ktev.
V Mariboru 23. decembra 1815. Tečaj IX.
Izhaja vsak četrtek
in velja 8 poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom la celo leto 3 gld. — kr. „ pol leta I „ 60 „ „ četrt leta - „ 80 „ Naročnina se pošilja epravnlštvu v stolnem
farovžu. Deležniki tisk. društva dobivajo list brez posebne naročnine.
List ljudstvu v poduk.
Posamesne liste
prodaja knjigar Novak na velikem trgu po 5 kr. — Rokopisi
se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. —
Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, čo se natisne enkrat, 8 kr., dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr.
Vabilo
k naročbi „Sloven. Gospodarja".
Kmalu poteče letošnje leto in bliža, se tedaj čas nove naročitve na „Slov. Gospodarja!'. Med vsemi je „Slov. Gospodar" na slovenskem Štajerskem najbolj razširjeni list. V blizo 1500 iztisih izhaja vsaki teden pola mnogovrstnih, sedanje dni vedeti potrebnih reči. On pojasnuje imenitniŠe politične, cerkvene, Šolske in gospodarske zadeve, donaŠa cerkvene novosti, razlaga času primerne, praktične gospodarske reči, naznanja , kar se je v tednu novega zgodilo na Slovenskem, v Avstriji in drugod, donaŠa zanimive sestavke za poduk in kratek čas (potovanje v Rini, Neapol in domu se bo v novem letu nadaljevalo, tako tudi sestavek o frajmavrerjih in popisi štajerskih, koroških in prekmnrskih gradov, trgov in mest; pripravljajo se zanimivi spisi o luteranstvu na Štajerskem, o usmiljenih in šolskih sestrah, o Slavjanih na Turškem, razlaganje stvarjenja sveta po sedanjih na-turnih znanostih, popis vinorejske šole pri Mariboru itd.) „Slov. Gospodar" dobiva mnogo dopisov iz raznih krajev, je izvoljeni list tiskovnega društva, družbe lav. duhovnikov, banke „Slovenije", hranilnice ljutomerske. Nabira milodare za razne potrebe. Objavlja mnogo raznih stvari, spremembe pri duhovnikih in učiteljih, vožnji red pri železnici, sejme, dražbe, tržne novosti in cene , kurze, loterijne Številke in čedalje več oznanil (inseratov). Vse pa se uravnava v krŠčansko-katoliŠkem, slovensko-narodnem, avstrijsko domoljubnem duhu in v mogoče priprosti lahko umljivi besedi.
Zato priporočujemo list in vabimo na obilo na-ročbo. Stari naročniki nam naj ostanejo zvesti in novih naj pristopi čem. več tem bolje. List stane za celo leto 3 gld. za pol leta ž gld. GO kr. in za četrt leta
samo So kr. Cenejšega tista na Slovenskem ni!
Vsem p. n. gospodom dopisateljem in sodelalcem se javno in prisrčno zahvalujemo in prosimo za na-dalejšno podpiranje.
leta poravnali niso, pošiljanje lista brezpogojno ustavi. List je itak po ceni, a zastonj ga ne moremo pošiljati.
Dr. Lavoslav Gregorje,	Jožef Hržič,
urednik.	opravnik.
Zakaj bodemo na leto plačevali toliko davka?
Odgovor na stavljeno prašanje nam dajajo federalistični, konservativni in katoliški poslanci državnega zbora. Ti so javno izpovedali, da pre-silnib dač nihče drug ni kriv, kakor liberalni, večji-del nemški ustavoverci in centralisti, ki vse vlačijo na Dunaj in vse iz Dunaja „strahovati" hočejo: dežele, narode in sv. Cerkvo. To pa ni lehka reč. Tako strahovanje potrebuje trojne vojske namreč; čedalje številniše vojske uradnikov (beamterjev) in policajev, potem vojske liberalcem udanih profesorjev in od njih popolnem odvisnih učiteljev, in naposled vojsko pisačev po raznih liberalnih listih. Razun tega je še treba mnogo prijateljev podpirati. Vse to pa stoji mnogo denarjev in od tod prihajajo vedno rastoče dače v dobi liberalcev. . Tako so naši poslanci govorili in dokazivali, da Avstriji pomoči ni, razve če se centralizem popusti in vse na podlagi federalizma uravna, to se reče: če se izpelja beseda svitlega cesarja v diplomi 20. oktobra 1860 izrečena, in če se zopet da vsakemu, kar mu gre: deželam starodavne pravice, vsem narodom djanska enakopravnost, sv. Cerkvi pa spodobna svoboda.
Prvi izmed federalističnih poslancev govoril je naš slavni g. Herman. Kakor mogočna strela pretresa kužno — napeti zrak, izjasnuje trdo temo in razsvetljuje zgubljeno pot, tako je govor g. Hermana stresel ustavake, razjasnil njih politične zmote in razsvetil Avstriji rešilno federalistično pot. Zlasti pak je dokazal, kako draga in pogubna da je sedanja dvojna gosposka v deželi, namreč državna zraven deželne, t. j. c. kr. okrajna glavarstva in namestnijstva ž njih številnimi uradniki zraven srenjskih, okrajnih in deželnih zastopov. Prihodnji „Slov. Gospodar" bo ves
Opravnutvo pristavlja, da se tistim naročnikom, Hermanov govor v lehko umljivi slovenski prestavi ki so naročnino poslati obljubili, pa nje do konca tega svojim bralcem ponudil v prilogi, katero je Mari-
borsko katoliško - politično društvo plačati blagovolilo.
Za g. Hermanom se je posebno odlikoval Moravljan dr. Pražak. Slavni mož je rekel: nemška - liberalna - ustavoverna stranka gospodari pri nas sem od 1. 1861. Slabo gospodarenje gre tedaj na njeni rovaž. Čuditi pa se tukaj slabemu gospodarstvu ni! Kajti ustavaki so se kmalu iz začetka podali na pot centralizacije ali občnega tlačenja vsega na Dunaj, in nepovoljni nasledki so morali priti. Dopričano namreč je, da najbolj draga uravnava države je — centralizacija. Nagledimo si številke! Leta 1841. je imela vsa Avstrija z Ogersko vred 224 milijonov stroškov; 1. 1850 pa 336 milj., 1. 1862 že 394 milj. in 1. 1867 više 433 milijonov- Tedaj čem hujše se je centraliziralo, tem večji so postajali državni stroški!
