List ljudstvu v pouk in zabavo. Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, pol leta 2 K in za četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 5 K, za druge i*venavstrij3ke dežele 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 8 K. Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — List se pošilja do odpovedi. — Deležniki ¿Katoliškega tiskovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 10 v. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5 — Rok pij se ne vračajo. — Upravništvo Koroška cesta štev. 6, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. — Za inserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 15 v, za dvakrat 25 v, za trikrat 35 v. Za večkratne oglase primeren popust. Inserati se sprejemajo do sred« opoldne. Nezaprte reklamacije so poštnine proste. Žarek veselega upanja. Ob koncu starega leta upiramo oči vprasajoče v bodočnost. Eaj bo z nami štajerskimi Slovenci? Naši nemški nasprotniki pritiskajo vedno silneje ob nas. Jezikovna meja od Maribora do Dravograda se vidoma bliža Dravi. Nemške šole nam uničujejo slovenski jezik in v ljudstvu ni odpora. Ob meji od Maribora do Spilfelda kupuje nemški kapital posestvo za posestvom .. . Okrajni zastop za okrajnim zastopom prebaja v nemškutarske roke. Občine padajo v njihovo politično oblast. Nemške šole rastejo iz slovenskih tal, slovenske šole se ponem čnjejo. Obrtni in trgovski stan po mestih ter trgih še je vedno v tujih rokah. Uradniki so zagrizeni naši nasprotniki... Majhno je naše število, in vse moči bi morali zbrati Slovenci, da se uspešno uprejo tujemu navalu. Toda naši advokatski konci-pienti in liberalni učitelji so drugega mnenja. Njihovo geslo je: Naredimo razdor, pobijajmo se med seboj, in naš narod bo Brečen! Kaj je naši liberalni mladini narodnost? Kaj jiaa je do narodove sreče? Deveta briga 1 Njim je za čast, za denar . .. Nasprotniki se nam smejijo ter žanjejo, ko se mi le pobijamo. In ni nobenega žarka veselega npanja za bodočnost? Pač, toda ne prihaja iz hiš slovenske gospode, ampak iz bornih koč našega slovenskega kmeta. Slovenski kmet vstaja ter se hoče otresti vseh, ki so se mu laskali in se mu še laskajo iz sebičnih razlogov. Okrepiti hoče najprej svoj stan, ker ve, da je s tem okrepljen tudi slovenski narod. Politično se čuti dovolj zrelega, da sam vzame vajeti v roke, ni mu treba več tujih voznikov iz mest , in trgov. In za nji» stoji močna nada: zavedna : kmečka omladina. Ej, naša kmečka omladina! Dobro poučena, kipečega navdušenja, poštenega srca in bistre glave koprni po boju za svoje vzore. Mladi advokatski kandidatje in liberalno nčiteljstvo mu ponuja ta boj. Boj bo dobro izpadel, na to se lahko ' zanesemo. Kmečki stan s tako mladino mora zma-: gatš! Kmeta in kmečko omladino bo spremljal zvesto in neomshljivo naš list v bodočih bojih. Vsiljeni so < nam ti boji, mi jih nismo iskali, še manj želeli. Toda ko se nam je bojno kopje vsililo v roke, hočemo ga tudi spretno sukati. Za kmečki stan, za slovenski jezik in sveto vero bo naš bojni klic, s katerim gotovo zmagamo! Bojni časi, žalostni časi, a žarek gotovega upanja na zmago nam sveti . nasproti .... i ——————————^ Gasilci, gori! ali o našem tisku. Velika naša dolžnost je, da živo opozorimo na j društvo, ki že 31 let deluje sicer tiho in brez zu-I nanjega hrupa, čigar delo pa je vendar neizmerno i važno in je deloma bilo rešikio za ves slovenski •' Štajer v tej dobi: Katoliško tiskovifo dru-■ štvo v Mariboru, ki je lastnik in izdajatelj našega lista in vedno skrbi za njegovo povzdigo. Dolgo dobo je bil „Slov. Gospodar" edini politični list za Slov. Štajersko, ki je neustrašeno za-; stopal in branil naše najdražje svetinje narodne: j vero in jezik. In kat. tiskovno društvo je ves čas skrbelo za svoj dragoceni, za elovenski narod tako važni list ter je omogočilo, da se je ob svoji brez-primerno nizki ceni šo vedno razširjal in dobil celo potrebni list „Naš dom* kot posebno prilogo, naj je tudi moralo društvo pri tem žrtvovati. V teh 31 let h društvenega obstoja so se vse javne razmere neizmerno spremenile. Aioje že pred 35 leti bil tisak tako imeniten, da so je zdelo nujno potrebno ustanoviti kat. tiskovno društvo, kaj naj rečemo potem o važnosti tiska in posebej časnikarstva šele dandanes, ko se celo javno življenje takorekoč vrši po t sku, ko se vse javne in celo zasebne zadeve opravljajo že bolj po tis'su in časnikarstvu, nego ustmeno. Dandanes vsa vedno bolj čita, od učenjaka in uradnika do na^priprestejsega človeka po mestih in na deželi, vsak ima že skoro svoj časopis, in kakerma liste čita, tako postane kmalu celo njegovo mišljenje, njegovo življenje in vse njegovo delovanje. Radi tega je umljivo, zakaj so ža davno resni možje vseh stanov začeli človeštvo svariti ter opozarjati na velikansko moč tiska, ki pridigujc dandanes tako mogočno, da, večkrat veliko silnejše, kaker vsi pridigarji in govorn;ki. In v naših dnsh in posebno še v naših razmerah je trikrat velika ta važnost dobrega tiska, ker nevarnost nam prihaja od vseh fctrani: našemu narodu preti poguba od narodnih nasprotnikov, ravno taka in enako pogubna pa je nevarnost, ki p-ihaja iz lastnih vrst, namreč iz onih vrst, ki pod krinko narodnosti le zastrupljajo nar.jd ter ga tirajo v nravno in s tem tnai gmotno p?gabo. Zato je danes sveta dolžnost vsakega pravega rodoljuba, da po svojih močeh krepko podpira dober tisk s tem. da naročuje dobre naše lista in neumorno skrbi za njih razširjenje; komur pa gmotne razmere le količkaj dopuščajo, naj p:stane tudi ud našega kat. tiskovnega društva; plača sicer na leto 10 K (posebne naročnine za „Slov. Gosp." in „Naš Djm" ni treba več plačati), a denar je najbolje naložen. Kakor znano, vzdržuje tiskovno društvo las'no tiskarno sv. Cirila v Mariboru, ki je bila za razvoj štajerskih Slovencev zadaja tridesetletja velikanske važnosti. To društveno podjetje se je imelo in se LISTEK. Ščuka sv. Tomaža. Vesela slika iz časa tlake. Češki spisal Dr. H. Bil je zares j edin vesel prizor, kateiega so dočakali tlačam naše vasice v celem božjem letu, je- : din tienotek v celem božjem kta, ko so se smeli i smejfcti. Sicer ni bilo za smeh ne časa, ne volje, [ ne vzroka. Na sv. Tomaža je pa bilo drugače. Seveda bo morali tlačani bolj zgodaj vstati in iti v grad; toda vse je bilo drugače kakor navadno. Danes jih ni spominjalo na tlako nič drusega kakor ščuka, ki so jo morali prinesti na sv. Tomaža v grad. Cela vas, možje in ženske, so šli skupaj, vsi v praznični noši. Nesli so Tomaževo ščuko v grad. Slovesen sprevodi Kakor bi nesli sle na — pa nesli so samo petiuntno sčnkol Toda še je niso; ščuka še je počivala v velikem, gnjilem sodu na dvorišču bajtarja Kokodaka, pa premišljevala tudi jedenkrat o minljivosti pozem-skih Btvarij. Vedela je dobro, da so jo včeraj vjeli, spravili v mokro vrečo in vrgli v sod, pokrili ga z desko, to pa obtežili s kamenjem. Vedela je, kako je noter prišla, pa kako priti ven — bilo je vprašanje, o tem je ravno premišljevala. Ljudje so se ehajali iz cele v&si, obstopili sod. trkali nanj in ugibali, kako visoko sega voda. ŠJuka v sodu je bila nemirna, čopotala in pljuskala z vodo, kakor bi se kopali trije otroci notri. Fantje so pokladali ušesa na sod, premikali ga in poslušali. „Notri j«I" vriskali so od veselja. Pa bajtar Kokodak je odprl vsak trenotek li-nico v oknu in pomolil ven svoj na'pol z milom namazani obraz: „Otroci, pazite, da mi ne prevrnete soda, drugače —." Zaprl in namazil je zopot svojo kosmato brado in obraz z milom, sklonil glavo pred raz-praskano ogledalo in nadaljeval svoje britje, zopet strgal z britvijo kosmatiue svoje brade. Ko bi znala ščuka s&ma govoriti, morala bi se predstaviti sama na gradu — ker pa ne zna, mora govoriti zanjo vselej jeden kmet. Kmetje se vrste; letos je prišla vrsta na Kokodaka. Gospod župnik so mu spisali neki govor — v četrt uri so ga spisali kar iz glave, pa Kokodak se trudi s tem že tri tedne, vendar ga še ne zna dobro. Počasi se brije, šepeta si „govor", da bi ga znal dobro predavati pred gospodo na gradu, z jednim očesom gleda na dvorišče, da ne bi kaj neumnega izpeljali otroci z modnim sodom, z drugim očesom pa gleda v zrcalo. Z levo roko napenja kožo na bradi, v drugi pa drži britev in reže ščetinasto strnišče. Toda ta britev! Odreže jedno kocino, pa je dovolj. Za vsako kocino jo je moral posebej brusiti na jermenu. „Počakaj, malopridnež ti neumni, jaz ti pokažem!" psoval je Kokodak in zopet brusil britev. Mislil je na svojega izpridenega sina Janeza. Ta si je napravil namreč v nedeljo iz starih škornjev