveljnik Zapata pa je ušel. Isti dan se je vršil še en boj med vojaki in ustaši, ki je zahteval 60 žrtev. Domače in razne vesti. Umrl je danes v Branici občeznani veleposestnik Franc. Ž v o k e 1 j previ- den s sv. zakramenti za umirajoče v 70. letu svoje dobe po zelo kratki bole- zni. Pogreb se bo vršil 30. t. m. ob 10. uri zjutraj. N. p. v m.! Poroka. Jutri se poroči gosp. Ivan R a b i č, c. kr. postar v Mostrani r g.čno Katico Brezavšček, učitelji- co v Kalu. Bilo srečno! Cecllijansko drustvo za Goriško nadškofijo. (jlasbeni del ob priliki ob- čnega zborovanja omenjenega društva dne 23. t. m. je bil splošno zadovoljiv; v tehničnem oziru so pevci in pevčki mašo »Aeterna Christi munera« izva- jali prav dobro; možki glasovi so bili proti deškim na vsak način premočni, saj so jih tu in tam skoraj udušili; pri koralu se pozna, da smo novinci glede sedan je izdaje; pa bo šlo! Sv. maše sc je vdeležilo mnogo raznovrstnega ob- razločuje od ozadja in isto napako ima tudi slika str. 45, prizor iz Obrščakove krčme itd. Nekatere ilustracije so pa res lepe in značilne n. pr. »Doles« str. 35., ali začetnica »Krjavelj« str. 50., >>Martinek« str. 73. itd. Žalibog je po- lovica knjige ostala brez slik, ker še hiso bile dovršene (»Qlasnik« str. 178). To je res Skoda in tega ne moremo hva- liti. V celoti bo pa knjiga nasi mladimi in tudi odraščenim gotovo dobrodošla, saj je pisana tako poljudno, domače ka- kor je znal le on, naš edini Jurčič. Da je začela »Družba« s takim programotn, na tem ji moramo le čestitati. — 4.) M e š k o: M 1 a d i m s r c e m. Ta knji- ga obsega 3 povesti t. j.: »Romanje na Ooro«, »Poljančev Cenček« in »Zgodba o Martinku, ki je iskal raj na zemlii«. Te tri povestice so določene v prvi vr- stl otrokom in tem bo Cenček gotovo zelo ugajal. Sicer je bila ta povestica — če se ne motimo — že enkrat tiska- na v družbinih publikacijah, pa to ne škoduje, ker je sedaj knjiga opremljena z lepimi ilustracijami, ki jih je narisal slike se precej ugodno razlikujejo od nekaterih Vavpotičevih, Za mladino bo to po vsebini in po slikah prav primer- na knjiga, posebno pa dogodba o naga- jivem Cencku, ki ga je fotografiral tuj, mestno oblečen gospod. — 5.) T r u n k: Na Jutrovem. Ta knjiga sicer pr- votno ni bila določena za letos, a ker knjiga o Hrvatih radi mnogobrojnih po- pravkov še ni bila dovršena, je »Druž- ba« izdala to potopisno delo g. Trunka. O tem predmetu nam je pisal sicer že nepozabni dr. Frančišek Lampe, v »Je- ruzalemskem romarju« in snov, ki jo opisuje knjiga »je sicer stara, a nam vsem vedno nova«, kakor pravi druž- beni »Qlasnik« str. 178. Ker je Lampe- tova knjiga gotovo že precej redka, bo marsikomu to novo potopisno delo o Egiptu, Palestini itd. prav dobro došlo. — 6.) Z g o d b e s v. pisma 17. zve- z e k. To je predzadnji zvezek tega ve- likega in obširnega dela, o katerem se je že toliko pisalo, da bi bila vsaka be- seda odveč,zato preidem kar k 7.) knjigi t. j. C a n k a r: T r o j e povesti, ki o domovini, o potovanju v tujino