Izhaja vsak četrtek • Posamezna Številka stane Din 1’50 Celoletna naročnina Din 40‘— * Čekovni račun: „Straža v viharju", Ljubljana, St. 16.790 tJ Izdaja: Konzorcij „Straie v viharju" (A. Tepež) • Urejuje: J. Natek Uredniitvo in uprava: Ljubljana, Miklošičeva S • Tisk Jugoslov, tiskarne (J. Kramarič) Ljubljana, 14. septembra 1939 > £ Leto VI - Številka 1 Bratje, mi stojimo trdno *Straia v viharju" stopi v svole šesto leto i ■ ■ Krščansko Evropo pretresa strašen vihar svetovne vojne. Bolj kot doslej hočemo biti v tem usodnem letu nepremagljiva Straža v v i h a r j u , utrjen tabor neustrašenih mladih ljudi, zve*sti veri očetov, vojaki d o m o -vine, branilci države. • Ne vemo, kako se bodo dogodki razvijali, kaj bo vihar razdejal, od kod se razbesnel, kje te kdaj se ustavil. Vemo pa, da je skozi to vihro samo ena pot in skozi njena zameglena *>bzorja samo en možen prodor: zvestoba Poletnemu narodnemu izročilu m vera v nar odo vo življenje! Ali res in zakaj? Poglejmo: Stopetdeset led so Francozi živeli v od-f>adništvu od njihovega narodnega izročila. Stopetdeset let so oboževali laična gesla in Protikrščansko resničnost političnega in pravnega uresničenja duha francoske revolucije, dvajset let so brezbrižno puščali, da je brezbožni in protinarodni komunizem lahko brez odpora razjedal njihove tisočletne narodne temelje, Pa je prišla ura stiske nad nje in nad Evropo, pa je Francija znova zaupno dvignila svoje proseče oči k svoji mladi narodni junakinji, rešiteljici, svetnici Ivani Orleanski in se )e znova spomnila pozabljene zgodovinske resice, da je moč Francije v njeni tisočletni krščanski narodni tradiciji. Francozi so ob dvanajsti uri razumeli svarilne .klice kardinala Verdiera ... Strašno se je Čehom mudilo, da bi v dvajsetih letih dohiteli stopetdeset let francoskega ličnega liberalizma, in megalomansko goreče 80 pomagali dvigati v Evropi prestiž sovjetov k Kremla. Ko pa je stiska med njimi dosegla zvrhano •nero, so upognili svoja kolena in dvignili svoja strta srca k sv. Vaclavu, svojemu kralj«, narodnemu svetniku. Na Poljskem divja vojna vihra! V teh dneh pa je Čenstohovska Mati Božja *°pet nezlomljivo poljsko narodno upanje. Posebno krščansko poslanstvo svobodne Poljske v Evropi, je v teh dneh, ko je silna stiska nanje zgrmela, vir poljske narodne odpornosti in junaštva. Skoraj bi si drznili Teči, da slovenski narod n* tako vijugasto nihal med Bogotm in lastno Prevzetnostjo. Svoje narodne težnje smo ved- no družili z božjo pravico. Nikdar nismo prestali zaupno se zatekati k »slovenskim Marijam« na Brezjah, Sveti gori, Višarjah ... •Botaji služabnik Slomšek je za nas Slovence napravil prvi odločilni korak iz nezavednega ljudstva v zaveden narod. J. E. Krek je položil temelje naši narodni prosvetni in gospodarski organizaciji ter izoblikoval osnove za zdravo socialno sožitje v našem slovenskem občestvu. Dr. A. Korošec nas je povedel iz tisočletne razkosane narodne politične sužnosti v lastno narodno državo in je izgradil iz Slovencev enoten političen narod. Škof Jeglič nas je venomer opozarjal na naše krščansko narodno izročilo-in nam nenehoma vzpodbujal duha narodne samozavesti in korajže. Slovenska mladina! Taka je prava velika zgodovina našega narodnega oblikovanja in taka je sedanja narodnostna resničnost Slovencev! Naloga kat. 