Štev. 1. Celje, dne 13. marca 1925. jetnik 1. rplf 4 97 31 RoraRur |§(p . J Lep pozdrav vami hlaeenosci; lepši tebi, ženski sveti ■*;. : . . tŠkrot« prišel sem, da poskusim, z vami. ce sc da živet! ’ Peti i 'in- pa. norce briti | sept naučil se dovolj, delati 'pa tudi znamo E ko vsak izmed vas,) še bolj! Treba mi je le še znati vodili Ijpdi za noš, ■pa bom vsakemu človeku, tudi če je' —. ženska, kos. Torej zame zdaj začenja 1 dobe šolanja nastop; priden bom, zemljanii moji, sedem pa kar — .v prvo klop. Pazil boni' na vse besede, b_. , ki pri Vas se 'govor §, vse vas vestno' bom iibbgcjL vse vam spolnil bom željer Ko pa vašo univerzo skončal bom in ves vaš uk, ... bom slovo dal šolski: klopi,. , spričevalo za klobuk! ‘.-■M' Hej, pa boni začel živeti J kakor, mladi gizdalin, i po deželi, trgih, mestih - skakal bom ko petelin. Vsem prinašal vam zabave v slikah bom in pesmicah; tudi pametno govoril bom in pa otožno — ah! — Za trgovce in' za firmé bom reklamo širil vso, vse že zdaj na to opozarjam, . ; da-prikrajšan kdo me bo... Za zaljubljene bpm paree hranil misli in želje, a v ženitvenih ponudbah . vam tolažil bom srce! Levo — des,na., spredaj — 'zadaj: vsé imel bom predlseboj; . pikal tega, temu brisal solzice — vsak bo z menoj! Kmetom kmetiške’ bom trobil, kakršne Sole njim'všeč, a gospodi bom v salonskem , fraku, laku skušal — streč! Z delavci bom onegavil, jih tolažil, Vlival nad; z uniformo vsake baže hodil bom, na prične sp/it. =gj ■ S, pismouki bom ' razmišljen, s pesniki zaljubljen ves; v'gledališčih in po knjigah kritiziral vse počez! • _, ■; Pa ni karte se me bati, nisem kol še zdim strupen, ker o pravi umetnini ; sodil bom kot žentlmen! , •' 4 -r - če koga sem še pozabil, morda kakšen stan prezrl, i se pa naj kar brž pritoži! O, ne lom vas ne požrl! »Škrat«. Na vse strani. Verjemite mi, da spada na to-le mesto prav dolg, hudo osoljen in popopran političen članek, recimo »Kako je p ozebla-repa'v slovenski zemlji«, »Kako se je skisala majka Republika« ali'kaj sličnega.‘ Še bolj mi verjemite, da bi vam iz vsega srca rad privoščil podobno slaščico,‘če.bi-:se ne bal — da, oprostite, naravnost strah me je, kajti pomisliti morate, da sem šele začel s svojo karijero in da se nikakor v takem položaju ni dobro •zameriti, naj-sibo komurkoli. Ge- bi očital, recimo, g. dr. Korošcu, vse časti vrednemu slovenskemu sofistu, da je izdal avtonomijo za skledo leče,- bi mi pilistaši njegovih osebnih nasprotnikov pač ploskali in me nosili na rokah, toda ljubljanski dihur »Slovenec« bi me postavil takoj’ z vsakojakirni dokazi na laž, Č£g!,Jmkq, bo izdal avtonomijo, ko. je pa niti imel ni. In kar bi bilo še hujše, gospodje okoli napadenega bi me s pomočjo vseh svojih poslancev in pristašev-vo-lileev bojkotirali. Mogoče bi še mi zgodilo kaj sličnega, če bi napadel na neparlamentaren način dr. Žerjava s Pivkom-in. Pucljem vred. Sicer za-tr j uje ;»Orjuna«, da ta kvalificirana gosp oda ne "izd a ja b o jkotnih nap ovedi' hapram narodnemu' ŽMju, toda ker se ti edini .smatrajo za naroden živelj, bi me vseeno bojkotirali. Če pa ne, bi mi vsaj -'poklali vse paragrafe • novega tiskovnega zakona, ki sicer še ni sprejet., na ubogi in suhi vrat. Vidite,; križ je! Tudi manjšim politikom, recimo dr. Koruni], Bernotu in Makucu, ki zastopajo manjši del slovenskega proletariata, ker večji je itak pod Koroščevim baretom, ne smem nič krivega reči, ker prav res nimam rad vpitja in, razgrajanja proti sebi po njihovih lističih. Dr. Korun je namreč kot odvetnik oz. doktor prava v močni ‘Zaščiti predsednika Paragraphenlanda in ni dobro z njim češenj zobati. Bernot je kot profesor sicer navajen pozabljivosti, vendar ima pri roki svinčnik in košček papirja in si lahko vsako besedico zabeleži, Makuc je pa med vsemi najgrozovitejši bavbav, kajti kot železničar mi pripelje láhko vse 'boljševike na vrat. -Zagorskemu 'se tudi ne smem zameriti, ker me kot vitez »Rdečega križa« 'povabi takoj na vi težki dvoboj XX. stoletja — z gof-ljami. | Prepeluhu zameriti se mi spet -ne zdi koristno,, kajti Radič je njegov ku-rator in čeprav je zasedaj še v ječi, vendar bi znal izdati svojo Republiko sanio zato, da dobi prostost, in potem -:— jojte se meni! Bognasvaruj pa rne čuvaj zamere pri ggs Pasic. Pribičevič, Davidovič, Markovič iidičj Ti imajo pa sploh vso moč v mezincu, zato ker so iz izvoljene domovine.; Zato,...se že par v jiaprej opravičujem " pred. temi visokbrodnimi plemenitaškimi voditelji jugosloven-skih Izraelcev, če bi mi kdaj le ušla kakšna nerodna kolobocija. Torej političen 'članek to-le ni, kajti političen članek moderne dobe mora biti poln napadov, k j se jil jaz, kakor že povedano, izogibljem. Kaj pa naj torej to-le bo? se bo kdo vprašali Hm, ljubi moji zemljani, tega še sam ne vem. Smejite se mi, vem, toda» jokali bi z menoj vred, če bi poznali to .pisto resnico, da je. težko zadeti prav in nikogar! Vzemite ;le primer: 1 Ge zadeneš Nikolaja,' se. zameriš Žarku, če'dregneš'Tončka, se prikupiš Jurčku ali pa narobe. Kakor pač; Soliš neslano, jed, .takšna naj še sne, ker je ' reš- nepravilno v moderni skultivirani dobi sam si-soliti ali pa celo izbirati jedi. Kvečjemu, .