in o razmerju med delavcem in gospodar- jem. Po vsebini bi bile te povesti doka] primerne za ljudstvo, četudi je ta snov že precej obdelana v našem slovstvn, a jezik in oblika bo za naše ljudi goto- vo trd lešnik. Pomislimo razloček Jur- čič — Cankar; kar v eni sapi to ne bo šlo — Jurčič bo prevladal. Sicer pa naj se vsak po možnosti potrudi, da se po- globi v Cankarjevo nekoliko težko dik- cijo, počasi se morda vendar privadimo nekoliko težjega sloga. Napredek mora biti povsud, tudi tukaj in mi moramo zi- dati na podlagi, ki so nam jo zastavili naši predniki, ki so se tudi morali boriti z marsikako težkočo. Zato pa krepko naprej, per aspera ad astra ali po dormi- ce: po trudu pride plačilo. »Družbi« in našim dobromislečim umetnikom bi pa položili radi še enkrat na srce: delajte složno, krepko naprej v prospeh dragega nam • slovenskega ljudstva. d. b. činstva, kar je pač veselo znamenje. — Žborovanje je bilo, kakor po navadi; pičla vdeležba; — no letos vendar bolj številna, kakor lani, drugo leto mora bi- ti več! ja ja potem pa zabavljajo na vse pretege; pridite in stavite konkretnc predloge in nasvete, pokažite pot, po kteri naj se izvedejo, pa stavim, da bo šlo! Predsednik vlč. g. Kokošar nazna- ni, da je sedaj tudi v Qorici možno do- biti muzikalije na ogled, kar je zelo va- žno, predno se naroči; zakaj kar ima »Katoliška bukvarna v Ljubljani«, se dobi v prodajalni »tiskovnega društva v Oorici«, semeniška ulica. Nadalje nam gospod daje upanje, da vendar enkrat v doglednem času pridemb po ovinkih do orgljarske sole. Ko bi se hotelo posrc- Citi!! Odbor za slovenski oddelek je sestavljen takole: Predsednik: vlč. g. župnik Kokošar, blagajnik: vlč. g. D. Doktorič, tajnik: P. Aleksander, odbor- niki: vlč. gg. I. Leban, župnik, V. Vo- dopivec, vikarij, gg. F. Siinčič, učitelj, Komel, učitelj glasbe. Prva odborova seja je določena na četrtek t. j. 4. pro- sinca 1912 ob deveti uri. Dakle do vl- dova! P. A. V. Porotno sodišče. Včeraj se je vr- §ila porotna obravnava proti Valcntinu Totnasino iz Platischis-a v Vidcmski provinciji zaradi zločina posilstev, iz- vršenih v času od 6. do 14. avgusta 1.1. pri Zapotoku in v Kostanjevici. Obso- jen je bil na tri leta poostrene tcžke je- če. - Danes se vrši porotna obravnava proti Alojziju Fantuzzi in Angclju Urau- lin zaradi poskušencga unioru v sodni palači. Za narodni muzej so darovali: g. Jos. Balič, učitelj Vrh Sv. Mihaela, 1 9 dar 1.) starokrasko ruto, dobljeno na Vojščici; 2.) zbirko novcev (21 kom.); 3.) 1 svetinjo; 4.) nekaj mozaiknih ka- menčkov, najdenih ob grajskem mirišču na Vojščici; 5.) Luciaui. »Sui dialcttl dell Istria«; 6.) »F'rograma del Istituto dei Sordo-Muti« iz I. 1858; 7.) »Rcgulae vitae eclesiastice v Qorici I. 1794; 8.) Trstcnjak, »Slovan« I. 1885. -¦- Qospa Maria Brunkovič v Oorici 2 novca, — gosp. Viktor Čniko, uradnik v Oorici, 1 novec, — gospod Ninius Ivancic, (o- tograf v Oorici, 9 bakrenih in 4 srebrn« novce; — gosp. Ivan Toplikar, poscst. v Oorici, 1.) »Katekizcm Petra