'akademske mladine pa je, da hrani in goji bolj kot kdaj ta narodna izročila in da je budno na straži proti onim zavedenim notranjim duhovnim sovražnikom, ki danes pod plaščem »narodne sloge«, »narodnih blokov« in podobnih papirnatih gesel-enodnevnic streme samo za enim ciljem: kako z zameglitvijo naših jasnih pogledov razrušiti most, ki ga je Straža v viharju v zadnjih letih tako čvrsto zgradila med našim narodnim in katoliškim izročilom. Organizirana slovenska katoliška akademska mladina. Ni »sloge« med dnevom in nočjo, med ognjem in vodo. Ni igre z življenjem naroda! Narodov obstoj in njegova rast ni plod taktičnih enodnevnih pa -rol, temveč delo de"set- in stoletij. Sloga vseh naših fizičnih moči bo uresničena na fronti, ako bo Bog tako odločil. Kar se pa tiče duhovne sloge, se je treba zavedati, da tti ni proste izbire »ideologij« ali kakega kompromisa med njimi — temveč le spoštovanje celotnega .narod- nega izročila in nadaljnje narodne rasti na njegovih temeljih — ali pa narodno odpadhištvo! Med slovenskim narodnim izročilom in slovensko narodnostno resničnostjo na eni strani ter kozmopolitskim liberalizmom in brezna-rodnim komunizmom, ki bi skupno delo hotel postaviti na brezversko stališče, na drugi sitra-ni je kakršna koli »duhovna sloga« prav tako izključena, kot med slovensko narodno zavestjo in n. pr. nemčurstvom. Vsi trije so najprej zavrgli Boga, nato pa kot neverci ali celo protiverci še narod, ker je ostal zvest Bogu in svojemu krščanskemu narodnemu izročilu. Zaito slovenska mladina, glej, da ne zapustiš Svojega istražnega mesta in da ne ugasnejo Tvoji stražni ognji danes, ko se v viharju odloča o velikih r e č e*h ! Da bodo iti stražni ognji, ki jih je »Straža v viharju« pred petimi leti prižgala, žarko goreli tudi v naprej, to bo naloga »Straže v viharju« tudi v šestem letu svojega izhajanja. Majhen je bil krog, zavedajoč se važnosti, da dobi slovenski katoliški akademik svoj list, ki je pred petimi leti začel izdajati »Stražo v viharju«. Ni se ustrašil nobenih težav, ki pretijo novorojenim listom, ampak je poln idealizma in zaupanja v božjo pomoč izdal jeseni 1934 prvo številko svojega lista. V petih letih se je krog mladih katoliških akademikov redno večal. Okrog »Straže v vi barju« so se zbirali vsi oni, ki jim je bilo za zdravo katoliško in narodno življenje v kat. akademskih društvih, in iz tega kroga se je ustanovil pred dvema letoma AK. Straža. Vseh pet let je »Straža v viharju« kazala pravo pot našim akademikom. Scile in Karibde, ki so čakale naše akademike na univerzi, pa tudi izven nje, je razkrinkala. Koliko idealizma in napora je skritih v teh petih letnikih, bo prkv vedel samo oni, ki ve, kaj se pravi izdajati list iz golega idealizma. Gremo v šesito leto! Zdi se nam, da bo to leto zelo razburkano. Zato bo »Straža v viharju« še višje dvignila svoj program, ki je obsežen v našem geslu: Bog, narod, država, in kazala pravo pot slovenskim katoliškim alta demikom. Nedeljske misli Ko je bil Jezus med farizeji na obedu, so ga ti opazovali. In glej, neki vodeničen človek je bil pred njim. Jezus je spregovoril ter učiteljem postave in farizejem rekel: dAH je dovoljeno v soboto ozdravljati?« ... In ko je videl, kako so si izbirali prve sedeže, jim je rekel: y>Kadar te kdo povabi na svatbo, ne sedaj na prvo mesto...* Prim. Lk 14, 1—11. Evangelij, ki ga bomo v nedeljo poslušali, hrani preproste, a velike resnice. Če bi jih ljudje več upoštevali, bi imel človek na zemlji pač drugačno življenje. Ne bi bilo prav, če bi pri nedeljskem evangeliju samo na farizeje in njihove velike napake mislili. Vsak v svojem položaju se zamislimo, kako smo teh naukov, ki jih daje Jezus farizejem, tudi mi potrebni. Smo katoličani, to je z e res, toda duha evangelija nam v praktičnem življenju velikokrat manjka. Kako lepo porabi Jezus ozdravljenje vodeničnega na sobotni dan za priliko, da odkrito in razločno pove: Niso ljudje zaradi j redpisov ,ampak predpisi so zaradi