če preveč osoliš, se ti zgodi, da te primeta dva paragrafa vsak za en: uhelj in te vržeta do smrti v ječo ali pa na — vislice! Sicer pravijo,, da človeška duša po smrti še dalje živi, áli kaj hočeš, ko nisi človek, marveč Samo nepridipravi ki bodi ipo-koren .pridipravu gospodarju. Zato pa — zemljani moji, gospoda moja iz Kanaana Balkanskega,'mojstrski prvaki s krvjo pradedov polite in z njihovimi možgani prešipane zemlje, br,ež zamere in na svidenje kmalu spet! Nac: No, Žane, kam pa? Žime: Zastopnik sem na letošnji mirovni konferenci., Nac: Kje si pa to gorjačo dobil? Žane Pribičevič mi jo je dal na Radičevo priporočilo-. ■ Gospodična „Politika“. ■ Krasno izgloda ta-le moda! Slika jasno, nam,pove,.. da politična neroda-zmešala je vsem glave. »Njo« vsi snubijo goreče, vsak obljublja ji največ: /»Ge volitev dobro steče!, vsega imela boš — preveč!« »Spaho« vrat ji poljubu je, r sklepa ji roké krog prs; » Pasic« ji nebo obljubuje in poljub zahteva — brž! Tudi. »Radič« jo.oblizuje, sklonjen pri n ogâah, Republiko ji obljubuje, i protiuslugu kar razmah! Ali »Tonče« jo klečeče grabi in boža za r . ., milo gleda’ in 'proseče pravi: »Moja moraš bit’!« In nešteto še prosilcev , smuče se okoli nje, mladoletnih teh s-nubiloev. vsepovsod se je drže, y' Škratov sprehod. Hodil sem včeraj po Celju v razbrzdanem sam veselju, razne fakslne počenjal, pred nikomur nisem jenjal. V ulici Gosposki vstavil sem se in lepo pozdravil, Dobovičnika zagledal, pri njem pa, kar bom povedal : V oknih tolk je svile stalo, da mi je oči jemalo, robci za deviške glave, predpasniki znane slave. In volnene sem obleke videl za neveste neke, -a Za druge modna sukna, fina, tudi seveda »drukna«. In blago za obleke Shimmy za Matijce in za Mimi; črna sukna in kamgarne za možakarje preudarne. Za natakarice klot najfinejših vrst in mod ; sukna najfinejše sorte za natakarske uniforme! Tenke florske nogavice za najnežnejše nožiče; fino platno za dekleta, cena strašno nizko vzeta. In batiste, etamine, da. ti, čute vse prešine. Kar. srce si poželi, pri Dobovičnika dobi. No, zastonj pač ni ničesa, kvečjemu samo — nebesa I M vendar cena blaga nizka je, da vse odvaga! Dragi moji, zdaj hitite, da lahko še v$e dobite, kajti kdor poceni da, kar čez noč prav vse proda! Ker je tko poceni vse, vse v Gosposko 15 vre. Vsak naj gleda zdaj na to, da ugodnosti vdeležen bo./ Škrat. Pijanec. Pat Jaka poln je svetlih sanj, p§ obdan od vinskega je duha; opira opica se nanj, . |n maček ob nogah mu puha. , In sanja Jaka grozen sen: prikaže se mu zver rogata, ki bulji vanj le ven in ven z enim očesom, zver kosmata! jz gobca šviga vonj ji znan, ki iz kor.arca ga vsrkuje; Pa! dvigne roki na ubran in stisne, stopi- in zarjuje! Sesede, se na prvi stol,,, a zver pregrozna Se zgubljava; Paf sanja, da še ni nikol ■ tako težka bila mu glava! v*e. ■. A drugi dan — pride žandar, z verižicami ga okiti —-In grozni šen mu zdaj ječar počasi skušai razjasniti! ,■ ■ Obtožen Paf je, da .je ubil bajé; gostilniškega mačka, in opico baje je bil . zadavil A- mladega Kazačka! " jp| '. ’ p ' 1 • .! 1 In glej, porotni paragraf spozna ga krivega — umora,, obsodi ga: Nesrečni Paf . na vislicah končati mora! Nedolžni Paf je obešen bil, a pravi; krivec1 se mu roga; . ; še več jih bo tako vlovil, ki ga casto ^ pijancev boga! za GOSPODE novodošlo sukno in kamgarni za pomladanske in letne obleke samo češkega in angleškega izvora kupite po znižani ceni v manufakturni modni trgovini MILOŠ PŠENIČNIK, CELJE, Kralja Petra cesta S. Cene nizke I Velika, izbira blagra. Postrežba solidna! Josip Kos močno obuje Vhotelu pri ,Kroni‘i, dvorišče in po ceni, kar se da! vsak v Celju Kosa naj poišče, Kdor ne mara biti bos, Ljubljanska cesta še deset, vpraša naj, kje fosip Kos vsak dan prijazno bo sprejet! dobre čevlje izdeluje. (3S9S©SiS6i©6^3Š9^^®3Si© ALOJZIJ PUGMflJSTER, moški vam po nizki ceni izdela sukenj in hlač, kolikor jih hočete imeti. špecerijska trgovina CKLiJEi^ Kralja Petra cesta ima fin,o blago in dober kup, da je veselje! Če hočete videti in verjeti, da sem cenejši ko marsikateri, pridite na Dečkov trg številka štiri. krojač avnokar dospeli gumi plašči, usnjate suknje ter raznovrstno manufakturno blago po zelo znižanih cenah pri tvrdki 01^* Ravnotam velika izbira izgotovljenih olblek za gospode in dečke. "*99 Stran 5. Škrat. St. 1. Prigodba. (S posebnim ozirom na bodoč tiskovni zakon). Čujte, kaj se je zgodilo v neki vasi tam v gorah — čisto tiho, samo v sebi je prišlo in šlo spet v