Kernirc- ia« I. 1760; 2.) »De Timore Domini«; 3.) »Interogationes ad casus conscientiae«, — Oospica Katica Turel, Volčjadraga, 2 srebrna in 2 bakrena denarja. O. Zoran §krl 6 srebrnih in 3 bakrene de- narje, — gospa Brezigar, Zagora, 1 staro pečo, — gospa Kamenšček Palje- vo 1 staro pečo, — gosp. Josip Štubelj Šmarje 1 petefakt (les). — Qospod Hin- ko Cigoj, gostiln. Cesta pri Ajdovščinl, 8 bakrenih in 1 srebrn novec in 1 spo- minsko svetinjo Taborja na Vižmarjih I. 1869. — gosp. Bruno Saunig, urad. v Gorici, 1 bakren novec. — Oosp. Le§- tan Avgust pismonoša v Oorici, 1 bakr. in 1 srebrn novec. Odbor. Nesreča vsled neprevidnosti. 10- letni deček Franc Kumar iz Kojskega je nasel vojaško patrono. Hotel jo je raz- streliti s tem, da je s kladivom udaril po njej. Patrona se je razletela in deček je dobil težkc rano na desni roki. Prepc- ljali so ga v tuk. bolnisnico. Častnim občanom v Štanjelu je imenovalo občinsko starašinstvo v ne- deljo v izvanredni seji bivšega vodite- lja sežanskega okrajnega glavarstva, sedanjega voditelja goriškega okrajne- ga glavarstva, g. Antona Rebek. Nova brigadna poveljstva ob av- strijsko-laški meji. Dunajski listi poro- čajo, da namerava ustanoviti vojna u- prava nova brigadna poveljstva. Pri nas se ustanovi nova pehotna brigada, na južnem Tirolskem in v Pustrški do- lini, v Tridentu, Bolcanu in v Brunecku se pa ustanove gorske brigade. To bodo morali storiti za to, ker se spomladi po- sadke ob laškoavstrijski meji pomnože in ker imajo že zdaj brigade inomoške- a-:\ :irin:islnpcrn yhnrn O do \7 hntaliio- S8FS§?^^^E^>r- Ljubezen gre skozi želodec, ^«w^'W^F'W**®* zato kuhajte. pečite in pražite samo z jedilno mastjo „CERES". Navodllo dosečl najboijše čajDO snrovo maslo: Vzame naj se neka] rumene voljne jedilne masti „CERES" (v kockah) in^doda ravno toliko'bele (v zavitkih). Obojo skupaj se raztopi, pri tern se naj pazi, da ne postane mast vroča. Nato se pridene nekaj surove smetane, v sili zadostuje tudi surovo rnleko (na Va kg masti „CERES" pride '/8 litra smetane). Med tern ko se postavi skledo zaradi hitrejšega ohlajenja v mrzlo vodo, se vse skupaj toliko Časa meša, da postane mast zopet trda. Voda ki jo mleko vstbuje se izloči, jedilna mast „CERES" pa pridobi okus in duh najboljšega čajnega surovega masla in se tudi lahko kot tako uporabja. Z dodatkom cnega jajčjega runienjaka in nek;,j soli se kakovost §e veiiko zboljša. Po tem navodtln pripravljeno „öajno snrovo maslo" se sme glasom veljavnih z.ikonskih določb samo xa domačo potrebo rabiti. ROJIC Loterijske dtevilke. 25. novembru. Dunaj......3 22 21 36 49 Gradec 47 31 19 26 58 MALA VILICA NA PRODAJ. Na lepem kraju, 10 minut oddaljenem od Travnika je na prodaj mala, iepa, elegantno na novo zidana vilica, pri- merna za stanovanje upokojenega du- hovnika. Več se izve v gostilni »Pri Rusi hiši« v Qorici. Fpostovoljna scdna dražba neppemičnin. Na predlog upravitelja konkurznc mase Andreja Kukanja v Komnu, dr.ja Ignacija Kotnika v Komnu se proda pri L. kr. okrajnem sodišču