Srbske narodne 1. Hodža in njegovi učenci našla plug. »Bi ta kos železa zadosto- Hodža Nasradin si je na moč priza- val za dv°Je ^« Je vprašala cigana. deval, da bi svoje učence naučil vljud- ~ »Ne Popolnoma,« je odvrnil agan, nosti. Med drugim jih je učil, da mo- »Ker Pa kot mlada zenka sele zače" rajo zaploskati in zaklicati: »Hajir nJaš z gospoduijstvom, bom iz svo- Alah (Dal Bog, da ,bi ti bilo v prid)!« Je§a dodal potrebncga železa in ti na- vsakokrat, kadar slišijo starejšega člo- redil ^ kakršni potrebuješ.« Tako, veka kihniti. Neki dan je hodža nekaj refcoč Je yzel Plu§ in J° urno Pote^ popravljal pri odprti jami na svojem iz vasi- Iz druge vasi Pa Je Poslal vrtu, pa se mu je spodrsnilo in padel mladi ženi dvoJe ^l kakor ju je po- je v jamo. V njej je bila globoka vo- trebovala za svoje delo. - ;Vj da, v kateri toliko da ni utonil, pa je 3 Nasradin in zdravnik khcal ucence na pomoc, da bi pnnesli , . . , vrv in ga izvlekli iz stiske. Poslušni Hodža Nasradin je nekoc imel ne- učenci so kmalu dobili vrv, jo vrgli sre^<>. daJe Padel P° stopnicah in si učitelju in ga z združenimi močmi jeli zlomil reb,r«- Njegova žena je nemu- vleči iz jame. Le malo je še manjkalo doma Poslala P° 'haklma (z^ra^ni;ka)- In bil bi na vrhu in rešen, ko je kihnil, Hakim ga začne tolazrti: »Nic hudega ker je bil ves premočon, Kakor bi tre- ni- hodza- Le ^rez strahu b^dl", V nil, so učenci izpustili vrv, zaplo&kali kratkem te ozdravim.« — »Pocakaj in zaklicali: i»Hajir Alah, hodža!« mal°- haklm Bas1-« ^ dejal hodza- Ubogi hodža je strmoglavil nazaj v »Predten me začneš zdraviti, moram jamo. »Ej,« je rekel sampri sebi, vedeti, ce si ze kdaj padel po stopm- »prav mi je. Najprvo bi moral učence cah in » z|o™il ^bro.« - »Tega pa učiti pameti, potem šele vljudnosti!« ,ne; ,astafr ^lah ^°f fbvaruj)! Se ,ni- koli!« je odgovoril hakim. — »rotem 2. Cigan in nevesta ne potrebujem tvoje pomoči« je od- „. , , v . ., , . , vrnil hodža. »Potrebujem zdravnika, pganek kovacje pnsel v vas m ho- fc. sam .^ §e ay. dil od hise do hise, da bj dobil kako jn g{ z]omitj rebm z Bo ;<< delo. Pnsel je tudi v hiso, kjer se je gospodar pred kratkim oženil z mlado 4. Štirideset let star kis deklico. Mlada ženka je nameravala K hodži Nasradinu je neki dan pri- splesti možu nogavice, pa je vprašala šel prijatelj in mu rekel: »Slišal sem, cigana, če ji zna narediti dvoje igel da imaš kis, ki je štirideset let star. za pletenje. »Ej, gotovo, je odgovoril Ta je gotovo hud kot vrisk. Daj mi cigan; samo če mi daš dovolj velik ga malo.« — »Dragi moj prijatelj,« kos železa, pa ti hitro naredim dvoje mu odgovori hodža, »če bi bil jaz dal igel za pletenje.« Mlada ženka je pre- nekoliko tega kisa vsakomur, ki me brskala vso hišo, da bi našla primeren je prosil zanj, bi ta kis že davno ne bil kos železa, in naposled je v skednju več štirideset let star kis.« 111