Leta 1867 so nemški in magjarski liberalci lepo Avstrijo razčesnoli na dvoje, in naši liberalci so začeli gospodariti za se s 300 milijoni stroškov. Ali komaj je preteklo 8 let, že so gledč stroškov doplazili sami do 403 milijonov, t. j. v 8 letih 30 naši liberalci polovici Avstrije naloložili celo blizo ravno toliko stroškov, kakor jih je še leta 1867 komaj imela cela Avstrija z Ogersko vred. To je res strahovito gospodarstvo! Sedaj pa še pomislimo, kde so visoke naklade srenjske, okrajne in deželne? Na te se še tukaj ozir ne jemlje! Ali ni to jasen dokaz, da je ustavovemi, liberalni centralizem Avstriji v pogubo? Hitrej ko se odpravi, poprej bo bolje!
Zgovorni dr. Kusi se je potegnil za Čehe in pojasnil, koliko da trpijo od ustavovercev! Plačujejo na leto 135 milijonov davka. Od tega ostane v deželi samo 38 milijonov, drugih 97 milijonov gre na Dunaj. In vendar sovraštva, zatirov;mja in uničenja ni konca ne kraja. Doživeli so grozno podmitane volitve, obsedui stan, konfisciranje listov, zapor narodnih urednikov in zatiianje polnočnih kas.
G. Cienciala, poslanec Slavjanov v Šleziji je v živahni besedi izpovedal, da sedanjim ministrom ne dovoli še krajcarja ne. To pa zato ne, ker neče podpirati vladiuih birokratov ali uradnikov, ker ne mara za šole, katere zavirajo narodno omiko in širijo samo ponemčevanje Tožil je naposled, kako je pravica draga, ubožauje povsod veliko in davki silni, pomočkov pa še nikder videti ni. Zato, je djal Cienciala, ne dovolim sedanjim ministrom še krajcarja ne. Tako so tožili slavjanski poslanci; prihodnjič bodemo povedali, kaj so rekli nemški konservativci?
Cerkvene zadeve.
V Mariborski stolni cerkvi se bo v nedeljo 26. dec. popoldne začel sv. misijon za sv. leto v nemški besedi. Nadaljeval se bode skozi ves teden. Vodil ga bode č. o. Förster, jezuit od sv. Andraša na Koroškem.
Pri sv. Štefanu v Šmarski dekaniji so pre-tečeni teden imeli čč. oo. jezuiti sveti misijon. Ogromuo število pobožnikov se ga je udeležilo.
V državnem zboru je poslanec dr. Weber nasvetoval novo zakonsko postavo. 1. kaloliški mož ali žena, ki je od katoliške vere odpadla, sme prvi zakou razdreti in v nov zakon stopiti. 2. Duhovni, ki še niso mešniki (tedaj dijakoni, šubdi-I jakoni), kakor tudi mešniki odpadniki se za-! morejo ženiti. 3. Kristijani, Judi in Turki se smejo križem ženiti in možiti, kakor jim ljubo i drago. Ako nasvet obvelja, potem dobimo postavo za same o dp a d ni k e ali verske „d es er te rje." Katoliški Cerkvi to ne bode veliko škodilo, pač pa bo družbiusko življenje kvar trpelo!
Procesija dovoljena, molitev prepovedana bila je v Essen u na Pruskem, tam, kder izdelujejo glasovite Krupp-ove kanone. Tamošuji katoliški prebivalci so si pozidali krasno, novo cerkev sv. Gertrude ter so hoteli sv. Rešnje Telo slovesno prenesti. Pruska lutrovska gospodska je I procesijo dovolila, petje in glasno molitev pa prepovedala. Moralo se je vse tiho gibati, še bolj, kakor da bi mrliča pokapali.
Civilni zakon velja sedaj na Pruskem, to se reče: vsak državljan se mora dati poročati pred svetno oblastjo in tudi tej naznaniti slehern porod in sleherno smrt. Ali se kdo da potem od katoliškega, lutrovskega ali judovskega duhovna poročati, svojega otroka krstiti ali obrezati, to je na prosto voljo dano. Ove prostosti se poslužujejo najbolj Lutrovci. Katoličani, vedevši, da je sv. zakon zakrament, potem, da brez sv. krsta nihče ne pojde v nebeško kraljestvo, dajajo se večjidel vsi tudi v katoliški cerkvi poročati in prinašajo svoje otroke k sv. krstu. Drugače je pri Lutrovcih. Luter sam je zavrgel zakrament sv. firme, sv. Reš. Telesa v katoliškem pomenu, sv. pokore, poslednjega olja, mešnikovega blagoslavljala in sv. zakona. Jegovi privrženci pa sedaj zametiijejo vse zakramente. V Beiolinu se je dalo lani poročati od lutrovskih pastorjev še 32l9 parov, letos samo 116jf, lani se je krstilo še 10.042 otrok, letos pa le 6527. V nekoliko letih bo Be-rolin — pagansko mesto. Tako bo lutrovska kfivovfra sama zginila!
Čudovita so pota božja. Nemec G. F. Daumer bil je 1. 18UO rojen od lutrovskih Starišev v Ntirnbeigu. Kmalu je pokazal prelepe duševne zmožnosti, Še komaj 27 let star je zgotovil bo-goslovske in filozofične vednosti ih je postal profesor v NUrubergu. Odlikoval se je tudi kot pesnik in je slovel Kot prestavljavec perzijskega pesnika Hafis-a. Toda ob enem bil je tudi zagriz-njen sovražnik Kristusov in je njegovo vero po vsej svojej učenosti skhšal podreti in znanstveno uničiti. Kristusova vera mu druga ni bila, kakor nadaljevano pagansko mali kovanje boga Moloha. Ali vsemogočni Bog se je zašlega učenjaka usmilil, mu razsvetli pamet in dal milost spreobr-
nenja. Leta 1858. je z Mainzu stopil v sv. katoliško Cerkvo in je do zadnjega svojega zdih-ljeja na zemlji ostal eden iz med najučenejših jenih zagovornikov. Prelečeni teden je v Bogu zaspal 75 let star. Čudno je to, da je sredi svojega sovražnega delovanja zoper Kristusa, rad mislil na Marijo. Leta 1842 je izdal prelepe legende in pesni Mariji na čast. In glejte! 18 let poznej je srečno našel Marijinega Sina, našega Gospoda Jezusa Kristusa!
Gospodarske stvari.