v Komnu na javni dražbi hiša številka 144 v Komru edino telo vložka št. 334 davčne občine Komen s pritiklino vred. — Kakovost predmeta in pritikline povzeti je iz ce- nilnega zapisnika z dne 11. aprila 191!. Prodaja se bode vršila pri podpisa- ni sodniji v sobi številka 1 dne 7. dec. 1911 dopoldne ob 9. uri. Najmanjša ponudba znaša 1800 K, pod tem zneskom se ne prodaja. Pred začetkom dražbe položiti je varščino 180 K. Ostalo kupno ceno plača najboljš!1 ponudnik najpozneje v treh tednih od dne dražbe pri podpisani sodniji. Natančneji dražbeni pogoji in dru- ge listine, nanašajoče se na nepremični- ne, katere je prodati na dražbi, so n« vpogled pri podpisane] sodniji v sobi št. 1 med opravilnimi urami. C. kr. okrajna sodnija oddelek I. ; Körnen» 10. hovembra 1911. Ivan Bednarik priporoča svojo knjigoveznico v eoRici ulica della Croce štev, 6 Iv. Znidarcič & dr. stav. tvrdka v GORICI VIA MATTIOLL Izdeluje vsakovrtne načrte, stat. račune, sprejema stavbinska dela vseh vrst, izdeluje tudi Westfal.-strope patent. v vseh avstrijskih mestih št. 27221. Lastnina Westtal.-stropi za vsa stavbarska dela brez zadržanja pri zi- danju, nizke konstrukcije, z ravnim stro- pom zavarovanim proti ognju. ki izoli- rajo vsako šumenje in ropotanje, pri hranitev železnih nosilcev, železnih vezi in vijakov. ceoejl kakor vsl drag! ma- st? ni stropi. Pojasnila, stat. izkazi in prora- čonl brezplačno. Izdeluje enodružinske hiše po sistemu votli blok, ki je najtrpež- nejše zidovje, ki vzdržuje suha stano- vanja, z vedno isto temperaturo. Ceneje kakor vsl drug! ststeml. z 111111111111 i 111111111 n n 111111) 111111111111111 - Jakob Miklus mizar in lesni trgovec 5= v Podgori u voeln ielralep mosta (na cetti, ki pel je proti Gradilkt) COO Trguje tudi z opeko vsake vrste, ima veiiko zalogo vsakovrstnega trdega in mehkega lesa, ima tudi vsake vrste grede, tramove 3 3 od 3—12 metrov dolge in 3 3 od 3—12 colov debele. Nanut \ Brspt aut. stavbena tvrdka v Gorici, uiica Adelaide fystori $t. 5, Se priporoča p. n. občinstvu za vsa stavbena dela kakor tudi za izdelovanje vsakovrstnih načrtov, proračunov ter ko- lavdacij po najnižjih cenah. Odlikovani fotografski atelje A. JERKK, GORICA, Gosposka ulica štev. 7 priporoča se svojim cenjenim sorojakom -- najtopleje. = JOSIP BONANNI naslednik T. Slabanja srebpar in pozlatar v GoFici alica JVlorelli IZ odlikovan z zlato svetinjo se priporoča vsem čč. cerkvenim oskrbništvom za vsakovrstna izgotovila cerkvenega orodja. Plačuje se tudi na obroke. Konkurenca v cenah izključena. Cenike gratis franko na dom. iauaian.il mjj. \j\*c\jy ui ilz ui wuiua jrjLU.t.\jki mj a -r \* Naznanjani slav. občiustvu, da sein prevzi*! jaz, poeeuši s 1. lioveinhrom znani W in zJtt Jell" sedaj popolnoma preosnovan z okusno kuhinjo. dohrimi pijacaini, s eono pnstrežho in snaznimi sohanii. Otvoritev se je vrsila due 5. novembra t. I. ANTON PEČENK0. .1 Tvrdka Konjedic & 7ajec trgovlna z ielezjem v Gorlcl v ki$i ,.