šlape. Golenice je odrezal, da bi pa vendar kaj pošteno in ravno odrezal, je vzel za to očetovo britev. Skoro celo uro se je mučil stari bajtar in vzdihoval: „Hvala Bogn! — zopet bo mir za celi temeni" Hitro se je umil, počesal, napravil in pokril &nja številka ima „IVaž Dom" kot na glavo stari občinski cilinder in v roko vzel palico z rudečim trakom. Ukazal je nato vpreči konje, na voz postaviti sod s ščuko. Zraven svojega Janeza sedel je stari na voz. Janez je udaril po subih konjih in odpeljala sta se. Stari je vtaknil umazan in zmečkan papir in ponavljal „govor". Za vozom je šla cela vas; ničesa jim ni bilo upati od gospode, n:č niso dobili na gradu, pa vendar so bili vsi veseli. Danes so imeli prosto, danes jim ni bilo treba na grajsko polje, danes jih ni smel gospod oskrbnik ne pBovati, ne tolči; da, danes so se smeli tudi smejati kakor je bilo vsakemu drago. Taka navada je bila na av. Tomaža dan. Stara navada, bolje rečeno dolžsost, da je morala pripeljati naša občina v grad živo ščuko, vsaj pet fantov težko. Na gradu se je tehtala pred gospodo, in potem so jo odpeljali tlačani vselej k ribnjaku pod gradom in jo vrgli vpričo gospoda oskrbnika v vodo. Ščuko so kupovali iz »kupnega premoženja, včasih tudi kar na dolg, toda na sv. Tomaža je morala biti ščuka v gradu. Procesija se je vlekla po dolgem in širokem nasipu grajskega ribnjaka. Stari Kokodak se je „učil", da so poskakovale črke pred njim, kakor je poskakoval voz, in Janez je očetu še pomagal. Pa bolje bi bilo zanj, ko bi bil gledal na pot in na sod 1 Naenkrat je zadonelo za vozom ogromno vpitje: „Janez, počakaj!" Janez te je obrnil, pa v tem trenutku se je nagnil zadnji del voza, nagnil se je tadi sod in se zvrnil na nasip in iz nasipa — v ribnjak. Janez Bkoči kakor strela h konjema, Kokodakar prime dolgo blizu ležečo ranto in vjame srečno sod, s po- prilogo, te b riti z najhujšimi zaprekami narodnih na-sprcn.kov, pa nima aibake podpore denarnih za-v< dev, ampak se mora vzdrževati le s poštenim dtlim; kajti kot katoliško podjetje ne more sprejemat'. naročil, ki jih mora krš5au8ka vest obsojati, čeravno je pred kratkim neki slovenski list pisal, da je to dovoljeno. T« rej gmotne podpore potrebuje in jo tudi obilo zasluži katol. tiskovno društvo, kajti radi novih razmer mora zdaj svoj delokrog ša zelo mz-m iti, da bo v resnici zadostilo svoji nalogi. Ne zadostuje t« raj daadanes več samo tuintim opcz.riti ljudi s suho besedo, naj si naroče ta in ta list; ampak prave, živahne agitacije je treba, naročnika x& narcčnikcm res pridobiti. Komur pa ie mogoče, caj postane tudi član kat, tiskovnega drrštva. Nemškutarski, liberalni, socialnodemokra^ki in vsi nam sovražni krogi delajo z vsemi močmi, da ugonobijo gmotno in moralao ali nravno moč našega naroda: ali ni to najhujši požar, ki ne sprav ija v nesrečo ie posameznikov, ampak celi narod ? 1 Kdor torej res ljubi svoje ljudstvo, mora storiti kot gasilec svoju dolžnost: ne more vsak človek lezti po gorečih strehah, vsak pa lahko donaša vedo, goni seBalne stroje itd. — t. j. nekoliko lahko vsakdo pomaga z doneski, in zato ima najlepšo prikžn st kot ud katoliškega tiskovnega društva v Manb rul Še nekaj o draginji mesa. V štev. 50. „Slov. G.sp." sem čital misli in naz re, katere ima neki kmet iz Pesniške doline o draginji mesa, nje začetku in vzroku. Mtd vrsticami se čita, da je ta mož že precej izcrjtn v kmetijstvu kakor v politiki, in namen teh vislic je, ga opozoriti le na nekatere nedostatnosti njegovega spisa. Res, živinoreja je dandanes za kmeta prvi vir •je&ouh dohodkov, pegoj njegovega obstanka; upravi a na je zahteva, da se prepove dovoz živine iz drug L dižav. Res pa je žalibog tudi, da je še zlasti med nami Slovenci umna živinoreja tako slabo razvita, da se ne moremo pritoževati, ako ima druga živi d prednost pred našo. Ako hočemo vspešno tekmovati z drugimi državami, moramo skrbeti, da jih prekosimo v njih izkušenosti. Da za tako tekmovanje ne zadostuje naša živinoreja, je lahko umevno. Da stane kmeta meterski stot krme toliko in toliko? Dobro! A glej — v drugih krajih pridelajo na orala travnika dva in tiikrat toliko krme, kake r pri nas — kje je zopet vzrok tega zla? Ne li v nas aamih? K čemu gnojijo drugod travnike, a pii os ae? Ka,ti naše gnojenje travnikov pač ni niktko gnojenje. K čemu drugod na travnikih delo, katerega mi niti po imenu ne pozaamo? In potem te pritožujemo? Rajše potrkajmo na prsi: naša krivda — mi začnimo delati, ne pa samo kričati po ¿mikih in klicati poslance na pomoč. Učimo močjo drugih ga pa privleče k nasipu zavlečeni ia kopno. „Ali je notri?" vprašali so radovedneži. Kokodak si je zavihal rokave in iskal ščuko v godu. „Pazite, da vas ne vgrizne", norčevali so se iz njega nekateri. „Ne bo ga vgriznila, nič s* ni bati", smejal se je kovač. „Ali mislite, da ima ščuka zobe? Ni mogoče!" kregali so se zopet drugi. „Seveda j:b ima in grize, ampak kako vas more vgrizniti tukaj-le v sodu, ko se potepa že nekje v sredi ribajaka!" Pa res, ko bi se bil potapljal stari bajtar v velikem sodu do božjega večera, bi ne bil našel ščuke. „Kaj pa počnemo zdaj?" obrnil se je Kokodak ves pobit k svojim vaščanom. „Tako modro bi znali tudi mi vprašati. Ne vprašaj, marveč povej hitro, kaj hočeš zdaj storili!" „Jaz res ne vem. Jaz se menda vtopim, ni druge pomoči!" javkal je lesrečni Kokodak, prelivajo grenke solze. „Kje dobiti novo ribo, ščuko, najmanje pet funtov težko ščuko! Tukaj-le je, v rifcnjaku, pa jo lovite! Da bi pa šli domov, tri ure pota in drugo kupili? To no gre, na gradu že čakajo." Pa zares so že pričakovali. „Zakaj pa ne gredo, kje se mndijo, nerodueži?" čudil se je jezno oskrbnik. „Najbrž so imeli razpokan s d, voda jim je ca potn iztekla, pa zdaj nalivajo nove." „Morda jim je ščuka cepnila in jo zdaj vzba-jajo." se p* prej i*r.m;, p t< m pruJujm-T druge. Ako bode®o znali grudi prsti, katera nas hrani, z vstrajnim de! a tudi z „umnim" gospodarstvom dati tega, česir ona, potrebuje, nam bode gotovo to stotero vrnila, in ne bo nam sile. Kar se tiče delavcev, moramo reči, da istih v Slov. goricah še pač najmanje pogrešamo, samo delavce je človek kakor ti in jaz, in: kakor ti njemu, tsko on teb'. D«g njo pri delavcih pa si delamo kmetje sami. C-sojilnice, konsnmua društva, različne kmetijske zadruge. Hmeljarstvo, različne razpredelnice za setev in žetev, preračunjenje fuotov v kile, oralo? v hektarje. Tabele za knjigovodstvo itd. Koledar je i|zborno sestavljen in se vsakemu nujno priporoča. Čina koledariu je K 1 60, s pošto K 1-80. Naroča se pri tvrdki Ivan Bonač v Ljubljani. * Občinstvo, pozor! Ključ v nebesa se je našel; klerikalec, kateri ga je izgubil, naj se oglasi v uredništvu „Štajerca", Pettau, Bismarckgasse nu-maro 3. * „Štajerc" laže. „Štajerc" še vedno prežvekuje znane laži o poslancu dr. Ploju. Piše, da dr. Ploj nič ni storil na očitanja od strani nemškega poslanca Steina. Mi smo že v „Našem domu" pojasnili, da je dr. Ploj vse storil, da bi dobil Steina pred srdnijo, toda ta nemški poslanec si ne upa pred sodnijo. Nadalje je dr. Ploj takoj predložil celo zadevo najvišjemu sodišču, katerega član je, in isto ga je spoznalo popolnoma nekrivega. Sedaj je pa dr. Ploj tudi vložil pri sodniji proti sebi obtožbo, naj v javni obravnavi razpravlja o njegovi stvari, da tako dokaže svojo nedolžnost. In ta podli lažnjivi „Š ajerc" laže še naprej tako grdo I * Kako lažejo nemški listi. Caljska Vah-tarca piše, da „Slov. Gospodar" od novega leta ne bo več trikrat na teden izhajal, ampak samo enkrat ter pristavi, da je to znamenje, da gre naše časopisje nazaj. Da je ti neumna laž, ve cali Spod. Štajer, kajti naš list ni nikdar trikrat na teden izhajal, torej ne gre nazaj. Pač pa gre naprej, kajti v novem letu bo izhajal v mnogi večji obliki. Seveda bo ta vest Vahtarce krožila po vseh nemških listih, da bo nemški svet izvedel o našem nazadovanju. In nemški bralci bodo to laž verjeli. * Lepa bratca — nrednika „Štajerca" in „Narodnega lista". Ooa ste neizmerno pobožna. Linhart pomaga v božični številki „Štajerca" prepevati betlehemskim acgelcem tako dolgo, da pride do preklinjajočih klerikalcev in do ljudstvo odirajoč h škofov in tako dalje. O ureiniku „Narodnega lista" Spindlerju vemo tudi že iz prve številke lista, da je on „mnogo boljši kristjan kot vsi klerikalci" in da je torej ena njegovih glavnih nalog, da s „Štajercem" vred brani vero proti duhovnikom in klerikalcom sploh. Zanimivo pa je, kako Bi te dva bratca med seboj izprašajeta vest. V zadnji številki „Štajerca" očita bivši radikalec, doslu-ženi narodnjak in vpokojeni socialnomokraški