prah! Neka rovtarska je zgaga list papirja počečkal, v njem županu je očital, da za vas je — barantali In gospod župan so jezni poklicali ga pred se, slugi svojemu ukazali naj ga v kozji hlev zapre! Kmetje so pa radovedni poiskali tisti list, da bi brali,'kaj napisal je nesrečni — futurist! Tam v gostilni so se zbrali, eden bral je vsem naglas. Smeh donel je med vaščani! O, pregrešna, grda vas! khSš In gospod župan častiti so užaljehi bili! Vseh ni kazalo zapreti in kam? — Saj prostora ni! Pihali so, se jezili in na streho šli so sest. Pretresljivo so jokali, dvigali so k Bogu — pest! Slugi so pa ukazali, . naj vaščane zbere vse. tja pod lipico občinsko, koders strehe -vidi se ! Ko bilo že vse je zbrano, dvignili župan so-glas in očitali občanom; »Ne veste li, kdo sem jaz? - Kaj mar nisem vaša glava? Vaša pljuča in srce? Kaj mar nisem vaš vladika? Kaj mar nisem vaš — — onfc? Kaj mar nisem--------— Kaj mar nisem — — ?« je'donelo s strehe tam --------- Kmetje so se že razgnali in žiipap so ostali sam! Pa šo se tako zjezili gorske vasi sveta sol, da so počili ko žaba, ki hotela?je biti vol! , , | Dober nos. Francoski postrežčki imajo navado, da. ob prihodu vsakega vlaka kriče po peronu: Bagage! Bdgage! (t. j. bagaž, bagaž! slov.: prtljaga.) . Ko se.pripeljejo nekoč trije mogočni zastopniki1 kraljevine SHS v Pariz in izstopijo, pravi najstarejši med njimi proti svojima spremljevalcema: , »Eto, bračo, brzo su nas prepoznali!« Kdor žefi fepe posefi afefje ‘Pe Priporoča- se BRIVISHGR na kralja Petra cesti 27, CEIidE. Striženje sama 4 Din, Za prvovrstno posrežbo jamči lastnik Matija Bukovčan. manufakturna tpgovina CELJE, GLAVNI TRG S. Fino blago in nizke cene. Če hočeš fino huhati in peči, si moraš s .Ruharsho Pratiko' postreči. Za kuharice vse in gospodinje je knjiga prav izborna iti kuhinje ne morejo niš boljšega dajati, kakor smo mogli v naši knjigi zbrati I Na prodaj jo ima pa „Škrat", brez šale, res, kar za naročevati „ŠKHAT“ CELJE Vodnikova ulica štev. 3. izdelujem obleko po meri, od preproste do najfinejše vrste izdelave po najnižjih dnevnih cenah. Vodnikova ul. štev. 1. LUD. SELISEK. CELJE Vodnikova ul. štev. i Nesrečna zamenjava (ali »ker je oboje enako debelo«). Evropejski čas (v Jugoslaviji). Potnik (na obmejni postaji): »Gospod postajenačelnik, kdaj privozi vlak s proviantom iz Ljubljane?« Postajenačelnik: »Kadar bo v Italiji zazvonilo v petič s signalnim zvoncem!« ■ * Nediskretnost. • R v š e k: Na Štajerskem smo imeli nekoč samo dve stranki: nemško in slovensko. Danes jih je pa že toliko, da jim niti števila ne vem!« Butec: »Da, da, prijatelj! Tudi iz dveh novoporočencev se razvija družina.,« * Ni rizikantno. R: »Čudim se, da smo imeli letos 8. februarja na Štajerskem 12 skrinjic, na Kranjskem pa samo 9?« B.: »Ko pa smo Štajerci bolj žilavi ljudje in več zdržimo .kakor pa Kranjci. Iz same ljubezni do našega dušnega zveličanja!« H I v , * Moderni zdravniki, iz dobe „strojev“. Bolnik: »Gospod doktor, svetujte mi, kaj naj storim, da bom živel še 50 let« ' Zdravnik: »Ali pijete?« Bolnik: »Že 10 let ne pijem alkohola«. Zdravnik: »Kadite ?« Bolnik: »Ne, gospod doktor j«' Zdravnik: »Se ukvarjate s politiko?« Bolnik: »Na moje veselje ne«. Zdravnik: »Brezmejno —ljubite?« Bolnik: »Prav zmerno, gospod doktor!« Zdravnik: »Hm, čemu hočete potem še 50 let živeti?« Zjutraj pri kavi dobro ni, če nimaš kruha na mizi, pri poznem zajtrku seve se tudi brez kruha nič ne je. Kosilo brez drobtine kruha celo berač ti ne poduha, in če popoldne ješ še kaj brez kruha, všlo ti bo nazaj! loan Oirán. Celje Za kresijo štev. ZI. Večerna jed tudi ne diši, če kruha prav nič zraven ni! In če kedaj kaj piješ kje, zatakniti spet moraš, ne? Zato le pazi, da ne bo oko ti kruha stradalo! Saj veš. da pekov je dovolj,! a moj kruh dober je najbolj Jlazfagova uf. šf. 9 Justina Bfiffer, Cefje ‘Razfagova ut. Šf. 9 izvršuje vsa modna čefa za dame v najfinejši c<§^ciqueures se priporoča. Zdaj, ko ste si ogledali vso prvo številko našega lista, pa se zmenimo nekaj resnega. List. bo izhajal trikrat na mesec in bo veljal za Jugoslavijo 6 Din na mesec, za inostranstvo pa 10 Din. Kdor si ga ne misli naročiti, naj ga takoj vrne. Drugi številki priložimo poštne^položnice. Naročnino je poravnati v naprej. Uprava „ŠKRATA" Celje. Izdajatelj in odgovorni urednik: Ciril Bolim. Urejuje Red. krož. „Škrata“ pod vodstvoin Žarka Arnška. .'Uredništvo in uprava: Celje, Vodnikova ulica 3;,Tisk Žvezne tiskarpe v Celju. Uiedništvo in uprava: Celje, Vodnikova ul. 3. Poš ni ček. račun št. 14.119. Izdajatelj, in odgovorni urednik Ciril B6hm, Urejuje; Viktor Frie. Letnik I Kaj bodočnost nam obeta ¿[UfflNQfy j Tud’; éé r}Radjicj rše priklenjen lio • ostal š.O' neki' čas —. vendar Bašič i bo ’poskušal, da dobi ;sv:o;f dobri glas. , Dan za dnem, se ,oas spreminja, ' kot ;V;kalendri, mescev-znak, ki ‘obeta vse, zuaeifno; ‘ kdo postal :— bo pač e H. Daši e žc.na Vse načbio, •, je poskušal bit’' prvak;' a -- do’ zdaj' še vsem neznano, • če utrdi svpj-korak. ■ ' V .TV,* . Oh. v roke. vzel bo flauto — •piskat’ bo: nar:njo začel: Radoveden če uspešno, glas piščalke, bo — donel. Dp, med. univ. „Škrat“. Brzojavno sem bil pozvan v »Za-: greb« in v »Beograd«. Kakor , hitro se je raznesla vest, da sem otvoril »Anatomični ambula-torij« za raziskavanje vseh poznatih in nepoznatih »bakterij« in »bacilov«, že me kKčejo ¡gr »na vse strani«! Znano vam. je, da sta dva naša prva ljudska voditelja, nenadoma, zelo opasno zbolela. Poskusi slovečih »specialistov« priti na sled tej kugi, od katere sta prizadeta, ta dva odločilna državna faktorja, so se zelo — zelo slabo obnesli. Da se niso še v pravem trenutku obrnili na me, ne vem, kaj bi se znalo z njima prigoditi. Pozivu sem se jaz seveda takoj odzval — in sc direktno s prvim »eks-j presnim« vlakom v »Beograd« podal. Prišedši v »P-acientovo« stanovanje, v katerem so me že zelo nestrpno pričakovali, se žiirno pripravim, da ga z gotovimi inštrumenti temeljito preiščem, da dobim luč — »diagnoze«. Pa kaj jnjislite, kaj sem našel!? —- On, boluje namreč na t. z.:' — »Ultra - diktatoris«, II. stadija. »Analiza, bakterične diagnoze, katero sem proučil na jezičnih slinah, mi pa prinaša: — »Bakterije«: »Eks-tremis - konservativis«. To je namreč bol, ki se da ozdraviti po sledečem ^4; '' Hokus poku s. gance«. 2. »Quod tihi non vis fieri, id al-teri ne feceris«. To bi bili medikamenti, po katerih bi g. P-acient tekom 24 ur gotovo ozdravel! •, S tem bi bila moja ordinacija v »Beogradu« za enkrat zaključena. Toda kaj, ko sem se pa moral takoj napotiti v »Zagreb«.. Moral sem se odzvati prošnji im se požuriti k -% »Radiču«. Tudi tukaj nisem doživel nič manjših napetosti. Da, celo bolj nestrpno so me pričakovali vsi »kriminalni dvorjaniki« »Stipice Radiča«. Na vsak način sem jaz kot znani »f-r-i-fikus-praktikuš« vzel kar najhitreje »Stipico« v zelo pazno in temeljito preiskavo. Ali — na moje veliko začudenje sem dognal predzadnje, obupne vzdihljaje t. z.: »Unicitis-mandatis«! — V tej diagnozi sem pa konstatiral, da .se je on moral, vsekakor »inficira-ti« kje v inozemstvu (vzemimo n. pr. v »Sovjet Rusiji« ali pa celo v »Moskvi«), kajti: to izvira iz neke vrste »zaslrupljenja«. Stanje je zelo slabo, obupno, kakor sem, m. p. r. Na vsak način pa predvidevam injekcije, proti njegovi »Devastaciji«. Skoro. ne dvomim, če še ne bom morebiti primoran izvršiti operacijo, odnosno Uidi amputacijo, kajti: on je že. skoro pohabljen na notranje in zunanje. Za sedaj sem predpisal samo sledeči ,— »Recept« 1. »Amalgamiranje z Miro — humano — kroato -gtfiseljako — Devo-cijo«. 2. »Pietetiko lil inkluzivno cum Lux in tenebris«. 3. »Kuiminiranje s--, konstisten-I ČČ ’et in »tempori-parenthirri« Na1 podlagi teh receptov imam upanje, da opazim že v najkrajšem času povoljne uspehe jfpBS »vseh stra-. ni«! To je t. r. med nami »dokrinar-no« rečeno. »De gustibus. non est disputan-dum.« ' »Sapienti sat«. KatPCa ------- DO pa Barbiča. (Z mariborske ulice.) O-o-o! serbus Barbrca! Raun prau, da sme prešle skup. Marja und Jožef! !Oh — saj praun, no pa. še rečem: - veš, tokšn teatr pa že doug nism vidla, kokršn šm včiraj doživela. Barbca: — Ja! kaj spa doživla, da s’ ti fak dobr zdi? AT s’ mela spet .kokšn hec radi Mihe-e-ca? Daj —- daj, mi no hitr povej! Katrca:—• Eh! škoda, da te ni b’lo ke bliz. Tebe bi od samga smeha razgnal. To ti lehk »kreditiram«, ko-kr se pišem — pa saj nism zastoj : Pi-skrova Katrca! Veš, saj ti ne morm nkakr dopovedat, kaj je vse b’lo. i|ip Oh! ti prklet butl, kaj si vse ein-pilda; pa dobiu jih je pa foršriftmesik, pa še anštendik pod nos, tak’ da se mu je kr zesrkno; veš tak’ mu ga je za-vihnl, da mu je kapo ž buče vrgl — veš, kakr tole stojim, da se ti nism cest neč zlagala, al’ pa kaj aufšnei-dala! Saj me poznaš tek dobr Barbca, jelde? Barbca: ¡jfi§Oh — povej mi povej, kej je vndr blo, n pa kaj se ti je trofl, de- mi še niši čist neč povedla za kirga se prauzaprau. gre! Tist tek \-em de ti nčesar ne boš men — sej veš men auftiplala, ko se pa že doug pozname. Ti mene, jez pa tebe in tek vem, de si mi aufrihtig, jez sin pa tudi anštendik. Ja — al’ se gre za tistga Mihlna? Eh za tistga pa takltak vem, da je en eht kic. Tko pr n glih ga poznani. N toukec je {— kullkr si morm zrajtat! Katrca: .