Lega, kraj in zemljišče za zelenjavni vrt.
Zemljišče za zelenjavni vrt in sicer za majhen vrt, kakoršen bi imel pri vsaki hiši biti, je pred vsem odbrati tisto, katero se da z lopato obdelovati. Z lopato obdelovan vrt daja namreč najboljše, najnježniše in najbolj popolne pridelke, ki najhitreje poplačajo skrb in Čas, kojega smo za obdelovanje vrta obrnili.
Na dalje se mora tukaj gledati pri odbiranju zemljišča na kakšinost zemlje. Najboljša je prstena zemlja, potem dobro gnojena peščevina, katerej je nekoliko ilovice ali gline primešane. Taka zemlja je rahla, topla in mila in zato jako pripravna za pridelovanje zeleničja. Tudi s peskom pomešana zemlja iz travnikov ali senokoš daja dob;o zemljo za vrt. Ker pa je taka seno-košna zemlja mnogokrat vlažna in mokrotua in prenizko ležeča, zato se ne da na njej vsaka ze lenjava pridelovati. Mnogo sadežev, posebno rep-natih, postane na takej zemlji grdo črvivih. Raztin tega pa še taka prenizko ležeča zemlja v spomladi več časa ostaja mokrotna in mrzla, in zato ni za rano zelenjavo.
Popolnem čista, sicer jako rodovitna prst je za vrt preprhka in se včasih tako vsuši, da zele-njavine sadike nemilo venijo, slabo ali nič ne rastejo in se naposled posušijo. Temu se da pomagati, če se čistej prstenini dovozi nekoliko ilovice ali gline. Sedaj bo vrtna zemlja deževnico, roso itd. rada sprejemala in več časa v sebi ohranjevala.
Čista ilovica ali glina pa ne sodi za vrt, ker je pretežka in premrzla. Ilovnata zemlja požre mnogo gnoja brez posebno vidnega haska. Tudi obdelovanje take zemlje je težavno in mudno, kar se ne sme prezirati. Treba jo je že v jeseni prekopati, da jo mraz stisne in zimska vlaga izrah-hlja. Ilovnata zemlja se potem, če le mogoče pomeša z apnenikom, laporjem, s prstenino in tedaj postane zelo dobra in prikladna za vrt.
Pri odbiranju zemljišča za vrt se ima tudi gledati, kako globoko da navadno pod njim voda zastaja, ali je vrt raven ali nagnjen in na katero stran, potem ali je njegova lega zavarovana ali ne proti severu ali krivcu itd. Zemljo, ki se rada suši, ne smemo viseti pustiti, ampak treba jo je poravnati. Tako namreč dežnica, rosa in sploh
pozračna mokrota vrtu bolj na korist prihaja. Tudi pri mogoče ravni legi vrta dežna voda ne odleti prenaglo, ne izpira koreninic pri sadikah in ne odplavlja toliko zemlje, kakor če je vrt preveč nagnjen.
Mogoče ravno zerališče polajšuje tudi zama-kanje in gnojenje vrta s tekočim gnojem, t. j. z gnojnico. To je posebno pomisliti pri bolj sušni zemlji. Iz tega pa sledi, da je le v vlažnih legah in v težki zemlji viseče ali nagnjeno zemljišče za vrt hasnovito.
Nekatere sorte sečivja ljubijo vlažno zemljo n. pr. selar, sladko korenje, pozni obrovt. Zato je svetovati, da se nekateri vrtni oddelki bolj globoko proti južni ali izhodni strani nastavijo in odmerijo. Tukaj bo potem gori omenjeno sočivje j rado rastlo, bitro zorilo, največjo popolnost in najboljši okus dobilo.
Treba je še ozir jemati na kraj, kder se misli vrt napraviti in prvo tukaj je: vrt bodi blizo stanovanja. Na to se naj gleda pri napravljanju novega vrta pa tudi pri zidanju novega hrama. Prelep kinč hiše je vselej bil in bode pridjan vrt. Oddaljeni vrti so radi zapuščeni in ne delajo gospodarju tolikega veselja, kakor bližnji. Če e mogoče, naj se vrt postavi tako, da bo ob enem blizo škednja in hleva. V takej legi vse rajše in veselejše raste in gnojenje najmenje težkoč dela.
Velikost vrta je odvisna od potrebe, posebno od množine ljudi pri hramu, kateri se imajo s sočivjem oskrbovoti. Za družino, ki šteje 7—8 oseb z 2 posloma zadostuje od '/»—1 orala. Če pa se hočejo zraven navadnega sočivja še tudi bolj nježne sorte sočivja p.idelovati, n. pr. za prodaj blizo mest, trgov, velikih vasi in fužin, potem je treba za vrt večji prostor odmeriti.
M. Posuševanje mokrotnih njiv in travnikov.
Prikladno odvodnjenje je le mogoče, če zemljišče potrebni odtok ima. Z silno malimi izjemami ima to skoraj vsako zemljišče, le najti ga je treba, kar se po natančnem niveliranju ali merjenju zgodi. Po natančnem merjenju se dostikrat odtok najde tam, kjer si ga nebi nihče bil mislil. Vsaj že zadostuje, če je na 150 sežnjev le 7 palcev pada. Kolikor rahlejša je zemlja, toliko manjšega, kolikor trdnejša pa je, toliko močnejšega odtoka potrebujejo grabni. Ravno tako morajo postransko stene odprtih grabnov toliko bolj v pošev biti, kolikor rahlejša je prst. Poševnost sten od vrha do dna se mora prsti, padu in [ množini odpeljevane vode primerna narediti. V rahli zemlji manj, v trdi bolj strmo, v grabnih z malim padom bolj kakor v onih z večjim padom, v onih grabnih, ki imajo mnogo vode odpeljevati poševnejše od onih z malo vode. Največja poševnost, ktera se grabnom daja, bode menda 2 črevlja. Postavim, če bi bil graben 3 črevlje globok in njegovo dno 1 črevelj široko, bi
bil graben na zgornjih robih 13 črevljev širok; pri jednočrevljati poševnosti in jednaki globočini in širini dna bi pa le 7 črevljev gornje širine imel.