poštenjak Linhart svojemu tovarišu Spindlerju, bivšemu sotrudniku nemško sccaimokrašaih listov in „pevcu" bogokletnih pesmi Spindlerju, da je te svoje prejšnje nazore spremenil. * Neumen izgovor. „Štajerc" je pisal, da pošilja dr. Gosak v Celju svoje otroke v nemško šolo. Ko smo to označili v „Našem domu" kot * Kako skromno živi škof Jeglič za se, je obče znano. grdo laž, kar so povzeli tudi drugi slovenski listi, ker dr Gosak nima nobenih otrok, odgovarja zadnji „Štajerc', da dr. Gosak ni na to nič odgovoril, zato je bržkone resnica. Tako neumnega izgovora pač nismo pričakovali! „Štajerc" ni s >mo lažajiv in podel, ampak tadi,nenmea let! * Usmiljen „Štajerc"! Mi smo vest „Štajerca", da so ga prosili ptujski Sloreici, naj ne priobM znanih napadov na slovenske poslanca, označili kot lažnjivo. Sedaj pa pravi zadnji „Štajerc", da „iz usmiljenja", ne priobči imena dotičnih Slovencev. O ti, neskončna usmiljenost! Mi smo sicer ginjeni od teko velike usmiljenosti, vendar prosimo „Štajerca", naj bo enkrat tako neusmiljen in nam naj pove imena dotičnih, sicer smo mi primo-rani g* še nadalje neusmiljeno imenovati — laž-njivca. Smili se nam pač nbogi „Štajerc", ker se je 8 8 voj o neumno lažjo spravil v tako zadrego. Mariborski okraj. m Predavanje o Gregorčiču v Mariboru. Predzadnjo nedeljo dopoldne je govoril v društvu „Miribor" prof. dr. Verstovšek o Gregorčiču; poslušalcev je bilo okolo 120. V enournem predavanju je podal lepo sliko Gregorčičevega življenja in njegovega pesnikovanja. Sklepne besede so bile jako umestne. Rakel je med drugim: „V eai točki smo zlasti mi, ki živimo ob meji, edini: v Gregorčičevih pesnih ne najdemo separatističnih Slovencev, tako-zvanih lokalnih patrijotov, strankarskih pojavov v Slovencih; vzvišeni genij pozna le svojo domovino, svoj narod, svojo Slovenijo. Komaj da je zatisuil pašnik oči, začele so se stranke prepirati med seboj, Katere stranke da je bil veliki pesnik. Mi, ki čutimo zares slovenski, jim odgovarjamo: Gregorčič-pesnik je naš, on je last cele Slovenije." m Slovenska Bistrica. V nemških liatih se Stigerjeva trgovina ztgovarja, da ji ne gre nazaj, kakor smo mi pihali. Mi pa vem) iz popolnoma zanesljivega vira, da so zlati časi za to trgovino minoli. Prvič postaja IjadU/o vedno bolj zavedno in obrača hrbet trgovini tako zagrizenega sovražnika Slovencev, dragič ja sedaj muogo konkurentov, ki imajo istotako, če se na boljša blago kakor Stiger, in ki so S!o?enci ali pa vsaj Slovencem prijazni. To se tadi vidi po nedeljah in na sejmski dan. Prej je vse drlo k Stigerju, tako, da je bila pri njem velika gaječa. Sedaj ni tega več, vedno dovolj prostora. In gospod Stiger je sam tega kriv! O, ko bi stari gospod še živel. Gotovo bi svojega sinčka zlasal, ker je s svojo politiko tako oškoooval trg i-vino. Za danes dovolj. m Sv. Anton v Slov. gor. Odgovor dopisuun pod zaglavjem: „Ginljiv izgled pobžnosti" v „Slov. Narodu" št. 283. 1.) Laž je, da so se smejali ljudje, ko se je dne 9. t. m. pred cerkvijo javno razglasilo, kje ia kdaj naj se 16. t. m. zberejo člani voj. veteranskega društva, da potem skupno odkorakajo v cerkev k službi božji. — Služba božja in prejem sv. zakramentov je nekaj smešnega Bamo ljudem, kateri so vrgli vero čez plot, kakor na pr. Vi, dopisna. 2.) Da je želelo katoliško voj. veteransko društvo v tekočem adventu skupni prejem sv. zakramentov, in se mu je od žapnega urada tudi z veseljem ustreglo, ni menda to nič tako nečastnega, ko vendar dandanes tudi protiverska društva v javnost silijo a svojimi načali. 3.) Ker se norčujete, da Bi upamo mi svoje prepričanje javno kazati, Vas vprašamo, zakaj tuli Vi javno in brez ovinkov ne poveste, da niste več katoliški kristjan? 4) Mislimo, da tudi Vam, kot staremu „veterancu" in staremu — grešniku spoved ne bi škodovala. Odbor voj. veteranskega društva, m Vlak je povozil dae 20. t. m. pri prehodu v Laiterspergu delavca Janeza Ferk. Hotel se j« izogniti iz Maribora vozečemu vlaku, zato je stopil v drug tir, po katerem je privozil osebni vlak iz Gradca. Stroj ga je zgrabil, mu zlomil nogo ter ga hudo poškodoval po glavi m v prsih. Ponesrečenec je še umrl isti dan v bolnišnici. m Jarenina Naše kmečko bralno društvo ne spi, kakor nekdo piše v „Slovencu". Res nismo vsega obesili na veliki zvon. A nekaj se že dela. V odboru se je sklenilo imeti vsak meiec poučni shod. Meseca novembra je govoril č. g. Jak. Rabusa o imenitnosti izobrazbe. Ljudstvo ga je rado poslušalo. Imeli smo takrat tudi občni zbor in veliki srečolov z 180 dobitki. Nedeljo, dbe 30. decembra bomo pa imeli zopet poučni shod. Govoril bo gosp. Val. Božič iz Gradca o zgodovini naše nstave. Vabimo posebno može in mladeniče. Pridite poslušat 1 Shod bo v čitalnici po večern cah. Tadi vsi tisti, ki slučajno na dobe povabila, so vabljeni Meseca januarja b) govoril g. dr. Verstovšek o Gregorčiču in njegovi poeziji. Ptujski okraj. p Ptujske novice. Božične praznike smo obhajali, kahor že dolgo let ne, v trdi zimi in v mnogem snegu; pa se vedno več ga pada; povsod je vse zameteno, zato pa so se ljudje toliko bolj doma veselili božičnih praznikov. — Pri trgovcu Kasimir-ju v Bismarkovih ulicah je odpadel k protestantizmu uslužbenec Eowatschitsch. Čudno je, da ravno pri Kasimirju odpadejo skoro vsi trgovski pomočniki. To je delo Kasimirjevega štu-denta-visokošolca, ki je strasten Nemec, dasiravno živi in se begati njegov oče skoro edino od slovenskih grošev, in ki še strastnnjše agitira za lutriš-vero. Slovenci si bomo to dobro zapomnili! — Uso-depolne so Bismarkove ulice v Ptuju! Ni še dolgo, odkar je moral zlatar Gspaltl, ki je imel svojo izložbo v tej ulici, napovedati konkurz, in že zopet je zapel boben ravno v tej ulici trgovini modnega blaga, Wegschaid«r-ju! „Stajerc" ima tudi svoje „stale" v Bamsrkovi ulici. Znabiti se mu včasi le malo tresejo hlačica njegovega umazanega življenja! — V nemških listih se je poročalo pred kratkim, da imajo Ornig, graški župan in drugi mogotci že sedaj, okolu Novega leta, posvetovanje glede novih državnozborskih volitev za Spodnji Sta-jer. Slovenci, ne spimo do 9W\.2. ure, kakor se pri nas tako rado zgodil Prihodnje državnozborske volitve bodo vroče, kakor doslej se nikoli. Možje, na krov! — Dne 12. jan. prih. leta bo pri c. kr. okrajni sodniji v Ptuju končna obravnava o Kaiserjevem konknrzu, Povsod se govori in zagotavlja, da med drugimi zgubi nemška meitaa hranilnica velike svote denarja, kar seveda ptujski mogočnjaki taje To je tem verjetnejše, ker „Sta-jerc" laže o tej stvari svojim backom, da se vse kadi; a poznamo te, lažojivi kljnkec! — Javna tajnost je tudi, da kupi Kaisarjeve hiše brežki žga-njar Straschill, kateri bode v svojem novem hramu takoj odprl šnops&rijo. Tako dela Ornig Straschill-lova žlabta za „procvit" Ptuja, da ustanavlja v vsakem kotu šnopsarne, o katerih se polagoma a do-sledajo potaplja slovenski poljanski in haložki kmet. Tužna nam majka! p Središče. Od 1. januarja naprej bodo dobivali kraji Zg. Šalovce, Sp. Salovce in Stari ma-jerhof šestkrat na teden pošto. p Po nedolžnem obsojena. Kakor je znano, bila je naša naročnica Marija T. iz Drstenika od ptujske sodnije obsojena na 24 ur zapora, ker je raztrgala pri posestniku Leopoldu P. eno številko „Štajerca". Čeravno lastnik dotične številke ni zahteval nikake odškodnine in je tudi m tožil, je kljub temu tožilo imenovano dekle upravništvo „Štajerca". Ptujska okrajna sodnija jo ¡e zaradi poškodovanja tujega bit ga obsodila na 24 ur zapora, katero kazen je imenovana takoj prestala. Pritožila pa se je na višje obksti, ki so odklenile njeno pritožbo. Minoli teden pa je o tem razpravljalo ¿tudi najvišje sodišče. Ia to je razsodilo, da je bila obsodba ptujske sodnije nepostavna — torej krivična. Kdo pa povrne deklici stroške in pa pre-stano kazen? „Štajec" o tem molči kakor riba! p Sv. misijon se je Gbhajal v Št. Janžu na Dravskem polju, od 15.