(Jori-ke hudskc posojilnice" (prei krojaška zadFUja). Piiporoia bo^ato zalogo želrza, pločevtne vsakovrstnega kovanja za pohiälvo in stavbeno mizarsko. kovaSkc, kleparsko, kl»>s»rsko otodjc, stramtfne naprave in upeljave, streJnn okna. traverze, cement, svinCtnc in železne cevi in pumpe, žico, zična ograja, razi.u kn.etijbko oiodje, ätrcii'mke, piči. kuhinska in liiiria oprava. Postrežba točr.a, domaca in cene konkurenöne. -----------—\— ¦ = Prosimo sabtevati list'-e biagajne radl kontrolo. I Za one, k trpijo na želodcu!__ Vseni onirn, ki so si s prelilajfiij^m ali 8 prrobložfnjen» žolodca. z z.iiiiitj»ini slabih, za prebavo tPžkih, promrzlih ali prrvročih j<'di ali z nczmernim življ»'nj«'m nakopali kako želodčno boiezen, kakor: helodlni katar, krče v aelodcu, bolečine v šelodcu, tetko prebavo ali aaslihenje, se priporoča ten» potom dobro domaöo srcdstvo. Čogar dobrodelni vpliv se je prciskusil žp več let. In to je MT Hubert Ulirlch-ovo žeiiščno vino. ^M To zelišČno vino je izdelano iz izvrstnih, zdravilnih zelišd in iz yina ter ojači in oživi prebavne organe človeka. Zeliščno vino odstrani ncrednosti pri prebavljanju in pospešuje tvoritev zdrave krvi. S pravočasno porabo se udušijo ^elodčne bolezni že v kalu. Zatorcj se ne sme obotavljati pri vporabi. Simptomi, kakor- glavobol, kolcanje, žganje, napihnjenost, bljuvanje, ki se pri starih želodčnih boleznih pojavljajo, pojenjajo večkrat po par požirkih tega vina. Zaprtje in njega slabe posledice, kakor kolika, utripanje srca, slabo spanje, kakor tudi nabiranje krvi v jetrah, v slezeni in hemoroidne boleöine se odstranijo z zeliščnim vinom. Zeliščno vino odstrani neprebavljivost in vse nepotrebne stvari in želodca in čreves s tem, da pospeäuje stol, Suho in bledo obličje, pomanjka je krvi, C Is Fines so po navadi posledice slabe prebave, pomanjkljive krvotvoritve in oldUUbl bolnega stanja jeter. Oaebe, ki nimajo leka, so nervozno oslabljoni in so ozlovoljeni, ki trpijo na glavobolu, so brez ana, ko največ hirajo in trpijo. Zeliačno vino daje oslabljenemo življenju novo mod. Zeliščno vino povzdigne tek, pospeši prebavo in hrano, oživlja premenibo snovi, pospeäi tvoritev krvi, poiniri razdražene živce in vstvari novo veselje do življenja. Mnoga priznavanja in zahvale spri- čujpjo to. — Zeliščno vino se dobi v steklenicah po 3 in 4 K v lekarnah slcdečih krajev: Gorica, Kormin, Gradišče, Romans, Ajel, Dolgopolje, Ronke, Tržič, Ajdovščina, Gor. Idrija, Tolmin, Kanal, Videm, Palma, Červinjan, Oglej, Fiumičel, Gradež, Sežana, Vipava, Postojna, Trst, Milje itd., kakor tudi v vseh drugih manjših in večjih krajih Go- rižkc-Gradiščanske v lekarnah. Tudi razpošiljajo lekarne v Gorici zeliščno vino po originalnih cenah v vse kraje Avstro-Ogrske. Svari se pred ponarejanjem! Zahtevajte izrecno Hubert Ullrich-ovo Zeliščno vino. Moje zeliščno vino ni nobeno tajno sredstvo; njegove sestavine so: vino malaga 450.0, vinski štrkljaj 100.0, glicerina 100.0, ötno vino 240.0, sok jerebike 150.0, črešnjev sok 320.0, aniž, razne rastlinske korenine itd. Te sestavine se zmešajo.