Grabni jemljejo veliko zemljišča obdelovanju in toraj so od nekdaj na to mislili, pokrite grabne narejati, da odvrnejo zgubo zemljišča in napotke obdelovanja, kakoršnih grabni več ali manj na-pravljajo. Starejši način tako podzemeljsko od-vodnjenje napravljati je bil ta, da so na dno grabnov kamenje polagali in potem z vejevjem natla-čili in potem graben zadelali in zasuli. Jelševo vejevje v vodi dolgo časa ne sprhni in med kamenjem in vejevjem se voda lahko odteka. Kjer je dosti kamenja in jelševega vejevja blizo pri rokab, tam se že zamore na tak način zemljišče posuševati. Tudi stroški so tukaj mali, med tem ko je drenaža draga. Ker pa takih snovi ni povsod dosti na razpolaganje, tako se jemljejo, kakor je znano, glinaste cevi za drenažo, skoz ktere se voda odceja. Razun tega še narejajo na najnižjem delu zemljišča, ki se ima posušiti, nabiravni jarki, ki vodo iz drenažnih cevi pritakajočo nabirajo in dalej odpravljajo.
Drenaža je sicer draga reč; vendar kateri si jo omisliti zamorejo, dobijo v kratkih letih potrošene denarje zopet nazaj, ker zemljišče mnogo in lepega pridelka da ondi, kder je poprej bilo le malo ali nič dobička.
Alkoholisanje vina se imenuje tisto ravnanje z vinsko kaplo, po katerem se dodaja nekaj alkohola, špirita ali vinskega cveta in sicer takega, kateri je resnično iz vina bil pridelan. Ce takega dobiti ni, se zamore vzeti tudi drug špirit. Vendar ta mora biti popolnem čist in prost smradljive patoke, sicer si skazimo in pogubimo vse vino; ves jegov dober okus iii boket je za vselej proč. Alkoholisanje vina se priporočuje posebno takrat, če hočemo, da postane stanovitno, trpežno, za izvažanje sposobno v dežele, kder zahtevajo močna vina, n. pr. na Ruskem, Poljskem, Pruskem, Danskem, Angleškem . .. Tako delajo vinorejci v deželah, iz katerih se največ vina izvaža, namreč na Francoskem, Španskem in Portugalskem in slednji čas tudi že na Laškem. Mnoga vina, ki so poprej učakala komaj leta dni so sedaj po dolivanju alkohola postala trpežna in za izvažanje prikladna. Vsled tega so tamošnji vinorejci jako obogateli. Pred 30 leti je kmetovalec na Francoskem prodajal vino po 5 kr. liter, sedaj ga izvaža in dobiva po 75 kr. za liter. To je gotovo velik napredek v ceni in dobičku. Zato se pa tudi sedaj na Laškem in Francoskem porabi neznano veliko alkohola, večjidel za zboljševanje vin. Francozi imajo celo postavo, po katerej se sme 5% alkohola dolivati vsakemu vinu, katero je za izvažanje namenjeno. Pri nas skoro tega nihče ne pozna; le nekateri vinski barantači se ovega pomočka poslužujejo in ga tudi varno pred ljudmi prekrivajo.
Sicer pa naj naši bralci o tem pomočku sodijo sami! Le to še pristavimo, da se mnoga vina nečejo čistiti, nečejo postati stanovitna in trpežna, ker nimajo zadosti — alkohola. Vsako vino bi moralo imeti najmanj 10°/0 alkohola, ono za izvažanje pa še več.
Pn alkoholisanju vina se mora najpoprej izmeriti ali izvagati, koliko alkohola vino že ima — in potem še le se dolije, kolikor ga pomanj-kuje. Najboljši čas za tako delo jo mesec dni po prvem pretakanju. Tako se namreč vino z alkoholom po tihem vretju najbolj spoji. Po drugem pretakanju se že nič več ne pozna, da se je vinu alkohola dolivalo.
Nova mera in vaga se bo 1. januarja 1876 morala začeti povsod rabiti. Gosposke imajo naloženo dolžnost izvršenje postave strogo nadzi-rovati in, če treba, ostro kaznovati. Zato naj naši kupčevalci, trgovci, peki, krčmarji, protižarji itd. dobro pazijo, da se o novej meri in vagi še o pravem času podučijo ali podučiti dajo, sicer utegnejo mnogo sitnob skusiti.
Vino se bo od novega leta naprej v javni kupčiji prodajalo in računilo po hektolitrih, ki držijo 10 pintov ali bokalov manj, kakor 2 vedri. Tako je ukazalo ministerstvo kupčijstva.
Dopisi.
Iz mariborske okolice. (Prerokovanje g. Seidl u.) Že lansko leto je poročal „SI. Gosp." o kazni Antona Hlebiča, kojo je moral Seidlu plačati: 20 fl. (črez postavo sr. predstojnika) zavoljo zidanja neke klečinke, ali le bolj po resnici zato, ker ni hotel v Mariboru za Seidla glasovati. Na povelje sr. predstojnika sta šla dva, eden ki le mihece in žveplenke prodavati zna, drug pa zaprisežen cenilni mož k Hlebiču na komisijon. Od moči postavljenega zida pa sta obadva toliko razumila, kakor zajec bobnati. Hlebiča je g. Seidl „citiral" v pisarno in mu naložil 20 fl. kazni, ker je brez dovoljenja onih izvedenih zidarskih mojstrov sam kot zidarsk mojster klečinko postavil! Brez potrdila hotel mu je g. Seidl 20 fl. iz žepa vzeti. Pa Hlebič ni bil prelen, pograbi denarje in gre domu, rekoč, „ako ini nečete potrdila dati, pa denarjev ne dobite." Crez 14 dni ga v nedeljo zopet „citira" in ga nagromi : boste plačali a'.i ne? „Dajte mi potrdilo, potem plačam". Seidl načrgota potrdilo z repastim podpisom in HI. mu denarje izroči, rekoč: eden krivičen krajcar 99 pravičnih požre!" Na to se S. zareži „was haben Sie gesagt, kaj ste rekli"? „Še hočete enkrat slišati: eden krivičen krajcar 99 pravičnih požre". Seidl sam je pravil Kamčanom: „4—50U0 fl. bom gotovo moral plačati za Brandstetterja, pa zdaj še sam ne vem, kako se bo ta sitnoba razmotala". Tedaj že zdaj denarji Hlebičevi jegove zobljejo !
Ko bi le samo ti bili! Neka gospa je okoli 50— 100 fl. za neke malenkosti voljo morala kazni plačati; ako bodo še H krajcarji svoje tirjali, bo se svota še povzvišala, ako ne zdaj pa gotovo kedaj!