—23. dec. Vodili so ga čč. gg. misijonarji: Vincenc Krivec, Janez Zdravlič in Franc Podgoršek. p Samovoljna prepoved. Graško namest-ništvo je „Kmetijskemu bralnemn društvu v Rogoz-nici" pri Ptuju prepovedalo igro „Nemški ne znajo", čeravno se je ta igra že opetovano vprizorila po slovenskih deželah. Prosimo društva, da nam nemudoma naznanijo, kedaj in kje se ja že uprizorila ta igra. p Sv. Tomaž bi. Ormoža. Dobili smo zdravnika v gosp. dr. Stanislavu Fnlnecky, kateri je ob enem tudi okrožni zdravnik za občine Koračice, Tr-novci, Savci, Bratonečice, Lahonci, Runeč, Mihalovci, Zerovirci, Vičani in Polenšak. Rabili Emn „kratko" dobo 10 let, da se nam je posrečilo dobiti od dežele podporo za okrožnega zdravnika. Res, nam Sloveicim je deželni odbor vedno naklonjen! Za to pridobitev se imamo v prvi vrsti zahvaliti našemu dimnemu in vdlezasluženemn dež. in državnemu poslancu gosp. dvornemu svetniku dr. M. Ploju, kateri je pri deželnem odbora konečno izposloval, da se nsm je podpora vendar dovolila. Tudi našemu županu in okrcžiema načelniku moramo priznati, da se je v tej zadevi mnogo trudil. Tem potom tedaj najsrčnejša hvala gosp. poslancu! — Gospod dr. Fulnecky je kot spreten zdravnik že v našem okraju znan, ker je bival pr«d nekaj leti pri Sv. Juriju ob Sčavnici, moremo ga torej najtopleje priporočati. — Naša hranilnica ia posojilnica, kakor se sliši, baje dobro uspeva in ima že precej velik promet. p Dva šnopsarja zmrznila. Dne 22. dec. zjutraj so našli na cesti v H došah, župnije Hajdin pri Ptuju, zmrznjenega posestnika Turk-a iz Gorečje vasi. Zvečer se je v Rapeievi gostilni dobro navlekel „zlatega" anopsaka, in domov grede je obtičal v snegu, kjer je žalostno končal. Zapušča mlado ženo in tri nepreskrbljene otroke 1 Gostilničar Repec je znan kot strastea Stajercijanec; cele kupe „Štajerca" najdeš v gotovih časih v tej krčmi. — Ravno v tem času pa je v Straschillovi žganjarni na Bregu vsled preobilo za vžitega žganja naglo umrl nek drug mož, ki si je z malimi lajnami služil kruha. Kdaj bodi zmrzne ali otrpne kdo na Bregu pri Pogatschnigg-u ali Straschillu (letos spomladi kar zaporedoma), a nesrešni ljudje vedno bolj gorijo za šnopsom. Straschilli in Hattarji seveda postajajo milijonarji, zaslepljeni ljudje ptujskega okraja pa dobesedno poginjajo v revščini in mrazu. Da se pa tem nesrečnežem ne odprejo oči še ob pravem času, skrbi šnopsarski trabant „Stajerc". Straschill je tudi v odborn „Stajerčevega" konzor-. cija; govori se, da plačuje on 800 kom. tega lista. Kdor se verjame „Štajercu", naj vendar malo pogleda na sadove, ki jih prinaša ta list! p Sv. Tomaž nad Ormožem. Čebeloreja pri nas kaj vrlo napreduje. Pred nekaj leti si v naših krajih našel le malo čebelarjev s starinskimi, 8 slamo kritimi panji. To je zdaj drugače! Ljudje so iz-prevideli, da leži v čebelarstvu bogat naklad, ki sa da primeroma z majhnimi stroški vzdigniti; zato so se poprijeti umnega čebelarstva z novodobnimi panji. Ker je število čebelarjev tako narastlo, da si lahko osnujemo lastno čebelarsko društvo, se je sklenilo, povabiti tukajšne in sosedne čebelarje aa ustanovni shod, ki se bo vrSil v nedeljo 6. januarja 1907 popoldan v narodni šoli pri Sv. Tomažu. Tudi znani strokovnjak gospod Jarančič nam je obljubil priti, da nam zopet pove kaj podučljivega. Celjski okraj. c Uravnava Hudinje. Minoli tedea so se vršila pogajanja zaradi uravnave Hadiaje v občinski pisarni v ŠSofji vasi. Stroški za uravnavo, ki zaa-šajo 72 600 K, so se sledeče razdelili: 50 % pl^a država, 40 % dežela, 3000 K okraj. 10 % občina. Z uravr*vo se začne meseca marca 1907. c Žalec. Od 1. januarja naprej bo dostavljal poštni pot tnkrat na teden pisma v Zg. Ložnico, Spod. Ložnico, Galicijo, Železno, Pernovo, Veliko Pirešico, Gotovlje, Okolico Sv. Jedart, Zg. Ponikva in Vrbja. V Zg. Ložnci, Galiciji, Pernovi, Vrbju in Ze. Ponikvi se nastavi poštni nabiralnik. Dobrna pri Celju. Radki so na Dobrni dogodki, ki bi potihnili v ozadje narodno aasprotstvo. Tak dogodek je bila nepričakovana smrt Terezije Kramar. Četudi gra ravno sedaj močno gibanje med tukajšnjim ljudstvom, gibanje, ki 80 ga po-vzročlii dogodki Pačnik, Vogler itd., je vendar pogreb pokojne „Treze", ki se je vršil v nedeljo 16. dec, združil kratek čas politične nasprotnike. Omenjamo pa njeno smrt v političnem listu, ker je pokojna tudi dejansko pomagala pri narodnem pro-bajenju dobrnskih Slovencev. Živo naroda'') prepričanje, ki ga je blaga pokojnica prinesla iz solnčne Gorice, je kot prednica Marijine družbe vzbujala tudi pri svojih tovaršicah. Bralno društvo B8 ima mnogo zahvaliti njeni dejanski pomoči in j enem ti vzgledu. Vsak narodni napredek na Djbrn je pozdravljala z veseljem in ga tudi z veseljem;podpirala. A vkljnb njenemu odločnemu narodaemu prepričanju spoštovali so jo tudi narodni nasprotniki, kar j« pokazala njihova vdalažba pri pogrebu. Pogrebov pa Dobrna vidi malo takih, kakoršen je bil pokojne „Treze". Slovenskega ljudstva p bila ogromna vrsta „Bralno društvo" sb ga je vdeležilo polnoštevilno s svojo zastavo. Mladaaiška in dekliška zveza ste bile zastopana gotovo do zadnjega uda. Istotako Marijina družba. Pevke so ji /.apele ganljivo žalostinko ob odprtem grobu. Blaga Traza, počivaj v miru; tvoj vzgled krščanskega in narodnega življenja naj pa najde mnogo, mnogo posnemovalcev na Dobrni! c Za vsako malenkost se moramo bojevati. To nam kaže slučaj v Cslju, kjer je dal magistrat zapreti gostilno „Del. podpornega društva". Društvo se je pritožilo na višje oblasti, ki so to krivično prepoved razveljavile. c Izobraževalno društvo v Celju. Na novega leta dan popoldne ob 3. uri bo ustanovni občni zbor „Izobraževalnega društva v Calju" v veliki dvorani Narodnega doma. Sjod bo zaupen, samo za povabljene. Govoril bode državni poslanec dr. Anton Korošec o izobrazbi. — Časniki več- krat očitajo slovenskim razumnikom v Celju, da zanemarjajo celjsko okolico in aižje slovensko prebivalstvo v Celja. Imajo žalibog prav. To očitanja velja v prvi vrsti slovenskim razumnikom svetnega stanu, ker ti so najprej dolžni izobraževati narod zunaj cerk.e. Toda razmere so take, da ti krogi sploh ne morejo delati za blagor ljudstva, ko bi tudi hoteli. Vzroka sta dva. Prvi je ta, da bo vsi slovenski razumniki v Calju, izvzemši dva ali tri, liberalci v verskem, socijalnem ia gospodarskem ozrn. Ti gospodje so sicer v družabnem občevanju dobri ljudjfl, so vrli narodnjaki, toda v mišljenju ter v javaena delovanju in življenja so SFobodomiaelci. Ljudstvo pa je v veliki večini odločno katoliško. Vera mu je najvišje načelo, kakor sploh vsakemu člceku ki kaj m:sli. To ljudstvo opazuje mržajo slovenskih hberalcav do načel katoliške cerkve, ter na more nikakor razumeti, kako je to m gočo, da je vera tem gospode m star konjiček. narodnost pa najvišje načelo. Zr&to so svobodommlni slovenski razumniki ljudstvu ptuji; 1 jadst/o nima zf.u^anja do njih. Drogi vzrok je ta, da se vrše vse izobraževana prireditve pozno po noči, ali pa po gostilnah. Za take stvari nimata kmet in ddavec ne časa, ne denarja. Kmet mora zjutraj zgodaj vstati m iti na delo; noč potrebuje za počitek. Ravno tako tudi delavec. Pameten kmet in delavec tudi noče in n»; more denarja trositi po gostilnah, katerega mu itak primanjkuje. Čas je, da začnejo slovenski razumniki svetnega stanu malo militi, zlasti tisti, ki so še dobrega duha. Naj se približajo ljudstvu v mišjenju in javnem delovanju, vržejo naj liberalio masko raz obraz ter se neustrašeno p stavijo na stran ljudstva v verskem, 8 cjalnem in gospodarskem oziru. Ako tsga ne storijo, jih bo ljudstvo ponetlo iz javnega življenja. Pomanjkanje koristnega izobraževalnega dala se v C lja in okolici vedno bolj čuti. Ta se kaže toliko hvaljena nemška kultura v prav slabi luči. V Calju vzdržuje pst žginjarij ter polninju je ljudi, uničuje družine ter širi ubošivo in bolezni. Celjski nemški list, ki je glasilo nemške inteligence, ni še nikdar črhnil besede proti žganjarski kngi v Celju. Kakor so nekdaj E>ropci z žganjem uničevali divjake, da so dobili v roke njihovo zemljo ia njihov denar, ta^o delajo sedaj protestantski Nemci a Slovenci. Izobraževalno društvo y Cslju se bo odločno vojskovalo proti pijančevanju ia zapravljivosti, proti duševni in telesni lenobi, vzbujalo pa bo veselje do zmernosti in varčaosti, do resnega dela, ter pospeševalo vsestranski napredek. Podlaga društva bodo nafela katohšk«! car k ve !n pa jezik slovenskega ljudstva. V rji porabljeni naj se udeležijo ustanovnega občnega zbora, na katerem se bo še natančneje govorilo o pomenu društva Kdor ni dobil vabila, ga lahko dobi pred shodom v „Narodnem domu". Brežiški okraj. b Volitve v okrajni zastop brežiški se b do v kratkem vršile, namestasštvo je, kot sa čaje, rešilo pritožba zoper volilne liste. Odločilna bodo volitve v veleposestvu, kjer si slovanska kmsčka stranka lahko prib ori večino, ako vsak vohlec stori svojo dolžnost. Komur je znano gospodarstvo sedanjega okrajnega zastopa z nem iko večino, ta si pač ne bo dal dvakrat reči, da se gotovo udeleži volitve. Ča bode prihodnji okrajni zastop našel prseojšajo guio v blagajni, zahvalijo naj se malomarneži med volilci svojim brežiškim prijateljem graščakom, uradnikom itd. Če bo treba povišati doklade, p!a čajo naj jih sedanji slabi