¿ni U-u-uh! pa še kokšn toukec - - o ti nebeška in florjanska rnadona! Sej ti praun, de tokšnga linilna še pa nevem, kokr je ta prsmojen —h Mihi!' . Veš, nos,Se pa tak, kokr n baron, pa še stopt ne zna — ke nek hudirja, pa govort .s kakšno bolšo gselŠaft. Ta pr snet troti si miel, Če je pr C>brlandesgerihtratu, de je on tud že kak dohtr, pa. je le za purša, na taka štapfeca je, ta prsnet natrkan n pa einpilderišer tost! Oh! ko b’ ti vedla, kok sm ga ošim-fala. — (Dalje prihodnjič.) Pravilno m — narobe gre. Oh! nezaslišno, je danes vse, ker'celi svet narobe gre . . . tud’ jaz ne vem, kaj bi začel, ker svet, že skoro je — znorel. Naštel pa vendar, nekaj bi, da razumeli, bi me vsi; vam bode prav, al’ tudi ne — saj vendar vse — narobe gre . . .! Starejše vzgajajo, že zdaj otroci — in večkrat tudi šiba — poči; za nje, zdaj prava je nadloga, ker — dete hoče, da se uboga.......... Učenci r— tudi že dolžnosti zamenjali, so pram starosti — učiteljem pouk dele — saj vendar vse — narobe gre . . .! In služkinje, že tudi vse, bi rade gospodinje b’le; v kavarnah rade bi sedele ! in nič več, v kuihnji čepele ... . ■ Tud.’ možek ženke nič več noče ubogat, kakor ona hoče; prepira, dere, smeje se isaj vendar vse — narobe gre . . '.! Narobe tud’, v tovarnah je, zdaj: le lastnik — še delat’ gre;, delavec mirno se sprehaja — in s sladko kapljico napaja . . . In kmetu, tudi že živina se punta, kakor vsa družina in debi zoperstavlja se šaj vendar vse — narobe gre . . .! Baletke zdaj so z operet odšle v kloštre — menihom pet, a nune — s kloštrov so sedaj podale, se^ v-gledališki raj . ". . . Zdaj poje, pleše —' samostan, veselo v operi, vsak dan; . oh! zdaj obrnjeno je vse saj vendar svet — 'narobe-gre-i..., ! Prosim na »širni« šik. — Nemogoče — za vašo staturo! * Odjemalec, pri neki tvrdki, pride da poravna račun. Trgovec pa ga vpraša, ob sprejetju svote že v roki držeč: ako bi morda hotel dotičnik imeti še posebno potrdilo? — Ni nikakor potrebno, saj mi že sam račun jasno in dovolj potrjuje — da ste me pošteno^; obrili—! * Zelje tlačil. Učitelj je imel v svojem razredi nekega zelo neubogljivega in vedni najlepše umazanega »Mihca«, s kate rim je imel tegadelj vsaki dan oprav ka, z lepo in karajočo besedo oporni njajoč ga: zakaj si ne umiva nog? Vsakokrat, kadar ga je pšfel, j( dobil vselej od »Mihca« nesramen odgovor: saj se mi sploh ne splača, ko pa vsak dan gnoj kidam. In tako je bil ves učiteljev trud zaman in kakor bob v steno. Nekega jesenskega dne se pa pojavi na veliko in splošno začudenje učencev in učitelja, naš »snažni Mihec«, res sijajnobelih in čistih nog, v razredu. Učitelj, presenečen nad to Mihče-vo prikaznijo, ga takoj samega veselja tem primerno pohvali in zadovoljen reče: J a, kako pa tb, da si danes tako čistih nog, Mihec? — si me vendar enkrat ubogal, da si si jih pošteno umil! Mihec se pa na to ponosno odreže: saj si jih nisem umil ne----- — » včeraj sem — zelje tlačil -! *. Zanimiva najdba. Naši carinski organi so na sever-, ni meji pri reviziji odprli tovorni, voz-htadilnik, da se prepričajo o vsebini. Na..veliko začudenje so pa ugotovili, da se nahajajo y vagonu kot. tovor telečji možgani. Ker je pa v državi že Narobe tud’ je — magistrat — in cel, državni aparat; zločinci, straže zdaj love-in v kriminale, jih pode . . ; . ' Sodnikom tudi vse drugače — zločinci merijo, jim hlače; napačno marsikaj pač je —• ; • saj vendar vsè — narobe gre . . ■Od .upnika —"dolžnik zahteva' inaj plača, mu, kar on veleva v narobe vse, je le sedaj, kar jaz dolžan, daj ti nazaj! Narobe tudi, se kupuje, ’zato, vso v trgovine hruje; trgovec da, zastonj že vse — ;saj vendar vse — narobe gre ... ! Vojak več noče eksercirat in starešinam — salutirat; posilili — tudi svoj #■ mandat — ‘ naložil, častniku na vrat . . . . {Tako godi, se pač na svetu, da treba, več'ne bo dekletu —, in moški, naj Sedaj- — rodé Saj vendar vse -—narobe gre . . . !. In marsikaj, še gre narobe, a, to je le, za dobre Sj- zobe, da tudi —' davčni že urad — ■ začel, nam 'davke plačevat’ . . . Omenil bi še marsikaj, pa bilo bi, preveč za zdaj; saj dan za dnevom, vedno le — pravilno vse pf narobe gre . . . ! * tako velik primanjkljaj te robe, se ne sme izvažati. Na višji ukaz je bil vagon zaplenjen in odposlan v Beograd. Vsled iztirjenja na glavni progi je pa pošiljka stala več dni, tako da se je bilo bati, da se skisajo. Poklican je bil izvedenec, kateri je ugotovil, da se še bolj »skisane« možgane lahko uporabi; tako-je Vendar vagon šel svojo pot. Omeniti je še treba, da so en pehar teh možgan poslali gospodu Pavletu v Zagreb, da ne bo v stiski, . drugo šo pa potem plombirali in z brzim vlakom poslali v Beograd. Kaj se je potem tam zgodilo, o tem še 1 »Škrat« ne ve, pač se je pa čudil, da jih. bodo rabili, pa kar cel — vagon. * Za 1. april. Spet je prišel čas primerni, ko za nos se vleče vse; morda vsem. je še v spominu kaj obljubljalo 'septl je: — Le v obljubah, na papirju . blaži uradniška se bol — in za »prvega Aprila« dvojna plača — pečen vol. In nešteto beneficij obljublja vlada vsakokrat, ko se bliža k »Aprilu«—-uradnikom,, -p-1, stotisočkrat.... 