Od Malenedelje. (Poštne sitnobe. — G. Drevenšak.) Malanedelja stoji nekako v tri-kotu, t. j. med 3 c. k. poštami; namreč: od tod je mala ara hoda k sv. Tomažu; zopet nekaj črez 1 uro hoda k sv. Jurju na Šavnici, kder so c. k. pošte, a v Ljutomer pa dobre 3 ure boda, kamor mi pod poštni okraj spadamo.
Imamo postnega pota, kateri vsako sredo in soboto ob 9. uri pp. od tod v Ljutomer odide, pa se stoprv ob 11. ali 12. uri v noči ali celo drugi dan vrne.
Drugod dobivajo „SI. Gospodarja" vsaki četrtek.*) Tukaj pa ga po navadi v nedeljo jutro prejmemo. Ali da bi se bar na nedeljo smeli zanašati! — pa ne — štirikrat se je letos že prisodilo, da ga je pot še le v četrtek , t. j. 8 dni po izhodu prinesel; potem takem dobi tukajšno bralno društvo, kterega udi le po nedeljah k cerkvi prihajajo, „Slov. Gospodarja" nekterikrat na 10. dan po razpošiljatvi iz Maribora v roke.
Omeniti še moram, da tukajšui naročnik graškega „Dorfbote" redno vsako nedeljo jutro svoj list dobi, kteri baje tudi v četrtek izhaja; morda ima ta list pri pošti ali pri našem potu večjo prednost od našega „Slov. Gospodarja" ?
Neznam, kdo je tega kriv, ali naš pot ali poštar? Ne upam se zameriti nikomur, mislim si samo, da bi bolje bilo nam spadati pod pošto pri sv. Tomažu, ktera je vsaki dan v zvezi s pošto pri Velikinedelji, ter bi zamogel pot za isto plačo vsaki dan v 2 urah ta in sem obhoditi!
Kadi bi tudi izvedeli iz ptujskega okrajnega zastopa, kdo da je podelil posestniku Drevenšek-u v Leskovcu pravico na očitni c. k. okrajni cesti, ktera pelja iz Ptuja in sv. Vida v Leskovec (čiez Drevenšekove njive in pašnike) proti sv. Barbari v Halozah — leso postaviti, da pastir laglje pase? Večkrat sem že slišal, da se namreč na občinskih cestah vozači z lesami ne smejo nadlegovati. Morebiti si nihče ne upa Dreveušeku se zameriti, da nebi potem od njegovih psov ujeden ali celo od njega samega tepen bil. Kedar sem jaz enkrat mimogredč se s palico pred psom branil, ter ga malo krhnil, je Drevenšek z otiko za meno bežal ^ia bi me gotovo stepel, ako mu nebi v trdnem begu ušel!.
Iz Koroškega. (Pravali — šolski zvon — obsodbe — deklica zmrznila). Nekaj časa je bilo po Pravaljski okolici vse veselo in židane volje. Mnogo ljudi, možicih in ženskih je privrelo na fužine. Služili so veliko, živeli zapravljivo, ženili in možili se marljivo —, a sedaj revščino pasejo in nadlogo trpijo. Fužine nimajo
*) Če ga okrajni glavar g. Seeder ne pobere, kar se je letos že 2 krat zgodilo.	Ured.
dela, ljudi pa ne zaslužka. Čedalje več delavcev zgublja službo in zaslužek. Kam hočejo sedaj iti s tropo otročičev? Naposled bo jih še srenja morala rediti. Enakih sitnob smo se učakali pri šolah. Ko je še vse židane volje bilo, so marljivo šole stavili. V Prživali imamo 5razredno, v Lešah in Farskivasi pa 1 razredno. Učiteljem se je povsod plača primerno povzvišala, duhovni pri Materi božji na jezeru pa opravljajo veronauk v raztro-šenih šolah — zastonj. Župnik ima kompetencijo 600 fl., kaplan pa nobene. — Neko okrajno šolsko svetovalstvo pri nas zahteva po nasvetu okrajnih učiteljev za vsako šolo poseben zvon, da bodo učence vabili. Čudno, drugod so učitelji radi, da so zvonenja enkrat rešeni, — ti pa bi zopet radi zvonili?
Juri Klemenjak iz Podgorjan je svojega tovariša v nek plot tako hudo trešil, da je ta v malo trenutkih umrl. Porotna sodnija je morivca obsodila na 3 mesece v ječo. Paula Encija pa in Mih. Vodošeka, ki »ta nove dvajšice ponarejala, je ista sodnija obsodila prvega na 6, drugega pa na 5 mesecev težke ječe.
Zima je hudo pritisnila in marsikdo je že zmrzuil, med temi tudi neka lOletna deklica na potu nad Brezjem. Kevo je sneg zasul. Rokici, s kojima je bržčas pomoči prosila, ste nekoliko iz snega molele. Ko so jo izgrebli, bila je že mrtva. —
Iz Lemhaha. (Nesreče.) Na koroški železnici med Mariborom in Lembahom je bil Fr. Vute, čuvajev pomagalec 18. dec. po noči domu gredoči od vlaka za kožuh zadet in ves polomljen, ter je k priči umrl. Vsak bodi previden, ki ima na železnici kaj opraviti!
Isto noč še se je druga nesreča prigodila v Lembahu. Dva lesjaka sta prišla kur krast, pa jima je spodletelo. Eden tat je bil vjet, zvezan in v štalo predstojnikovo zaprt; ali preden je petelin v jutru zapel, se je srečno izmuznil; poznal ga nikdo ni, pisma pa tudi ni zapustil, da bi se vedelo, kdo je bil in kam se je podal.
Iz Mozirja. (Priden živinozd ravnik). Franjo Voh, ki je pretečeno jesen na zdravniški šoli v Ljubljani izvrstno skušnjo za zdraviljenje živine in podkovanje konj dostal, je svoje delovanje v g. Lipoldovi kovačnici v Mozirju pričel. Ker tukaj blizo enako izurjenega človeka v tem obziru ni, se omenjeni živinozdravnik — in kovač vsem vroče priporoča. Že gosp. dr. Klingan iz Gradca je pri zadnjem premiranju konj kmetom na srce polagal, naj skrbijo za boljšo podkovanje svojih konj. Sedaj je prilika, da se pri naši konjereji tudi to zboljša.