gospodarji sami, ki so po nepotrebnem plačali par tisoč kron za pravdo zaradi zdravnika, ki so skozi tri leta plačevali tri zdravnike mesto enega, ki so mestni občini Brežice vrgli toliko tisoč kron v žrelo itd. Kljub tema gremo stavit, da se bodo našli še kratkovidneži, ki bodo verjeli sladkim besedam agitatorjev sedanje nemške večine. Kdor je mož, ne da se premamiti po sladkih besedah in poklonih, ampak voli po svojam prepričanja brez ozira na lepe oči brežiških nemškutajev! — Iz volilnega imenika za veleposestvo nam pa je okrajno glavarstvo po krivici črtalo tri volilca, ki imajo veleposestvo s predpisanim davkom 120 K. Črtalo se jih je, ker prejšnji geomtter Doleček ni v postavnem roku izvedel prememb v posestnih polah in ker radi tega davkarija njim ni mogla davka predpisati. S cer je to povsem nemerodajno, ker zadošča, da je dotičnik prepisan v zemljiški knjigi, kot je upravno sodišče že parkrat odločilo. No, naša politične oblasti sa ne brigajo z» odločbe upravnega sodišča na Dunaju, kadar se ne dajo izrabiti zoper slovenske kmete. Okrajno glavarstvo je kljnb tej odločbi upravnega s>dišča na Danaju agodilo reklamaciji nasprotnikov ia s pomočjo našega gorkega prijatelja (??) davčnsga nadiornika črtalo tri volilcs — ved >č da zoper njegovo edločbo ni petrežbe po zakonu. Torej te tri s! ivenske velepo-sestnikeje sprejelo v prvotni zapisnik, da jih je potem lahko vsled reklamacije nasprotnikov črtalo, vedoč, da ni pritožbe, ako se reklamaciji ngodi. D a nemška glasoma pa okrajno glava-stvo ni sprejelo v prrctni zap:snik, tudi vsled reklamacije nasprotnikov jih ni sprejelo, a vedeč, da se zoper rešitev reklamacije lahko pritoži in da namesiništvo lahko vpiše onad a nemška glasova. Zelo zvit ! Namestništvo bi to tadi storilo, kajti pritožba bi biia utemljena; t< da poseglo je vmes politično društvo „Sava" in ugovarjalo zoper tako pristranko postopanje ter preprečiti krivico. Slovencem ge je tedaj na zvit način hotelo vzeti in res vzelo pravico pritožbe, nasprotnikom pa se je odprlo vratica, skozi katera bi lahko dva glasova vtihotapili. Tridi zoper tako politično delovanje bomo zaašli „žavbo!" b Kozje. „Katoliško politično društvo za koz janski okraj s sedežem Kt zjo" je imelo 16. grudna letno zborovanje, pri katerem fcti govorila gospoda poslanci: dr. Korošec in dr. Jankovič. Deželni poslanec gospod dr. Jankovič je živahno govoril o dela, ki ga čaka v državnem zboru; gospod dr. Korošec pa je najprej kazal na koristi, ki jih imsmo Slovenci od nove volilne reforme, potem pa je obširno razpravljal o kuietskem vprašanju. Da so se zborovalci z rjima strinjali, so sami pokazali, ker so obema izrekli svoje popolno zaupanje. Pri volitvi, ki se je vršila ta dan, so bili soglasno voljeni sledeči gospodi: Marko Tomažič, duh svetovalec in župnik na Pilštajou, načelnikom; dr. Franc Jankovič, okr. zdravnik, podnačelmkom; Dan Lah, kaplan v Kozjem, blagajnikom, odbornikom pa: Jožef Tumbach club, svetovalec in župaik pri Sv. Petru; Anton R bar, duh svetovalec ia župnik pri Sv. Vidu; Matevž Pajk iz Imenega, Jakob Bivha iz Verač, M ha Maček iz Pilštajna, Jožef Goleč iz Sedlarjevega, Avgust Preskar iz Podsrede. b Lep božični dar. G. professor dr. Anton Medved je darotal svoji rojstni občini Gorci pri Rajhenburgu, kj«r je časten občan, 100 kron za ubožce. b Uravnava Save. Ministrstvo za ¡notranje stvari je odobrilo načrt za uravaavo Save od Brežic do štajersko-kranjsko-hrvaške seje. Uravnava je proračunjena na ena is pel milijona kron. Delo bo trajalo deset let. b Vinske cene v brežiškem okraju so let s prav dobre. Prodaja se po 40 do 50 v. liter. Prodanega je gotovo že 3/4 letošnjega pridelka. Vno je v legah, kjer ni bito toče, prav dobro. Da so cene tako dr&ge, so krivi vijoki pridelovalni sir ski. Pomanjkanje delavcev in poslov postaja re, gre v Ameriko, ali pa se seli v mesto v tovarne in red kope. Dasiiavno se izseljenci vračajo iz tujina pogosto s polomljenimi udi in varanimi upi, ven lar to drugih ne plaši. Vsak misli, d* ravno njega sreča čaka. Ia vendar bi imeli Sloveaci lahko doma Ameriko, ako bi tukaj tako pridno delali kakor morajo v Ameriki. Iz drugih slovanskih dežel. f Zavod sv. Nikolaja v Trstu, zavetišče za brezposelne služkinje. Ne moremo pebliže raziskovati vzrokov, radi katerih na tisoče slovenskih deklet zapušča svoj t hi dom in drvi v veliko-■estno vrvenje. Večkrat jih sili v to v resnici le revščina. V skibi za svoj obstanek in želeč svojim starišem pomagati, se ločujejo s težkim srcem od ljubega doma in gredo v nepoznani svet s strah >m in upom. Z velikim trudom so si prihranile komaj toliko, da imajo za pot do nameravanega mesta. Brez VBakih sredstev, brez izkušenosti, brez poznaija tujega jezika, nevede za velikomestna spačenosti, se plaho vedejo že v vlaku. Joj ia gorje, če zapazi tako zadrego kak razuzdanec. Nevarnost je tem večja za posameznice, če potujejo same brez spremstva. Večkrat je tako potovanje samo že potovanje v pogabo. Toda tudi, če so naše mladenke srečno dospele v mesto, kamor so bile namenjene, ni še končala za nje nevarnost. Zloglasni brlogi so razprostrli svoje mreže na vse koace in kraje, da dobe novega svežega plena. Bistremu očesu satanskih pomagavcev in pomagavk ne izbegne nobeno neizkušeno dekle, ki izstradano in izmučeno od dolgega potovanja stopi omahovaje prvikrat na tla velikomestnih postaj navadno ob omamljajočem svitn električnih luži, z boječim pogledom ii težkim srcem — nevede kam. V zadnjem času so sicer hvala Bogu po postajah posebne varuhinje deklet, ki imajo na prsih na belorumenih trakovih pripete svetinjice „Matere Božje dobrega sveta". Toda šte- vilo teh je še premajhno in zato so na novo došle mladenke se vedno v velikih nevarnostih. Zvijačnost in predrznost pokvarjenega sveta napreduje dan za dnevom. Nevarnost za slovenske mladenke je v Trstu tem večja, ker je Trst ne le svetovno, temveč tudi obmorsko mesto, kamor se stoka naj-podlejši živelj vseh vetrov. Omeijene varuhinje spremljajo slovenska dekleta v „Zavod sv. Nikolaja". Toda večkrat vedo sloveaske mladeike že doma, da obstoji v Trstu ta „Zavod" in sato gredo nararnast v to zavetišče, kakor da bi sle dotsov. Z materinsko ljubeznijo sprejema „Zavod" v svoje naročje te neizkušenke, da jih za časa, ko bivajo v tem varnem domovju, potrpežljivo vsposablja za novo življenje po službah, opozarjaje jih na dolž-noBti, ki jih čakajo in na čednosti, katere mer «jo imeti, svareč jih pred nevarnostmi, ki jim bodo zaale pretiti. Res preimenitno sccijalno delo opravlja „Zavod* v korist novodošlih deklet, toda ravno tako važno je to zavetišče za one slažkinje, ki izgube službo in morajo čakati, predno dobe novo. V mesto dospela dekleta prinesejo seboj nedolžao in nepokvarjeno srce in pa še v živem spominu nauke, katere so jim zabičevale ob slovesa skrbna matere s solznim očesom. Ko so pa dekleta delj čisa v mostu, vidijo, slišijo ¡n izkusijo mnogo po-bnjsljivega, tako, da raste za nje tudi nevarnost listnega pohujšanja. Če tedaj izgnbe službo in nimajo nikakega opravila in morda tudi ne sredstev, so naravnost v obupnem položaju. Za take je ravno „Zaved sv. Nikolaja" močna obramba. Mirno pre uočišče, zdrava hrana, primerno delo, družinsko življenje, lepi nauki, lažja priložiost za novo službo, vse to daje brezposelni služkinji novo čednostao moč in veselje. Kdor vse to čita, si gotovo misli, da zares neizogibno potreben je „Zavod sv. Nikolaja" in vsakemu dekletu, ki pride v Trst, ali pa če v Trstu izgubi službo in si ne more precej dobiti druge, svetuje, da gre v to zavetišče. Vsak ta^ nasvet je res plemenit in dober, toda, zavedni rodoljubi in usmiljene rodoljubkinje, še bolj potrebno je, da se ta „Zavod" pomaga vzdrževati. Sveta dolžnost vsakega je, d* po svojih močeh podpira „Zavod", ki nima nikakih glavnic, temveč še dolgove in primanjkljaje. To ne izvira morda od napačnega gospodarstva, ker vsakomur je odprt dtevmk, ki kaže, da so dohodki daleč premajhni, stroški pa naravnost ogromni. Koncem meaeca novembra je bilo 339 K 44 vin., koncem oktobra 368 K 23 v., koncem septembra pa celo 400 K 39 vin. primanjkljaja, in ta primanjkljaj trpe navadno osebe, katera so za „Zavod" itak že mnogo žrtvovale. „Zavod* vzdržujejo le milodari. Zato so vsak še tako mrjhen dar hvaležno sprejme. OcUar obstoji zavod, je v njem našlo varnega zavetja 7665 slovenskih dekiet. „Zavod sv. Nikolaja" nima namena vabiti dekleta iz dežele v mesto in jim preskrbovati služb, marveč skrbi le za dušni in telesni blagor onih deklet, ki so primorana iskati v mestu vsakdanjega kroha. Z združenimi močmi ohranimo