'Nade trosi vsem bogate -— naj do »Aprila« še zdržč, da je vse že ugodeno, kar za —- »prvega« — dobé. Trikrat, petkratne doklade, za obleko .in podplat in za ženo in, otroke, za »April« dobil bo vsak. Dvakrat v letu še dopusta, eden mesec, ni’ pa dva ; : - s vse5 za. — »prvega Aprila«' -vlada, odobriti zna!? Iz koncertne kavarne »Korzo« pod »simpatično, melodično, muzikalično, Harmonično, damsko kapelo la-stavic«, je odhajal gost. Ali pri vratih ga opozori nastavljen krožnik, za prostovoljne denarne poklončke. On pa, nevedoč za to, si je mislil češ, zelo galantno, ta pa ponuja zopet nazaj! Neki mož me sreča na ulici, me pozdravi in že tudi pristopi k meni, nudeč mi nekakšno malo tiskovino, slično vizitki. Pa kaj mislite, da je imel na lističu natiskano?! Namreč to-le: 1 »Vljudno vas prosim, da mi poklonite vsaj 5 Din!« Jaz pa ga vprašam, kako to,; da berači na ta načjn? Iver že gre vse po »širni modi«, zakaj bi še pa jaz ne beračil moderno, ker ne maram po starem kopitu vsakemu nudit’ praznega klobuka!. * , -Zdrav,o Pepe!■ -il Kam se pa tako hitiš?. Ravno Se odpravljam, na zakusno in užitno — kuro. Ja;— kam pa pravzaprav, če mi dovoliš to vprašanje? Povabljen- sem od gospe mojega prijatelja! Pa . se mi bo prav prileglo za predpoldnico. A-a-ala^ tako, potem pa ne bo nič. Nadejal sem se že, da bova Skupno potovala, glede —: kur! Jaz se namreč ravno odpravljam, po zdravniškem priporočilu na južno — kuro!_____ * Fric reče zaročenki, ta-le ovca je tvoja sestra! A zaročenka njemu, ta-le gosak je tvoj brat. 8£ Eh! saj pravn; take sreče pa le ni vsak. dan. ■ Daanes sm si kupo denarnco! Pa kaj mislte, lculk- sm dau zanju? Zariju srh dau 100 Din, a v n ji j sm pa našo 1000 Din. Čevljarski mojster Plevčak Franc Celje, Gaberje štev. 14. V** Priporočam krojača Maks Zabukošek CELJE. 99 66 Krojaški mojster Anton Oražem Celje, Gledališka ulica. Obleka moška iz pristnega češkega šev-jota in fina dunajska konfekcija Din 660*—. Fina damska volnena obleka Din 240'—. Damski plašč Din 450:— .r Fantovska obleka Din 75'-. Dekliška obleka Din 50'-. Prodaja veletrgovina R STERMECKI, CELJE. Kdor pride z vlakom osebno kupovat, dobi: nakupu primerno povrnitev vožnje. Cenik zastonj Trgovci engross cene. Matija Bukovčan brivec, Celje, Kralja Petra cesta striže po k Din. kupite najbolje pri tebi Jiri ’! . delniško zavarovalno društvo Zagreb- Beograd- Ljubljana Inšpektorat v Celju. Pisarna: Slomškov trg št. 7/1. Se bavi z zavarovanjem proti:, požaru, nezgodam, toči, suši, vlomu; za življenje, jamstvu zakonitih dolžnosti, transport, zdrob-ljenju šip, strojev in avtomobilov, rente itd. itd. ter daje vsa fpvadevna strokovna pojasnila ¡n proračune. Brihtnež. 1/ehemenfna .debata. Jaka, kaj misliš? Jaz pravn, da bo tale Tonček dobiu še cejlo »Ataño-mijo« y pejst. Kaj pa ti oštir rečeš? An firklc, kaj ne. Vejš Miha, jaz ti povojni, da neb’ Toña bio nkol takou močn, kob naša ves ne bla šitimala za n ja! Kelnerca, še no kruglco! Pijmo ga, da vse grmi no blijska! Hola - dri j o, hol - adrija, .ho - o-1 - a - a - adrija! Še men an firkfc, da bo boljša štimunga. Jaz pa ročem, da mi je vseglih ma Tona, aTaSiipica, al’ pa, Nikola, alš ■k ir drug, to mi je šejekol ' Na zdravje! Ornga' mora bit’, pa pasta! J - u - b.u - ba! Kmet Jäkel je silno ljubil svojo pipico, da jo je še ponoči držal v brezzobih čeljustih. Nekega dne je dobil veliko zapečateno pismo, s katerim ga je Vabil gospod srezki poglavar v men. sto v neki želo važni zadevi. Jäkel se je opravil praznično in šel. Noga ga je zanesla pri vstopu v vlak v voz za nekadilce. „Tega naš Jake! seveda ni vedel, zato je prav moško vlekel svojo pipico, deloma iz navade, deloma pa tudi, da se navleče korajže, ko stopi pred skrivljeno oblast. . Nesreča prinese sprevodnika tudi ■v ta voz,, in ta silni čuvar železniških predpisov ukaže Jakelnu, naj dene pipico na vlaku v pokoj. Ubogi kmetič se je s solzami ločeval od ljube pipice; tako dolgo jo je gledal in božal, da je privozil vlak na postajo. Srečni Jäkel je' smel sedaj spet prižgati tobak in je vlekel še z večjo slastjo. Ne vem, kako se mu je godilo pred. poglavarjem, ki ponavadi, ne ljubi pipice. — Vem le to, kar se je godilo pri njegovem vračanju. Ker je poznal železniške predpise, vsaj kar tiče kajenja, je sedel, v voz za kadilce. Zapazil je poleg sebe kmetiča; ki ni kadil. Zaupno se je sklonil k njemu'in mu prijazno dejal: »Prijatelj, hitro si zapali pipico, drugače te vrže kondukter ven! Tu je vagon samo ža kadilce!