Iz Ponkve. Pretečeni petek 17. t. m. proti pol šesti uri zvečer je zopet tržaški poštni vlak na Lipoglavera nekega Zorino, po domače „Brod-navja" čudno raztrgal; toraj v 14 dneh drugi žalostni slučaj. Pokojni je bil večkrat zavoljo mnogih reči zaprt in kaznovan. Sploh se o njem go-
vori „kakšno življenje, takšna smrt'1. V nedeljo zjatraj se je ojstro našim kmetom prepovedalo po železnici hoditi. Mislim, da prepoved ne bo veliko hasnila, ker naših kmetov je marsikteri še čudno svojeglav in sirov. Človek bi mislil, kedar s takim kmetom občuje, da niti cerkve niti šole ne pozna, akopram imamo med njimi tudi vrle, izobražene kmete. Naj mi bo dovoljeno vsaj 2 dogodka omeniti.
Nad južno železnico stoji na lepem griču poslopje nekega posestnika, kateremu je 21. sept. t. 1. jegova obče spoštovana 66 let stara mati z imenom Neža umrla. Pokojna je bila pridna gospodinja 'in je zadolženo posestvo dolgov otela in starejšemu sinu izročila. Vsak si lahko misli, da je žena veliko grenkih ur prestala in na posestvu vso svojo mladost in moč zgubila. Zahvala je-nega sina je bila, da je na dan jene smrti mlajšega brata, ki se je za svojo mater solzil, s sledečimi besedami tolažil: „Kak si nur, da se jau-češ, jes se pa smejim14. Dragi bralci, ali ima takšen človek človeško ali živinsko ljubezen do svojih starišev? — Mislim, da nobene! Ravno ta omenjeni sin je tudi svojega 71 let starega poštenega očima 15. okt. pri c. kr. okrajni sodniji v Soiarji kot mrtvega protokoliral, akoravno še omenjeni starček dandanes živi. O tem se bo ob svojem času še kaj več pred c. k. sodnijo govorilo I —
Politični ogled.
Avstrijske dežele. Nekaj časa že se je začelo na narodne slovenske učitelje pritiskati. Štajerskim se prepoveduje v časnike pisati, Kranjskim pa se v „Laib. Schulzeitung'1 žuga s pro-gnanstvom. Narodnjaki bodo tudi to vedeli prestati. — Zaupnico, kakošno je Konjiško kat. pol. društvo našim pridnim konservativnim poslancem sklenilo, so tudi drugod odposlali, namreč v Inns-bruku in v št. Polten-u. — Nadvojvoda Albreht je imenovan za častnega uda ruske vojaške akademije v Petrogradu. — D'žavni zbor je dovolil finančnemu ministru 70 milijonov. Pri tej priliki so poslanci tožili o mnogokrat krivičnem naraču-njevanju davkov in o trdem izterjevauju dače. Terjali so naj se zopet prodaja živinska sol, naj se odpravi loterija in zniža kolek pri novinah. Ministru kupčijstva se je dovolilo 23 milijonov. Tukaj je poslanec Kronavvetter ostro grajal ministre, da so tujca iz „Švabskega" nekega Nordlinga pozvali za inšpektorja naših železnic in mu odmerili 25.000 fl. na leto. Pomagalo pa ni nič! Minister za poljedelstvo je dobil 11 milijonov na razpolaganje, kar je v primeri z važnostjo in potrebami kmetijstva premalo. Iz tega denarja se bo za popravljanje Ziline struge na Koroškem povabilo 30,000 gold. in za povzdigo koujerejstva 126.000 fl. Za sodnije je 17 milijonov in za kaz-novalnice 2,175.000 fl. stroškov. Za penzije se
je dovolilo 13 milijonov, v podporo železnic pa 22 milijonov. — Na Gališkem je strahovita stiska za krmo. Na tisoče konjev so kmeti že pobili ali iz hlevov zapodili, da le jih konca nebi gledali. To je res žalostno. Konjev za 1 fl. je dobiti, da bi le kupcev bilo. Ogerski general Klapka je odšel v Carigrad, da Turkom pomaga zoper Kristijane — Slavjane. Nov dokaz, kako hudo Magjar Slavjana sovraži!
Vnanje države. Na Ruskem blizo Sebastc-polja je železniški vlak zadel v drugega in pobil 200 ljudi. Slavni ruski zgodovinar Pogodin je umrl 75 let star. Rajni je s slavnim Aksakov-om obhodil tudi slovenske kraje in znanega g. Caf-a obiskal v Fraubeimu. Sedaj so vsi 3 mrtvi. — Pruski Bismark je hotel Nemcem naložiti nove dače na pivo in borzo, pa poslanci so mu odrekli. Na Francoskem so bile volitve v starešinstvo. Izvoljeni so večjidelj sami republikanci. Kar liste nameni kralj Alfonz prejeti s 25.000 moži iz francoske meje. Sicer pa so Karlisti te dni Alfonzu vzeli vojaško kaso in se pripravljajo na krvav boj. Turški sultan je na pritiskanje, zlasti Rusiji in Avstrije, dovolil Kristijanom mnogo pravic, a sedaj je že prepozno. Kristijani ne verujejo Turku ničesar več; vse se pripravlja na vojsko: Grki, Srbi in Romuni; ti so dobili ravno sedaj 48 Kruppovih kanonov. Vstaši v Hercegovini se hrabro držijo. Pri Niksiču, Goranskem in Trebi-nju so premagali Turke. Upajmo, da jim novo leto prinese zaželjeno svobodo od više 400 letnega turškega jarma!
Za poduk in kratek čas.
Potovanje v Rim, Neapol in domu. XX.
Hodili smo proti večeru prvega dne po ozkih ulicah , zdaj na desno, zdaj na levo. Moram reči, da sem povsod laulje pravo stezo zasledil, kakor pa v starinskem Rimu. Neštevilne kratke in ozke ulice, silno visoki hrami človeka motijo in zmotijo.