si ta vele važni in prepotrebni „Zavod" — in storili smo mnogo. — Trst, dne 6. dec. 1906, na praznik sv. Nikolaja. — Karla Ponikvar, predsednica, Roža Gregorin, podpredsednica, Maša Grom, blagajničarina, Marija Žitnik, voditeljica, Frančišek Gustin, duh. voditelj. | Str; šna nesreča se je dogodila v Sssljanu na Goriškem v četrtek 20. t. m. popoldne okoli 3. uri. Na k-aju odkoder se dobiva materijal za zasipanje tii škega morja, so delali velikansko mino. Mina je „da že skoraj popolnoma gotova. Delal jo je miner J ž.f Pahor, doma iz Hadegalog* na Krasu, pomrgač mu je pa bil l8le.ci Črnogorec Jure Mila nič. Naenkrat se mina užge in povzroči velikansko eksplozijo. Uoogega M laniča je vrglo več metr-v stran, kjer je ves razmesarjen mrtev obležal. Pahorja pa so snovi zasule. Dobili se živega a hudo ranjenega izpod kamenja. Prepeljali so ga v tržaško bolnišnico. Desno roko, ki je vsa r izstreljena, so mu takoj odrezali Izgubil je tudi levo oko. Ranjen je po cslem životu. Mrtvega Črnogorca pa o prenesli v mrtvašnico v Mavhinjo. Drobtinice. d Znana ruska umetnica Nadina Slavij an-ska, ki je tudi v Manbi ru pr.rtdila koncerte s svojo nmo družbo, je dna 21. t. m. v Monako vi m na Ba a skem umrla. d Na Grškem mora z!ož;nec, ki je bil obsojen na smrt, čakati še d ta leti, preden ga obglavijo. f Smrt v tujini. S plinom so se zastrupili v Karduon pri Bolcanu trije delavc1, med njimi sta bila Slovenca brata Žolgar, doma iz Spodnje Štajerske. Prestolonaslednik Franc Ferdinand je obbajai dne 19. t. m. na svoji grajščini v Konopiščn sfoj 43. rojstni dan. d Draginja. Csna godalom se je povišala za 20 °/0. d Lastno dete spekla. V Schladmingu so prijeli aeko Jožefo Wei*i, ki je svoje malo tednov staro nezakonsko data toliko časa pekla na ognjišča, da jo bilo vse zažgaao. In to se je zgodilo na Nemškem. Kaj bi pisali nemški listi, če bi se bilo to zgodilo na Slovenskem? d Silna lakota vlada v srednji Rusiji. Po nekaterih krajih se živi prebivalstvo s skorjami dreves in s slamo. d Strašna lakota vlada na Kitajskem. Deset milijonov ljudi nima kaj jesti. d Neplemenit prestolonaslednik. Ko se je lani nemški prestolonaslednik vozil z Dunaja, kjer je bil na obisku, domov v Berolin, naročil si je pri kolodvorskem gostilničarju v Veseliju južino; gostilničar mu je zaračunil 160 K ; prestolonaslednik jih je sicer plačal, potem pa tožil gostilničarja pri železniškem ravnateljstvu. To bi pač naj nemškega prastolon&alednika poučilo, da je tožarjenje zelo ao-plemenito in nespodobno, toda ravnalo je drugače, odstranilo je gostilničarja. V očeh vse javnosti pa nemški prestolonaslednik vendar ni opran. 3 d Nekoliko statistike o prebivalstvu zemlje. O naraščanju prebivalstva na zemlji je pravkar izšla neka angležka knjiga, iz katero posnamemo nekoliko podatkov o naraščanju prebivalstva glavnih dežel na svetu v zadnjem desetletju. Saupno se je cd leta 1895. do 1. 1905. prebivalstvo pomnožilo za 63 milijonov. Posimezne dežele kažejo nastopno statistiko: 1895 1905 Rasi j a 125 000 000 141,200 000 Z lružcne Države 68.934 000 83,143.000 Nsmčija 52,379.000 60 605.000 Japonska 42.271000 47,975.000 A igleška 39.221000 43,221.000 Francija 38,459.000 39 300.000 Italija 31,296 000 33,604 000 Avstrija 24.971000 27.241000 Odrska 18,257 000 20,114 000 Š oaoska 18 157.000 18,900 000 Misjši narodi 47,732 000 54,166.000 Ve i1™ mesta imajo prebivalce? : Londoa 4,872.710, New-Y >rk 3 437.000. Pariz 2 714 000, Berolin 2 040.000 Tokio 1 819 000, Čikago 1,699.000, Da-naj 1 675 000, Fiiaele.fija 1,294.000, Petrograd 1,265 000, Moskva 1,039 000, Buenos Ayres 1,026.000. — Državni dolgovi najznatnejih civiliziranih narodov d sagajo 4000 milijonov fantov šterlingov = 80 000 milijonov kron. Francija ima največ dolgov, namreč 1.038 379.000, za njo pridejo: Angležka s 796 736.000 Rudija 747,518 000, Italija 517 247 000, Avstrija 386 480 000, Združene države 296 222 000, O-ma 226,343.000, Nemčija 161,314 000, Belgija 126,183 000. Narodno gospodarstvo. Sadjarska in vinarska šola v Maribora. Ta zavod je namenjen slovenskemu kmetu in zato se vprašajmo: koliko koristi pa ima naš kmet od te šole? Kmečki sinovi, kateri obiskujejo to šolo, niso več za kmetijo, svoji očetovi hiši se odtujijo, ker jim po končani šoli ne diši več delo, domača hrana jim je preslaba, postelj pretrda. Po končani šoli se klatijo brez vsega dela in tudi brez službe, dokler ne pridejo k vojakom, kjer služijo potem naprej, ali pa gredo potem k železnici, fiaanci, žen-darmeriji itd. Le en majhen del dobi službo na kakšnem velikem posestvu. Ali kmet noče postati nobeden. In vendar je šola kmetu namenjena, ne pa vojaščini in pa grajščakom. V današnjih kmetijskih razmerah, ko nam primanjkuje delavcev in treba izšolanih kmetov, je krvavo potreba pravih kmetijskih sol za naše razmere. Treba je na kmetijski soli pripraviti za prihodnjost dobrih ia razumnih gospodarjev, ne pa odtujiti jih domači zemlji, kakor je delala dosedaj naša vinorejska šola. Vpra-šnjmo samo, koliko kmetov pa imamo na srednjem in spodjem Štajerskem, kateri so dovršili vinorejsko šolo, in takoj nam -bode jasno, koliko koristi ima nas kmet od te šole. Ia vs;ma tema je vzrok vodstvo in uredba te šole. Ako bi naš kmet tako^go-spodaril, kakor s s na tej šoli gospodari in kakor ti pruski učitelji uče, potem bi prišel v kratkem času ca boben. Za to šolo plača dežela vsako leto iz kmetijskega davka veliko tisočakov. Kmetu pa nihče ne da, ako ne izhaja. Na tej šoli se učenci nče, kako se ne sme gospodariti. Takšno gospodarstvo je mogoče dobro kje v Prusiji, ali ne na Š'ajerskem. Ako si ogledamo zavod znotraj, tedaj vidimo, da je ssmo za parado, ne pa za vzor. Ta šola ugaja mogoče kakšnemu grofu, ne pa našemu kmetu Na tej šoli so nastavljeni samo pruski učitelji, kateri ne vedo, česa naš kmet potrebuje. Da-siravno imamo naših domaČih slovenskih jako dobrih strokovnjakov, kateri vaše razmere dobro poznajo, in kateri imajo višje študije in več zmožnosti kakor ti pru ki. vendar nas deželni odbor ne nastavi no-beieg». Na tej šoli je nastayljen nemški učitelj, kateri ima samo nižjo kmetijsko šolo, in ta izobrazb» ne zadostuje za kmetijskega učitelja. Po ministrskem odloku mora kmetijski nčitelj dovršiti vsaj srednjo kmetijsko šolo. To seveda za Prnsa ne velja! In kaj si ti ljudje se potem na naši zemlji predrznejol Šola je obiskana večinoma od naših slovenskih fantov in ti prusaki prepovedo pod kaznijo našim fantom govor.ti v materinem jeziku. Ali ni to največja nesramnost in predrznost teh privandrancsv ? Ali ni to razžaljivo za mš narod? Ako imamo še kaj carodncga ponosa v sebi, nastopimo proti t$mu p nskemu gasilstvu. Ne pošiljajmo naših sinov več v to šole. Ne prodajajmo naših sinov! In v kratkem bo ta šola brez nčercev, ti učitelji pa naj zginejo tje," odkoder so prišli. Najnovejše novice. Šoštanj. Dne 21. t. m. se je končala volitev za občino Š oštanj s tem, da se je po posredovanju vlade sprejel kompromis glede delovanj« in funkci-jon rjev. Županom je bil izvoljen tovarnar Haas Wuf¡rhii8££r, podžupanom poslanec Dan Vosnjak. Mislinje. Od 1. januarja 1907 naprej bo donfeÑ¡>! postni pot šestkrat na teden pisma v Št. Vid, Do*že kolodvor. Spod. Dovže, Zg. Dovže, Št. I-j* p d TurjakoiP in Straže. V Š . V dn, na kolodvoru \ D h ¡n v Št I'i sp nsi-tavi poštni nabiralnik. Slivnica pri Mariboru. Bivša grajščakinja g E . {j Rannicki v S n c> j« ub gim učencem tnks» sne šole poklonila ICO K. Dn« 22. t. m. se je 70 ubogim r. čer ce a» razdelilo razn h z mskih oblek, (butal i*d. V imenu ubogih učencev se izreka naj-sr< nejša zthval* plea.ir.tuti dobrotnúi. — Dae 20 t. m. je umrla na Pohorju Marija Ogrizek nagle smrti. Z ntraj ie š« fcnhala, kmalo porodila dete, a zvečer je ž» b;la raiea. Prehlad ia se je. Zapustila je m1 ž» n 6 otr k. Novorojen živi. N. v m. p ! Gornja Radgona. V četrtek dne 13. t. m smo spremljali a zadnjemu počitku mladega mois poštenjaka, gosp. Fridriha Miklsuca, posojilničnega tajnika v Gornji R.dgoni. Kako priljubljen in čislan je bil rajni g. Mikiacc med cašisci in nasprotniki, to je pokaral veličasten pogreb. B.la mu lahka zemlja slovenska! Grozen prizor ?e je nudil v četrtek 20. t. m. tb polu 5 z ntraj v Celju. Zasebnica gdčna. F. K. je nekoliko nmobol a in si je bótela končati življenje s tem, da je nameravala skočiti skozi okno. Bila je z životom že čisto zusaj okna, ko je prihitela deklr in zgrabila »esrečnico za roke. Poleg stanujoči dijsk je prišel na pomoč m med tem ko je šla dekla klicat ljudi, je on držal umobolnico za roke cele četrt ure. Ako bi ne bilo ljudi v pravem času ra pomoč, bi bil gotovo omagal, kajti žeaska je visela med zemljo in nebom. Pasji kontumac je zapovedan v ofcčicah Slov. B strica, Gornja Bistr ca, Spod. Novares, Creš ■jevec Šm cbcrg in Šettovec. 