PRIZNANJE OF
Janez llovar
MED letošnjimi nagrajenci je tudi Janez Ilo-var, upokojenec s Celovške ceste 30. Že takoj na začetku najinega razgovora je dejail, da se je priznanja razveselil, saj to ni samo pri-znanje za leta vojne temveč tudi za delo po osvaboditvi, ki je bilo v mnogočem še težje. In — ne nazadnje — to je tudi spodbuda za nadaljnje delo.
Težko je povedati, kolikšna je vrednost priznanja, ki ga nekdo prejme.
»Člaveka ne označujejo in vrednotijo pri-znanja, temveč delo,« pravi tovariš Ilovar. »Delo je bistvo vsega.«
Tem besedam je astail Janez Ilovar vedno zvest. Aktiven je zlasti pri delu v SZDL, ZB in ZK, če pa bi hoteli naštevati vsa področja, kjer se čuti prizadevnost tega starega aktivi-sta, bi porabili preveč prostora.
»Včasih me jezi, ker se mladi nočejo vkljuičevati y politično delo,« pravi. »Treba jih je prositi, da bi sprejeli to ali ono funk-cijo, potem pa izgleda, kot da jih mi starejši odrivamo. Res pa je«, doda v istem trenutku, kot bi se zavedal, da vedno le ni tako, »da se ta proces ponekod le prapočasi odvija. Pogre-šam mlade ljudi na vodilnih položajih!«
Ko sva govorila o delu in načinu življenja, je dejal:
»Mislim, to vem iz mojih izkušenj, da bi morala biti predanost dalu danes takšna, kakršna je bila med vojno ki neppsredno po njej. Potem bi bili tudi sadovi tega dela boljši. To pa bi pomenilo še več bolnic, več novih šol in kdo ve kaj še vse... Sicer pa, takšno je pač življenje«, pravi Janez Ilovar. Vsak dan nas postavi pred nove preizkušnje.
Alojz Jankovič
Z ALOJZOM Jankovičem, upokojencem, no-silcem priznanja OF slovenskega naroda, sva se pogovarjala v njegovem prijetnem stano-vanju, ki ga krasijo rože in z okusom izbrane slike domačih mojstrov.
»Bil sern poštni uslužbenec, delal sem na Ijubljanski pošti in ker je bila pošta zelo pomembna tako za naše, kot za Italijane, je bil naš položaj še posebej zahteven in odgo-voren. Seveda smo z vsemi silami pomagali partizanom; te pomoči, vsaj z moje strani, pa je bilo konec, ko so nas izdali in smo bili obsojeni na zaporne kazni na zloglasnem Ga-brenovem procesu Ieta 1942. Mislim, da je bil to eden največjih procesov v Ljubljani v času Italijanske okupacije.
Po končani vojni se je ponovno zaposlil na PTT, kjer je ostal devetnajst let. Že deset let je upokojen in od takrat naprej je član raznih družbenapolitičnih organizacij, že ne-kaj let je tudi predsednik Krajevne skupnosti Šercerjevo. Svojim sedemdesetim letom na-vkljub je še vedno vitalen in vedno priprav-ljen na razgovor. Svoj prosti čas, kolikor ga pač ima, najraje prebije doma, v krogu dru-žine, ali pa med prijatelji iz mladastnih dni, ki živijo v neposredni bližini. »Veste«, je de-jal, »dokler bom še pri močeh, bom še z ve-seljem pomagal pri delu naše Krajevne skup-nosti.«
Brane Praznik
NAJMLAJŠEGA dobitnika »PRIZNANJA OF« ni bilo težko pripraviti na razgovor. Sicer je bil sinček Igor precej nagajiv (žena Marija je bila tačas v službi), toda zgovorni Brane nam je hitel pripovedovati:
»Vesel sem prizinanja, saj je to predvsem priznanje medvoški mladini, kljub temu da sem za oživljanje dejavnosti vložil precej tru-da. Terenska konf. ŽMS Medvode je spet za-živela. Organizirali smo seminarje, tečaje, po-Iitično šolo, vzgojili precej mladih kadrov, ki bodo vodili mladinske aktive po terenu. So-delovali smo pri organizaciji proslav ob po-membnejših praznikih, udeležili smo se po-hoda ob občinskem prazniku, pripravili raz-stavo likovnih del in fotografij. Sedaj pri-pravljamo obsežni načrt dela v jesensko-zim-ski sezoni. Čaka nas zares veliko dela.«
Sicer pa je Brane doma iz Šentlovrenca na Dolenjskem. Za delo je prijel že y pionir-ski organizaciji in nadaljuje v mladinski or-ganizaciji. Zgled pravi, da je dobil kar_pri starših, saj sta oba znana družbeno^politična delavca. Sedaj je predsednik terenske konfe-rence ZMS Medvode, član predsedstva občin-ske konference ZMS Ljubljana—šiška ter član republiške konference ZMS. Sodeloval je v aktivu delavcev komunistov pri občinski konferenci Zveze komunistov. Zaposlen je v tovarni »Donit« kot kontrolor orodij. Kot ak-tivni mladinec se je zavzeto vključil v usta-navljanje temeljnih organizacij združenega dela in obenem zastopa rralade v organih upravljanja.
»V tovarni imajo razumevanje za delo mladine in tudi zame, ko moram večkrat iz-ostati z dela zaradi obveznosti v mladinski organizaciji. Tovarniški aktiv zveze mladine dokaj uspešno deluje, uspešno pa je tudi delo delovne organizacije. Žal ne morem biti za-dovoljen z *delom Krajevne skupnosti Med-vode, s katero nimamo pravih stikov, oziro-ma jih sploh nimamo. Mladinska organizaci-ja se pojavlja kot pomemben družbeni dejav-nik, toda nima v krajevni samoupravi tiste veljave, kot jo zasluži. Čeprav je Krajevna skupnost opravila veliko za kraj, menim, da je še premalo, saj so v njenem vodstvu predolgo isti ljudje ter bo nujna pomladitev z novimi kadri — strokovnjaki, katerih v Medvodah ne manjka. Obenem bo treba mla-de bolj zavzeto vključevati v članstvo in de-lo SZDL«.