Gredč po trdih ulicah smo se kratkočasili nad raznoterimi šegami Rimljanov. Fijakerji, ki kjerbodi postajajo, so nam svoje službe ponujali, gajžlo in palec desne roke nad glavo povzdigovali j kričaje — e — : od druge strani so vpreženi osli, po 3 drug za drugim razno ropotijo vlekli. Vožnja prostega ljudstva po Laškem je za nas resnično mikavna, zlasti v Rimu in Napolu. Vozev po naši šegi nimajo. Dva dober seženj visoka kolesa, močnega stroja, nosita gornji del voza; vse je najbolj podobno našim garam; med dva ojeta se vpreže živinče prvo, in če jih je več, drugo za drugim. Vrb blaga na vozu ima vozač prilično streho proti dežu in solucu. Streha je narejena in kozjih kož, mnogokrat iz kosmatih; zapleta leži navadno na levem voglu voza : po želji
in potrebi jo potegne nad sebe, in če ravno ne popolnem, je vendar nekoliko zavarovan zoper dež in solnce. Ko sem prvokrat takega vozača zapazil, sem mislil, da vozi kovaški meh. Sicer pa se mi je priprostost voza dopadla. Vino iu olje iz dežele v mesto prinašajo osli na hrbtih ; ozke, podolgaste čebre iz lesa, ki eden kakih 25 pintov drži, mu gospodar na hrbet navesi, in ubogo živinče gre s svojo težo mirno in zadovoljno, ako-ravno po želodcu največkrat stradanec poje. Vozači na Laškem sploh so do živine močno neusmiljeni. Obložijo jo, da je brez pameti, zato pa lepe vozne živine ne najdeš, razuu, kojo ima privatna gospoda. Nagledovali smo si tudi dragocenega blaga in lepotičja pri štacunah, najbolj na nlici Korso, ki je najlepša med vsemi v Rimu; dolga je, da jo oko komaj dogledne. Kmalu potem dospemo do našega stanovanja, kjer smo se prijateljsko pogovarjali o rečeh, koje smo na potovanju prvega dneva v večnem mestu videli in slišali. Skušali smo si vse globijeje v spomin utisniti.
Drugo jutro je bila prva pot proti Vatikanu. Po opravljeni sv. meši v cerkvi delTAnima se napotimo proti reki Tiberi. Gorelo nam je srce videti cerkev prvaka med apostoli, zraven tudi največjo na katoliškem svetu. Gnali se smo po precej omazanih ulicah — začelo je rahlo dežiti — toraj smo urno korakali in brž smo stali pod mostom črez reko. Kolika osupnost! N.i drugi strani iz višine gleda na nas okroglja močna trdnjava — Castel di S. Angelo — angeljgiad. Široki most čres globoko reko zalšajo krasne podobe iz marmorja, ki stojijo po robu mosta. Prvi dve zanimive visokosti sta sv. Peter in Pavel, dalje na mostu je na vsakej strani 5 podob angeljev z orodjem trplenja Kristusovega s primernimi latinskimi napisi.
Angeljgrad je bil na začetku 2. stoletja grob-je — niausoleum — ktero si je za se iu svojo rodbino postavil cesar Hadrijan. S kakošnim čarobnim bliščem iu lepotičjem je bil ovi dom mrliče v napolnjen iu obložen, ne bodemo razlagali. Pagaui so smrt oblačili v zemeljsko lepoto, da jiui nebi preveč strašna bila. Kako pa je ajdovsko pokopališče postalo za Kristijane svetišče?
Ob času sv. Gregorja Velikega 1. 590. je rimsko mesto obiskala strašna šiba — pomor. Kakor snopje so ljudje kapali, Cma smrt je naj-poprej poti kala na papeževe dveri; umrl je papež Pelagij in zdaj se je začelo po vsem mestu grozno umiranje. Povsod bil je sam jok, žalost in obupnost. Novi papež Gregor napovč procesijo k sv. Petru na Vatikanu, da bi se s pokorivno molitvijo božja jeza odvrnila, in božje usmiljenje spro-silo. Procesija pride do mosta čres reko, in v istem trenutku zagledajo angelja nad gradom, ki je meč v nožuico polagal — pomor je preminol. Od te prigodbe se imenuje grad — angeljgiad. Sedanjo podobo augelja iz brona, ki vtika morivni meč po strani v nožnico, je na grad posaditi dal
S papež Benedikt XIV. V grad se zdaj ne more; v njem se šopirijo laški vojaki. Zvon na angelj-gradu in drugi na Kapitolu s tužnim glasom naznanita po mestu žalostno novico, kedar papež umerjejo. Pod papeževo vlado so topovi streljaji iz grada vernim naznanjali posebne cerkvene svečanosti. Kako grdo in na svojo veliko sramoto po Rimu laška vlada ravna, kaže ptujcn tudi to, da je papežev grb na gradu nedostojno razpras-kan in skrhan. Kaj takega premore le Črna hudobija!	(Nastavek prih.)
Smešničar 22. Dva kmeta sta se v krčmi prepirala, kako se bode prihodnje leto pisalo. Prvi je rekel: pisalo se bode: prestopno. Drugi pa je djal: to še ni vse, pisalo se bode tudi s številkami, namreč: 1876. Sedaj se oglasi tretji, ki je pri stranski mizi dobro na ušesa vlekel, ter veli: vidva oba ne umita, zakaj se prepirata; drugo leto se samo ne bode pisalo ne prestopno leto, pa ne leto 1876, ampak pisali ga bodo — drugi.
Juri Žiher.
Razne stvari.
(G. Hermanov govor) pri obravnavi proračuna za 1. 1876. da Mariborsko kat. politično društvo lehko umevno posloveniti. „Slov. Gospodar" ga prinese 1. januarja kot doklado. Kdor želi več iztisov, naj se oglasi do 29. dec. pri uredništvu.
(Ognjenik Vesuo) pri Neapolju na Laškem je začel zopet nemiren postajati in vsak trenutek se bojijo, da bo začel bljuvati ogenj in lavo.
(Ptujčani) pomnožijo pesjo dačo od 3 na 5 fl. od vsakega psa.
(Ustrelil) se je v Mariboru kupČijski zapisnikar Miha Urek, in pa nek husar.
(110 delavcev) je premogova ruda v Farmier-u v Belgiji zasula in usmrtila.
(Ukradel) je nekdo g. Beloglavcu v Žeri lav-cih lepo kravo iz zaprtega hleva — v mali okolici že 7. krava ukradena! Enkrat bodo tata vendar dobili?
(Listonoša v Brežicah) bo od 1. januarja 1876 počenši vsak dan zahajal v Pišece, Ditmance in Globoko.
(Spremembe pri učiteljih) G. J. Ferk ■ postal je ud okrajnega šolskega sveta v Ptuju, g. J. Vračko učitelj na Laškem, g. Jož. Tičar v Stražah, Marija Schulc učiteljica v Ptuju in Hermina Guttman v Slov. Bistrici. Razpisane so učiteljske službe v Šoštanju, sv. Janžu niz Drauburga, v Mariboru iu v Cezanjevcih.