1 Ljutomer. Po prizadevanju narodnih gospa dr Cbhn ekove in dr. Gro^smannove je biio obdarovani povodom božičnih praznikov okoli 200 otrok Frane J ižefove šole z raznovrstno obleko. Hvala požrtvovalnima gospema kakor vsem onim, ki so s prispevki pripomogli k tej bogati bcžičnici. Da bi Bog bil vsem plačnik 1 Ključarovci pri Ljutomeru. Kadar kateri učitelj kaznuje porednega otroma iz najboljšega namena, da bi ga poboljšal, se mu nil<žt kazen, ker je šiba v soli prepovedala! Kadar kdo ob času volitev da »zlesti nekaj lepakov med volivce brez prsta.nega d >volje»ja, se kaznujeta pošiljatelj in razoašalec, vsak na 10 K globe. Tako s« je zgodilo ob zadnjih diživnozborskih volitvsh enemu izmed ljutomerskih gospodov kapbn v-. Sercda, ako se se r»čunijo ttr ški, ki jih je imel pri dveh obravnavah v Ljutomeru m Mr.rbi.ro, »e z isa ta kazon na 100 kron. In vendar je t& p stav* ie tako zastarala, d* se 7.a njo brigajo le ša v L um, m t tu Kadar pa ljutomerski glavar Rainer straši ■ svojim automobilom našo konje, postavlja v nevarnost naše življenje, povozi kako pošto ali kakega km«ta, ali kadar se njegovega automobila postrašijo konji ia pri priči ibgejo voznika (kmet Sagaj!) ter tako spravijo v nesrečo celo druž;no, kakor sa je to zgodilo v sredo 5. t. m. 1906, ko se je vozil k sv. Jurju na Sžavn'ci, potem pa ni nobenega paragrafa, ki bi mu to za-branil! Cul no? Društvena naznanila. Brežice. Vojaško veteransko društvo v Beiicah in okolici priredi r nedeljo dne 6. prosinca 1907 ob sedmi uri zvečer koncert in ples v veliki dvorani „Narodnega doma", pri katerem svir* vojaika godba c. in kr. pešpolka 6t. 96 iz Kar-lovca K obilni udeležbi vabi odbor. V Gotovljah a« priredi v nedeljo dne 30. decembra t. 1 ob 5. uri popoldne v prostorih dvorane go>tilne g. Fr. Malgaj božična veselica v korist gotov.ljske prostovoljne požarne brambe po sledečem sporeda: 1. Kmet — Herod, burka s petjem v dveh dajanjih. 2. Srečno tiovo leto! veseloigra v enem dejanja. 8. Večtrna, H Volarič, moški zbori. 4. Pete-linčkova ženitev, moški ibor. 5. B žično drev>, živa «lika. 6. Razprodaja darov r*z bužično drevo. — Vstopnina: sedeži po 1 krono, sto išča po 0 v. Z czlrorn na biagi namen se preplačila hvaležno »prejemajo. K obilni udeležbi najprijaz-neje vabijo prireditelji. Sv. Tomaž pri Ormožu. Tuksjšnji Marijini družbeniki bodo predstavljali v dom»čl šoli d.ie 30. dec. t. 1. in 1. januar a 1?07 ipri „Novi zvon m Kitini" in Krčtnar pri zvitem rogu". Sos-dji so ■ tem prij«>no p »abljoni. „Bralno društvo" pri «v Benediktu v Slov. gor. ponavlja v nedeljo, die 30. d>:c, svojj veselico s š alo-igro Gar.'ia M renu in petjem ter prosto zabavo. K obilni udeležbi vabi odbor. Kmetijsko bralno druitvo v Staremtrgu priredi v nedeljo 30. dec ihbra po večernicah občno zborovanja, pri katerem »e bode volil tudi nori odbor in »icer v gostilni „pri Petriču". K obilni udeležbi vabi vse prijateje in somišljenike odbor. Bralno društvo na Gomilskem ima svoj občni , b >r v nedeljo 30. t. m. '/,9. uri dopolndns v iolskeai poslopju na G ml'skem. Moika in ženska podružnica sv. Cirila in Metoda v. Trbovljah imata redni občni zbor 1. pros nca 19^7 ib 4 popoldan pri g. Rošu v Hrastniku, kjer se vrši isti dan tudi otvoritev otroškega vrtea družbe. Bralno društvo za Laški trg in okolico ima svoj 11. redni občni zbor dne 6 januvarja 1907 ob 3. uri po-po dne v pivnici § 1' na Lask«m s sled*iim sporedom: 1. Poročilo od .ura, 2 vohiov novega odbora, 3. sufaj-Bosti. Pri d sborovanjem pobirala se bode udnina in sprejemali novi udje. Bralno društvo v Špitaliču ima «vej redni občni zbor dne 6. januvarja t. j. na god sv. Treh krajev po dopoldanski službi božji v stan šoli. Sporei: J. Pozdrav. 2. Letno poročilo društveno. 3. Poročilo blagajniko. o. 4 Volitev novega odbora. 5. Vpisovanje udov in vplačevanje udnino. K ubiini ude'ežto uljudno vabi odbor. „Narodna društva v Ljutomeru" priredč na starega Iefa dan Silvesiro in Gregordifiov večer s petjem ia Reklamacija Gregorčičevih pesnij, govori, alegorijo v pa-polnosti „Staro in novo leto" in prosto zabavo. Zaietek ob 7. uri. P idite mnogoštevilno. „Gosp. bralno društvo pri Sv. Urbanu pri Ptuju" ima v Dede jo, dne 8U. dec. 1906 v šoli svoj reden leten občni »bor s sledeMm vsporedom : 1. Pozdrav predsednika, 2, govor posebnega odposlanca rEiščansko-rocija.ne zveze za Štajersko", 3 poročilo tKjnikaj blagajnika in knjižničarja, 4. vpisovanje udov, 5. raznoterost. K obilni vdeležbi uljudno vabi ude in neude odbor. Kapel ¡ki Mohorjani so darovali za družbo sv. Cirila in Met da 7 kron. Družbi «v. Cirila in Metoda io darovali Moliorjani pri Sv Duhu v Ločah 10 k o>\ gostje na gostiji Lovreoca Vam-berger in Ani :e Trojbarič v Roiidkem vrhu 8 kron. Slovenske gospodinje! Kupujte in zahtevajte povsod odločno pralno milo ki sa prodaja v korist družbe sv. Cirila in Metoda! -- Tržna cene v Mariboru od 22. decembra do 27. decembra 1906 Živila 100 kg od dLo K ii K h Pšenica ...'., 15 r*...... 14 __ __ _ 16 — — — OViB . . . 16 50 _ _ 14 _ _ 17 _ _ ajda . . . 17 — _ _ 5 — _ _ 4 30 — — i M fižola ..... 30 — _ — 62 — — hia .... — 64 _ _ fcrompb .... — 7 — — sir ... . — 40 _ _ •urovo mauls 60 _ _ maclo. 3 40 _ ips?», svež ... 1 44 _ _ zelje, kislo . . . _ 32 — _ rep.*, ki5la 20 - — I Ut. __ 20 ■ — _ in*i*ias. sladka . . 72 — — kisla . . . 84 — — S 00 8 — — — l kom. — 10 — — Line Trst Loterijske številke. Dne 22. decembra. 38, 24, 14, 45, 26, 38, ái 65 71 71. Llietnio« ursdnlitva. Mnogim: M.:ali čitaci, da «mo sploh lahko kaj objavi i. Droge re'i prihodnjič. — Ri-čica vSavinj-sk i dolini. Č« se to da dokazati, naznanite sodniji! Za nas je nevarno. Vrli Slovenci! Na vsako pismo, ki je pišete svojim prijateljem, prijateljicam 1.1, d. prilepite vedno narodni kolek v korist dični, naše podpore prepotrebni družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Kdoi Qwkl kakao ia čokolado, i.ai bodi prip»roi«a: Ivana flofta Kandohilao ■as» a laium l*tt Itff is ■ Uvj» Tvntvano manto Zavoji po Vikg 90 vinarjev » » '/• » 60 » Dakiva u povsod. t ! S Slovenci! Slovenke! Kupujte in zahtevajte povsod odločno domače blago v korist družbe sv. Cirila in Metoda kot pivo, peresa, svinčnike, svalčične papirčke in ovitke, voščilo za čevlje, šampanjec, cilindre za svetilke, platno, pisemski papir in pralno milo družbe sv. Cirila in Metoda. I s o : 8 Vsaka besedi stan« 2 ». Najmanj» objava 45 ». MALA OZNANILA Vsak* beaafi» stase S vin. Vtaka baaeda stane 2 v, Večkr. objava ps dogovora. Ti inserati se sprejemajo Bamo proti predplačilo. Pri vprašanjih na upravništvo se mora pridigi znamka za odgovor. Štampilje iz kavčuka, modele za pred-tiskarije, izdeluje po ceni Karol Kamer, zlatar in gra-ver v Mariboru, Gosposka ulica št. 15. (11-H) Pozor, kmetje in fantje I V moji lekarniški praksi, katero izvršujem že 25 let, se mi ie posrečilo sčasoma iznajti sredstvo za rast brk , las, proti izpadanju las in za odstranitev prhlja (luskin) na glavi, to je Kapilor št. I. Cena franko na vsako pošto): 1 lončič 3 K 60 v, 2 lončka 6 K. Prosim, da se naroči samo od mene. Naslov je : P. Jurišič, lekarnar v Pakracu, Slavonija Denar se pošlje naprej ali s poštnim povzetjem. 635 12 Vsake vrste debla od 4 metre dolžine kupim za najvišjo ceno na mestu lasnega skladišča ali kolodvora v Mariboru. Na to opozariem posestnike, ki ne morejo dobiti daljših debel is svojih gozdov Janez Špes, lastnik žage, Maribor. 18—11 Močen lončarski ufieneo ae sprejme pri Jožefa Matjaž, lončarju v Mozirju. "04 (8-2) Za cerkvena dala k-..or izdelovanje altarjev, t&bercacelnor, b žjih grobov itd. vsake trste, prenavljanje oziroma predelovanje istih, s č stim, trpežnim pozlačenjem in likanje se priporoča veleč, cerkvenim predstojnikom pozlatar in kipar Mstej Hiovatič v Studencih pri Mir.bjru, Bezirksstrise 47 v novi hiši gosp. Zupančiča. Pii-znaka pisma o dtlu so na vpogled. 