« ¡¡¡¡i Ja šijkam se pa tebi tako mudi »Blaž«? Eh! — moram se kar najhitreje požurit, da mi zopet pred nosom ne zaprejo. Pa kam pravzaprav t’ko drviš, kot da te kdo podi? Veš, že delj časa se nahajam v takšni denarni stiski, a davčni urad me hoče rubit’. Pa že vendar, nad 30 let nalagam »ogromne« vsote v dotič-nem uradu; ali danes bom pa vsekakor dvignil obresti, ki so baje na zelo ugodnih točkah, da lahko z njimi poplačam zopetno terjatev istemu uradu, ker drugače si. ne morem nikakor pomagat’. ■* Cestni pobalin se ustavi pri neki izložbi in nadvse začuden ogleduje iz-loženo blago, a še bolj začudeno pretehtava previsoko označene cene. Trgovec to opazivši, se poda pred svojo izložbo mi vesel povpraša dečka: g Kaj ne, da ti ugaja moje blago? Deček pa,, v pravem pomenu besede, pokaže z levo roko na izložbo, a z desno na trgovca, dejé: Vi ste vsekakor —jj »brivec« — kaj ne?! Čitojte. Pekarna Jakob Lopan Celje, Kralja Petra cesta. Prodajalna začasno na dvorišču. Dežnikoma Jos. Vranjek Celje, Kralja Petra cesta priporoča v bogati izbiri svoje izdelke. Prva celjska likalnica in čistilnica Franc Hradila nasled. JOŽICA. LESKOVŠEK Gosposka ul. 13 CELJE Gosposka ul. 13 Odlikovan z zlato kol. Maribor 1922. Diplomiran 1 r. Celje 1922. MARTIN OREHOVEC Gosposka ul. 14 CELJE Gosposka ul. 14 krznarski mojster in izdelovatelj raznih cepic. DRAGO GAMS mehanik GEL J ¡E j Mariborska cesta. Priporoča se Ludvik Petek, Celje trgovina špecerijskega in kolonijalnega blaga. ijzij Pintor Ivan Taček ml Miam lolieli in Mir " Celje, Kralja Petra cesta. krojaški mojster CELJE, Dečkov irg. Prva celjska kemična čistilnica in barvanje oblek Chlje, Gosposko ulica H Marija Baumgartner pohištvo '° CELJE, Gosposka ulica 25. JVtfladolethi tudi že — za dekleti se pode. V predmestju, mesta »Celje«, z znane grberske vasi, polno mladih petelinov, na večer jih mrgoli. Se poganjajo po cestah v hrupu, polnih besedi; vsak ’ma v mislih, že — dekleta če prav šteje le do tri; Vsak že čaka, komaj ure ko se šivanje konča v tovarnah oblačila, 7 ' in se hitro, k njej poda. Hitro jezik si razveže in ji sladko govori jo miluje, obljubuje, kar še v zraku Vse visi; Pomagaj si sam . . . Oj, kaj naj vendar storim? Zdravnik mi je zagrozil, da moram dovajati hrano možu le skozi biljkino cev. Oh, kaj naj napravim s temile knedeljci, ki si jih on tako želi? Ata — Poldi, Tončl, Nejce, Ilinček tudi ne fali; vsak že svojo š’vankarico tudi Iludlek, si lovi. »Škrat« pa smeje se in roga, ko jih sliši govorit’. Oh! sirote ve uboge —-pojd’te se — solit! pa ti bo pomagano. Eh, s temle lijakom in s kuhlo — pa mu jih najlažje spravim v želodec! — * Bolj se boj ljubezni žene|f| kakor sovraštva od moža Nekdo je kričal na vso moč: — »Izdajalec —! Izdajalec —! Izdajalec! ponarejenih bankovcev!« * Gledaj -- gledaj Stane, kako »or-ju- na-« poljima volički. Žane! kaj misliš, kako danes kurz stoji? — Pod ničlo. * Nekdo vidi blazneža, pa reče: — Tudi meni se lahko dogodi. * Slišim vedno govoriti vsepovsod okrog, da se hočem oženiti — zdaj, ko je še. postni rok.—! cČratijo Mutišek fotograf CELJE, Cankarjeva c. 9. CELJE ■izvršuje naj finejše in najmodernejše , fotografične slike i. t. d. Marija Borovič trgovina šivalnih strojev ih koles Celje, Kralja Petra c. 33. Priporoča sehrojašhi mojster Jakob Kovač Celje, Razlagova ul. Gotovo znano! Kje najboljši kruh se peče, to v Gelju vsakdo ve; saj konkurenčna cena reče, da v pekarni Korena le. Znano gotovo! Luksuzno pecivo, prve vrste, kakor tud' prepečenec; pridite, pa poiskus’te, da Koren zna dobro peč. „Po zahtevi, tud’ na dom, vsakemu pošiljal bom.“ SfefaD Feraoi urar državnih železnic Celje, Slomškov trg. Josip Kos čevljar Celje, Ljubljanska c. 10 Neverjetno — ali mogoče, Kolk Vam da tale krava mleka? Ja, 15 litrov vsak dan! Kolk ga pa prodate? Ja, do 25 litrov. Hribovski Salamon. Župan Zvitorožcev Je jako pameten gospodar svoje in občinske lastnine, poleg tega pa zelo vesten in poln škrM^ža niir med vaščani-.. Kjer mir že obstoja, si ga prizadeva,’obraniti, kjer pa vlada prepir in nemir, ga skuša energično upostaviti. Za ta idealni posel mu daje vse možnosti njegova služba ; »župana« in »sodnika«. V Zvitorožcih živi tudi vaščan, imenovan Mačko-med. Ta človek je jako bogat, tako da oddaja dei svoje hiše vedno v najem. Pred nekaj časom' je bil njegov. najemnik neki ubogi mož, ki je redno zaostajal s pla-f ' čevanjem najemnine; Tanerednost je Mačkomeda tako jezila, da je spravil zadevo pred vaško sodnijo z zahtevo, da ta najemnika nasilno deložira, ker se ne zmeni za njegove večkratne odpovedi. Sodnija pa je delovala v ti zadevi jako počasno. Šeiečpo večmesečnem priganjanju tožitelja je odločil sodnik o zadevi ter razsodil tako,'da se je Mačkomed pri svoji duši zaklel, da ne bo nikdar več tega župana volil. Razsodil je sodnik tako-le: . ; »Obtožba tožitelja Mačkomeda se zavrne. Prvič, ker je tožitelj imovit človek, ki nima potrebe dajati svoje hiše v najem, če bi tega ne delal, bi se .sedanji1 najemnik, obtoženec, tudi ne bil vselil v nja-govo hišo.; Drugič, ker je obtoženec ubog, a pošten delavec, ki bo plačal najemnino, kakor se spodobi, čim mu bodo dopuščala sredstva. Tretjič, ker tožitelj u ne ustrežemo, če obtoženca nasilno deložiraino. Tožitelj bo dobil drugega najemnika, s katerim se bo začel spet prepirati im toževati .ter bo tako v nevarnosti vaški mir. Tega pa mi nikakor ne .smemo dopuščati.