(Spremembe v lavant. Škofiji:) C. g. K. Lesjak je postal župnik v Kostrivnici, č. g. J. Horvat pa provizor v Širji. C. g. J. Berglez ostane za kaplana v Kostrivnici; č. g. Fr. Jan pride za kaplana v Št. Vid pri Ponkvi, č. g. M. Strašek pa v Dobovo. V pokoj stopita: čč. gg. M. Sumar in J. Pečar. Umrl je č. g. Simon Pire, bivši župnik v Črešnovcih.
(Dražbe) 23. dec. Jan. Seyfried v Cinzatu 2362 fl. — 24. dec. Ana Kosi v Vinskemvrha 4500 fl. (3.), Mart. Ornik v Gorjauah 3620 fl. Peter Kogler 1305 fl. (2.)
Listič uredništva: Dopis od sv. Lovrenca v Slov. goricah prihodnjič! Več inseratov je moral ■ dnes izostati!
Tržna cena	V				v		V		V	
	Mari-						Varai		Celov-	
pretekli teden	boru		rtuju		Cel.	u	dimi		cu	
	fl.	kr.	fl.	kr.	fl.	kr.	fl | kr		fl	kr
Pšenice vagan . .	4	80	4	60	4	80	4	25	5	51
Rži	3	70	3	70	3	85	3	30	3	91
Ječmena „	3	40	2	90	3	25		—	2	90
Ovsa ,	1	90	2	—	2	5)	—	—	1	92
Turšiec „ , .	3	10	2	60	3	20	2	25	2	42
Ajde	2	70	2	50	_		2	70	3	40
Prosa .	3	10	2	90	2	90	—	—	2	—
Krompirja ,	1	50	1	20	1	20	1	60	—	tO
Sena cent . . . .	1	40	1	60	1	40	1	—	1	'—,
Slame (v šopkih) .	1	50	1	60	1	45	1	hO	1	5
„ za stoljn	1	10	1	20	1	20	—	__	—	90
Govedino fuit.t . .	1—	24	—	26		26	_	20	—	23
Teletine "'„ . :	—	29	—	28	—	30	—	24	—	26
8vinjetine „ . .	. —	28	—	28		28	—	28	—	30
Slanine „ . .	—	32	!—•	32	—	36	—	44	—	45
liMterlJne Številk»*t
V	Trstu 18. decembra 1875: 85 24 36 30 60.
V	Lineu	„	„ 37 87 34 32 58.
Prihodnje srečkanjo: 31. decembra 1875. Najnovejši kurzl nn Dunaju.
Zedinjeni drž. dolg (100 gl.) 4 gld. 20 kr. •/, • Upne (kreditne) srečke po 100 gl. prvotne vrednosti, brez obresti, pas 4kratnim srečkanjom .
Ažijo srebra.............
zlati .............
Dr. J. N. Orozel
advokat
dozdaj v Smarji pri Jelšah odpre 3. prosenca 1876. odvetniško pisarno v
Mariboru hiš. štev. 22 Gračkega predmestja in sprejme nadomestovalnega koncipijenta in izurjenega prepisalca.
rt. J	kr.
69!	40
	25
167	
106	30
	37
Dr. Alojzij Gregorič
je svojo odvetniško pisarno odprl v
na Florijanovem trgu, v hiši gospoda Bračko-ta.
2—3
2—G
ME* Pravi
VVILHELMOVI
antiartritični antirevmatični
čaj za čiščenje krvi
(Čisti kru zoper protin in revmatizem.) je kot
zimsko zdravljenje
edino gotovo zdravilo krv čisteče sredstvo,
j S privoljenjem ) c k. dvorne pisarne vslfd sklepa na Du-naji 7. dec. I 1858.
ker je od prvih medicinskih avtoritet
Evrope
Vsled Nj. Vel. i Najvišjega povelja zoper po- ) , narejenje zava- i j rovano. Dunaj, ) j 28. marca 1871. j
z najboljim uspehom upotrebljevano bilo.
Ta čaj čisti celi organizem; preišče, kakor nbbeno drugo sredstvo, dele celega trupla in odvrne iz njega po nastranjem upotrebljevanju vse nečiste za bolezen nabrane reči; tudi je učinek gotovo ustrajajoč.
Temeljito ozdravljenje protina, revmatizma, otročjih žil in zaataranih trdovratnih bolezni, vedno gnoječih se ran, kakor vseh spušajev pri spolnih boleznih in po koži, mozolov po telesu ali licu, liša-jev, sifilitičnih ran.
Posebno ugoden uspeh je imel ta čaj pri za-gnjetenji jeter in vranice, enako pri zlat! žili, zlatenci, silnem bolenji po čutnicah, kitah in udih, potem pri tišanju v želodcu, vetrovih, zaporu, scavnih nadlogah, močenju, moškem oslabljenji, toku pri ženah.
Bolezni, kakor bramorji, žlezni otok, ozdravijo naglo in temeljito, ako se pije čaj neprenehljivo, kajti on je hladeče sredstvo, ki raztopi in žene scav-uico. Celi kup spričeval, pripoznavalnih in pohvalnih pisem, ki se tirjane zastonj dopošiljajo, spričuje resničnost zgorej uvajenih razlogov.
Svaril pred ponarejanjem in sleparijo !
Pravi Wilhelmovi antiartritični antirevmatični čaj za čiščenje krvi se dobiva le iz prve mednarodne fabrikacije Wilhel m o ve ga antiartritičncga antirev-matičnega čaja za čiščenje krvi v Neunkirchen pri Dunaju ali v mojih po časnikih navedenih zalogah.
Zavitek, po 8 obrokov razdeljen,
po predpisu zdravnika pripravljen, s podukom v različnih jezicih fl gld., poseboj za kolek in zavoj flO kr.
Na ugodnost p. n. občinstva so pravi Wi!hel-mov antiartritični antire vmatičničaj dobiva v Mariboru pri Alojziju Kvandestu, v Celju pri Fr. Raušerju in v Banmbahovi apoteki, v Mozirju pri Tribuc-u, v Podčetrtku pri MUllerju, v Slov. Bistrici pri Janezu Janošu, v Slov. Gradcu pri Kali-gariču, v Ptuju pri Drag. Grirodu, v Varažtiinu pri dr. Hattlorju in v Ljubljani pri Lasniku, apotekarjn.