774 (3-2) Lep glasovlr z močnim, lepim glasom, modern, se prav po ceni proda. Josip Turin, Ruše, k lodvc r. 768 (2-2) Prostovoljna prodaja dveh posestev in ;icer: Prvo v Mariboru, Jožefova cesta št. 29, meri 1200 s žnjec, obsega pohištvo z 10. stanovanji, ki neso na mesec 120 K, in vrt, kateri je porabiti za vrtnar jo ali tesarski prostor, in drugo posestvo v Jelovcn ob Dravi, meri 14 oralov, obsega zidano hišno in zidano gospodarsko ptslopjd, sadonosnik, travnike, njive, pašnike, vinograd in 30 let rastoč gost smrekov les, t oralov. Cena prav primerna. Natančneje ie zve pri lastniku v M»riboru, Domgisse št. 8. Mihael Szakoviiz. • 767 (3—2) Pozor, kmetice In dekleta! V moji lekarniški praksi, katero izvršujem že it z 2ï let, posrečilo se mi je, iznajti najboljše sredstvo za rast las, to je Kapilor it II Isti delile da posta nejo lasi gosti, dolgi In odstranjuje prh Ijaj luskine na glavi. Cena (franko na vsako pošto) je: 1 lončič 3 K 60 v, 2 lončka 5 K. Treba, l'a si vsaka obitelj naroči. Prosim, da se naroči samo od mi-ne pod naslovom : P. Jurišič, lekarnar, Pakrac, Slavonija Denar se pošlje naprej ali s poštnini povzetjem. 686 2 Novozldana hiša s 3 stanovanji, 2 kuhinjama, z vodovom, pripravna za vsako obrt, zraven velik vrt za sočivje in poslopje za gospodarsko obrt, je na prodaj. Naslov: Jože Novšak, brivec, Maribor, Franc Jožefova ulica 5. 750 (4—4) Učenca, pridnega, ki ima veselje do mlinarske obrti, sprejme Lešnik Štefan (vaični mlin), mlinar v Framu pri Račjem- 779 (3—1) Prlženitev. Mltdenič v 32. letu, čez bOOO kron goto fine, pošten, miroljuben in treznega značaja, vtšč umnega gospodarstva in živinoraje, izkušen in vnet za vsa kmetijska dela, se želi zaradi veselja d) gospodarstva in živinoreje priženiti na kakšno večje posestvo. Krepka, za gospodinjstvo vneta dekleta in tudi mlade vdove brez otrok naj vsaj v teku 8. dneh pošljejo svoje naslove in stališča (če mogoče s sliko) v zaprtih pismih pod šifro „fant št 778" na upravništvo „Slov. Gospodarja". 778 (1-1) Sodarskoga učenca sprejme Ivan Klemenak, sodar v Mozirju, Štajersko. 751 (3—2) Znano po oenl se kupi vse rczno blago, zgotovljene obleke in perilo v vsaki velikosti pri Ad-Ifj VVesia':. Maribor, Dravska ulice 4. ti'>8 tO I »♦♦»«♦♦»»»»♦♦ • Vizifnice • izdeluje po nizki ceni Tiskarno. sv. Cirila. Ozsfiaiâil«». Za mesarje in gostilničarje! Zelo ugodna priložnost! Zraven šole na najlepšem prostoru Sv. Jurja ob Ščavnici stoječa enonadstropna hiša z gostilno, mesarijo in prodajo tobaka, h kateri spada še druga hiša, v kateri je sedaj poštni urad, velika lepa ledenica za približno 100 voz leda ter klavnica za živino. Gospodarsko poslopje, svinjak z 10 hlevi, vslik lep vrt za sočivje in blizu 1 oral lepega sadonosnika, nadalje 20 oralov zemlje (njiv, travnika in gozda, 11 oralov v enem kosu). Lep vinograd, pri katerem je lepa zidana hiša, hlevi za živino itd., vse z opeko krito, 1 oral trte, 1 */, orala sadonosnika in pol orala njive, lega jugozahodna, mlin ob Ščavnici ob veliki cesti v Okoslavcih na štiri tečaje z prešo za olje, h kateremu spada tudi lep travnik, je pod zelo ugodnimi pogoji na prodaj. Cena in pogoji se izvedo pri po-sestnici Mar. Trstenjak, gostil-ničarki in velepcsestnici pri Sv. Juriju ob Ščavnici. 726 (5-4) XXXXXXXXXXX Štefan Kaufmann, P «»S 'jihilca \ Frainu naznanja, da bode 11 obrestovala s 1. prosincem 1907 »loge po 4V47o 4J trgovec z železnino v Radgoni 595 8 p- 'poroča »vojo veliko zalogo : lepo pozlačenih- nagrobnih križev kakor dosedaj, posojila pa bo dajala — po 5 1/2 %• - proti vknjižbi na prvi stavek tudi po 5 °/0. 779 (l-l) Ravnateljstvo. :ixxi: po jako nizki ceni. XXXXXXXXXXX Izšel je težko pričakovani Koledar i kmetovalca 1907. g i Uredil dež. nadzornik J. Legwart. II. zelo popolnejši letnik z vsebino: Kratek opis umne živinoreje; zlata pravila živinoreji, krmljenje goveje živine in prašičev. Prašičjereja, mlekarstvo, preiskovanje mleka, bolezni mleka. Obdelovanje travnikov, naprava in osuševanje travnikov, umetna in naravna gnojila. Sadje-reja, naprava sadovnjaka. Vinoreja, priprava dobrega vina. Kmet. zakoni. Hmeljarstvo. Prerač. v kile, orale in hektarje. Koledar, sejmi in še mnogo drugega. Vezan je letos v posebno močno platno. Cena s pošto K 1.80. in se naroča pri Ivan Bonaču v Ljubljani. Vsled prihranitve dragega povzetja se naj znesek naprej dopošlje. 278 I HBH i-- Ali že veste ? kje se kupijo škapulirji svetega Duha, Sroa Jezusovega, Brezmadežnega Spočetja, Kar-- melske Matere božje. - Po nizki ceai jih prodaja: trgovina Cirilove tiskarne, Maribor, koroška cesta 5. Tajskaj se dobijo tudi: podobice, rožni venci in vsakovrstne svetinje Zelo ugodna priložnost! Priporačam slavnenin občinstvu svojo veliko zalogo vedno svežega špecerijskega blaga, železne posode, razne že-leznine itd., katero se bode vsled dobrega nakupa prav po ceni prodalo. Posebno priporočam svojo veliko zalogo blaga, katero bodem zaradi izprodaje po jako nizki ceni prodaval. 760 5—2 Za mnogobrojni obisk s: priporoča Janez Topi alt, trgovec p. d bregom pii Sv. Lovrencu v SI. gor. Slovenci! Spominjajte se ob raznih prilikah naše (lične, pre-potrebne šolske družbe sv. Cirila in Metoda! Podobice male in večje, zoboaste in gladke = dobite prav po ceni = v prodajalni Cirilove tiskarne v Mariboru. Obhajilne podobice so v 84 različnih vzorcih na prodaj. Vsem posestnikom vinogradov! Naznanjam s tem, da bom imel meseca novembra in prihodnjo spomlad BC več tisoč suho cepljenih trt na prodaj railičnih, dobrih vrst, na^Ripario Portalis, Rupestris momikolo in Solonis, cepljene na Laški rilček, Žlahtnino, Šipon rumeni, Burgundec beli, Zelenčič, Muškat in Traminec itd. Vse vrste so dobro zaraščene in dobro vkoreninjene; cena je za 1000 komadov 160 kron. Nadalje imam oddati tudi več tisoč divjih korenjakov in ključev. — Vse trte smejo se izvažati in pošiljati le v okužene občine. Znane in zanesljive posestnike počakam pol leta na denar, ako je v gospodarstvu velika nesreča, tudi eno leto. Posameznim glasilom je priložiti znamko ali dopisnico za odgovor. Na vprašanja brez znamke za odgovor se ne odgovarja. Ustreglo se bo, dokler je kaj v zalogi. Oglasi naj se pismeno ali ustmeno pri Filipu Mulec, trtnarjn pri Sv. Trojloi v Slov. G-oricah. 3QQC30C3QC^X3QC3QCX3CCXX3CXX v^o »a» ®nv «Bp •H» ^T^ ^^^ ^^^ V wKw »ff» »aw Zahtevajte vedno in povsod le najboljše SLOVENCI! vžigalice v korist družbe sv. Cirila in Metoda. Pozor ! ~ Bolnemu zdrayje! Čitaj! = Slabemu moč! +> •H Q Pa itraške želodene kapljice Pakrašlte želodčne kapljice delujejo izvrstno pri vseh želodčnih in črevesnih boleznih ter odstranjujejo krče, boleati iz želrdca. vetrove in čistijo kri, pospešujejo prebavo, izganjajo male in velike gliste, odstranjajo mrzlico in vse druge bolezni, ki vsled mrzlice nastanejo. Zdravijo vse bolezni oa jetrih in vranici. Najboljše sredstvo zoper bolezni maternice in madron; zato ne tmejo maigksti v nobeni kmečki in meščanski hiši. Naj vBakdo naroči in naslovi: Peter Junšič, lekarnar v Pakracu štv. 100 ——— Slavonije. ———— Denar se pošilja naprej ali s poštnim povzetjem. Cena je sledeča (franko na vsako pošto): i« stekleničic (I ducat) 5 K, 84 steklenlcle (« ducata) Kl'40 »« stekleničic (3 ducati) 18 H. od 12 stekleničic se aa.e razpošilja. Slavonska zel; Se rabi s prav sijajnim in najboljšim uspehom ___ proti zast.velemu kašlju, bolečinam v prsih, za- ^h»—MMagmuiainaMirmi«—m molkloai, hripavesti v grlu, težkemn dihanju, astmi, proti bedenju, kaiara in odstranjuje goste sline ter d. 'uje izvrstno pri vseh, tudi najstarejših prsnih in pljučnih katarih. — Cena je sledeča (franl na vsako pošto) : » orlglralnl steklenici 3 M 40 v 4 originalne steklenice 5 K »O v 6 originalnih steklenic 8 K SO v. £ anj od dveli steklenic se ne razpošilja. G et-CS a p i o posojila »e daj ijo za 5'/»0 Slovenci! Kupujte „Narodni kolek6 ! «■»««■i Vsaka slovenska gospodinja rabi samo slovensko cikorijo v korist družbe sv. Cirila in M loda, katero izdeluje in prodaja „Prva jugoslovanska tovarna za kavine surogate v Ljubljani'. CENE PRIMERNO NIZKE. DELO SOLIDNO !N SE V TEKU TEDNA IZUOTOVI. LIŠP NI TREBA ODSTRANITI. ZA VSE V SNAZENJE :: IZROČENE STVARI SE JAMO. :: H. VOLK 76 Šoštam — Štajersko 35 ¡(emjftia pra|njCa nrejena 3 najnovejšimi »troji na par in elektriko, se priporoča za snaionje vsako-:: vrstnih oblek itd. :: Kuverte priporoča tiskarna sv. Cirila v Mariboru. I Marijine kapljice« Te ksptjice se rabijo za vs« notranje in zunanje bolezni — to je do sedij najbolje hišno zdravilo, ki izvrstno deluje in pomcg* v mnogih bolezn h. Osobito de'uje izvrstno proti protinu (gihtn), reumatizmu, bodenjn, trganju, glavobola zobobolu. prsob >lu, kašlju, pre-hlajenju, sušici, jetrni in bubrežni bolezni, želodčni iu .črevesni bolezni, napihavanju, grču, zgagi, proti bljuvanju itd. K;epi ži ca in teli, torej ne-obh dno potribao za »sako hiš». t l t i Imam tisoče zahval-jih in pr'znalnih pisem Delujejo iz rstno in z»r.ej!jivo. — D, brega in ugodnega o usa so, tako, da jih viak nd vrame in tudi otroci. •' Cena je franko na vsak> p štn: 7-5 (10-3) 12 stekleničic (1 tucat) 5 K, 21 steklen 6