« Pa da si boste zapomnili, cenjeni čitatelji, da se1 je to vršilo v hribih, ne v mestih. . Kaj se govori? Malo pred zapiranjem lokalov vstopi neka rdečelasa žena v celjsko lekarno. Ko opazi slugo, ki se pripravlja, da spusti »rolo«, steče vsa preplašena iz lekarne in kriče zbeži domov. " ' Zdaj pa pripoveduje rvsákemu, ki jo; hoče poslušati, da so jo hoteli preparirati za zdravila, baje zato, ker ima rdeče lase . . ... . . . . *Z*. Poštenjakovih Sodnik: »iZakaj pa listnico,.ki ste jo našli, niste prinesli takoj na policijo?« — »Takrat momentano nisem imel časa.« Sodnik: »Pa bi bili storili to pozneje, ko ste imeli čas!« — »Pozneje se pa ni več splačalo!« Potnik pri celjskem zdravniku. Zdravnik: »Na katerem delu telesa ste bolni?« < Bolnik: »Noga- me strašno boli in tudi prsi!« Zdravnik: »Radi noge ste bili enkrat že pri meni?« Bolnik: »Bil, bil, pa ni nič pomagalo!« Zdravnik: »Torej ozdraviva zdaj najprej nogo, potem- šele prsi!« Razširjajte. Kar na tiho Uaro povem. Premišljal si je slavni »Z’bot« kako brez dela on bi bredel; v krčmi, mislil je na to: — kako bi pil m mastno jedel. \ A vinski brat, ga je navdal in ga iz vrča lukal: moj *Ž’bot« prefrigan si možak, ti lahko boš, ga vedno cukal. Z idejo to, ga je obdal —-naj yendar misli malo, ppslan’c, minister, lahko si, če se požuriš kmalu. Saj vendar jezik gladek ’maš, ker vedno ga oblivaš; korajžen tudi si dovelj, da se — med one zrivaš. fllej druge!:%- da težavno ni, povspeti se na stolček, za nos potegneš, le ljudi — pa že dobiš, ministrski portfeuilček. Saj norcev jgl vedno je preveč, če jim kaj lepega obljubiš; in vse, bo vedno le za te, .— mandata, ne izgubiš -j-' ;. Potem pa, Kajd v parlament podaš se, s svojo kožo; povprašaš za, dijete tam, ko vsedeš se, v ložo. Od lepih’ — - Jurčkov ':— boš takoj obsipan, na debelo — za drugo, pa nič tebi mar, ker to, je edino delo. Z autoin se potem podaš v letovišče, na. riviero — le — to, v programu ’ma resor, 1 za — ministersko carriero. * Moto: »čez vse in čez noiben’ga to nroje geslo je . .... če piknem, pa kater’ga — ga vendar božam le!« * Vse kriči in vse obeta, da potegne se za nos, kadar pride dan »Aprila« . . . morda tudi, jaz sem kos — * N arocujte. Marsikaj za vsacega —| Vsakemu nekaj manjka. Enemu n. pr. širni klobuk, drugemu Šimi čevlji, tretjemu zopet širni obleka, zopet prvemu zlata ura, petemu zlata zapestnica z briljanti, zopet drugemu zaročni prstan z diamantom, sedmemu zlati zobje,, zopet tretjemu druge ko-le-e-e itd. , Kaj pa mislite, da meni manjka—?!? — Meni pa vse drugo manjka, raz-ven nič! ,— Fric vidi osla, pa reče: kaj misliš, da sem takle osel, s prstom nanj ka-zoč! Ne — ne :— nekoliko večji! 36 ®SSaS)SCS23SlS29®®2S)StSSi9SCS>l9(5i^as I Iz uredništva. 1 ©C$a96iSa9(55$a96i$5l9SiSa9(5eSšl9SC$5l9 . Medium: Hvala za gradivo. Tantum: Zgodba zromala za zgodbo. ~ - . P. R.: Zanimivo, kaj ne!? Anice: Preveč zaljubljene. Pat: Vaše karikature strašne. Na razna vprašanja glede različnih dopisov iz raznih pokrajin v svrho priobčen ja v »škratu« se priporoča vsem, da se lahko dopisuje, ali — le v humorističnem ali satiričnem smislu, za kar bo v »Škratu« poseben oddelek ria razpolago. | Iz upravništva, 1 S^9®6529SC53SSiSa9S?SS©(5iSa96iSa§ Iščejo se agilni, podjetni in za- j nesljivi razpečevalci '»humorističnor-satiričnega lista »Škrata«, proti visoki prhviziji, za: Ljubljantf; Trbovljfet^^ Maribor, Ptuj, Slov. Bistrica, Slevenj-gradec. itd. Tozadevna pojasnila daje intere- : £ sentom uprava »Škrata« Vod. 3, Celje. * Izšla je kuharska knjiga pod imenom „Kuharska pratika“. Dobi se v vseh knjigarnah in trgovinah ter v upravi „Škrata“, Celje, Vodnikova ul. 3. Si^GS!®G5k9SS®(5igSX5Sg9Gig9SS®SS^Gl^Gl^SSiCSSl®t55K9©t5SgS)Sy©SS©G5!®S2!®G2iCE)SSfflSu!©C5iiS(3S>®SlSSSi><9Sw!CSGS>C9Sl»® Brata Sumer in drug priporočata manufaktuno. CELJE, Glavni trg. MARY SMOLNJRER Prešernova 26 CELJE Prešernova 26 Priporoča znane, najmodernejše klobuke za dame v veliki izbiri in nizkih cenah. Anton Lečnik prej F. Pacchiaffo urar - zlatar - optičar Celje, Glavni trg § lps PVV Zdaj, ko ste si ogledali že drugo številko našega lista, pa se zmenimo nekaj resnega. List 1 š I 1 pr I izhaja trikrat na mesec in velja za Jugoslavijo 6 Din ua mesec, za inostranstvo pa 10 Din. 1 J i I j I \ f Kdor si ga misli naročiti, naj izpolni priloženo, poštno položnico in naj pošlje naročnino za JI JI V ♦ 1 mesec naprej. Od katerega bomo prejeli naročnino bomo pošiljali list dalje, vsem drugim bomo list ostavili. Uprava „Škrata“ Celje. Izdajatelj in odgovorni urednik: Ciril Bohm. Urejuje Red. krož. „Škrata“ pod vodstvom Viktor Frica. Uredništvo in uprava: Celje, Vodnikova ulica 3. — Tisk Zvezne tiskarne v Celju.