ljudi. Gotovo je treba predpise in zapovedi spoštovati in izpolnjevali. Jezus ni nikoli kaj drugega učil. Toda blagor človeka je vendarle več kakor pa izpolnjen predpis. Koliko šikaniranja in koliko nezadovoljnosti gre na račun črkarskega duha oblastnikov ali njihovih zastopnikov! Celi upori in revolucije imajo pogosto svoj razlog v tem, da človeška zakonodaja ni pravočasno spoznala, da je tekom časa črka postave, ki je bila v začetku koristna, postala ljudem v izpreme-njenih razmerah neznosno breme. V tem črkastem duhu se je moglo roditi načelo: fiat iustitia, pereat mundus! Zato pa je tudi odgovor primeren: summum ius, sunimo iniuria! Jezus, najvišji zakonodajavec, v katerem ima vsaka oblast svoje opravičenje, misli o predpisih in zapovedih drugače. Jezus ne uči kake moralne popustljivosti, ali moralna reshost in nepopustljivost se mora podrejati vrhovnemu smotru, ki je: blagor človeka. To načelo šele daje gibčnost pravu, ki sicer tako rado stremi za okamenitvijo ... Farizeji so sedali na prva mesta. Saj tudi danes ni mnogo drugače, čeprav ni farizejev. Ljudje vedno sebe iščejo. Zamislimo se, kakšno veljavo ima to početje v božjih očeh! Prav je, če nam pri delu, ki ga vršimo, mnogokrat pride na misel: Kdor se povišuje, bo ponižan in kdor se ponižuje, bo povišan! V polnejše življenje Narava ne ljubi enoličnosti. Polna je svoj* skosti in skupinskih značilnosti, ki se pa vendar skladajo v čudovito soglasje. Tudi človeški rod ni enoten razen po svoj-stvih, ki je zaradi njih prav človek in ne kaj drugega. Postava in barva, kri in zemlja, govorica in način mišljenja se menjavajo od enega do drugega naravnega občestva, ki mu pravimo narod. Narodi danes žive v državah. Nekateri imajo lastne države, drugi morajo proti svoji volji v celoti ali deloma živeti v tujerodni državi, zopet drugi se zavestno družijo predvsem s sorodnimi narodi v skupno državno celoto, da si olajšajo v današnji le preveč ma-kiavelistični dobi svoj obstoj in svoj razvoj. Naravno gledanje na narod in na državo pa je skalila zmedla zmota individualizma, ki je življenjsko povezanost občestev razbila na druge nenavezane posameznike. Med posameznikom in državo ni več vmesnih stopenj. Državno središče ureja in vodi vse od splošnih pa do smešno malenkostnih stvari. Tudi prva življenjska leta Jugoslavije so zapadla tej zmoti kljub dejanski, čeprav ne v poslanski zbornici izraženi večini jugoslovanskih državljanov, ki je centralizem odklanjala. Slovenski narod je stopil v Jugoslavijo prepričan, da mu bo priznana pravica, da svoje zadeve sam ureja in upravlja. Žal je prav peščica izdajalcev slovenske zahteve po samoupravi omogočila sprejem vidovdanske ustave. Toda slovenska zahteva po samoupravi ni zamrla nikdar. Oblike boja za njo so bile v različnih dobah različne, zahteva pa vedno ista. Slovenska deklaracija je 1. januarja 1933 izpovedala: »Zajamčena mora biti njegova (slovenskega naroda) narodna individualnost, njegova zastava in njegova etnična kompaktnost, njegovo razpolaganje z lastnimi finančnimi sredstvi, njegova kulturna in politična svoboda ... V ta namen je treba, da si Slovenci, Hrvati in Srbi v svobodnem sporazumu in na podlagi demokracije uredimo jugoslovansko državo iz ravnopravnih edinic, katerih ena bodi Slovenija.« Sporazum med Hrvati in Srbi je sklenjen. Zakonska uredba daje pravno možnost, da se pravice, ki jih ima banovina Hrvatska, prenesejo tudi na ostale banovine. Teritorialna edinost Slovencev je že v sedanji obliki z majhno izjemo zagotovljena. Banovina Slovenija je že tu. Nova uredba naj ji da še življenja! S samoupravno banovino Slovenijo, ki naj se po soglasni želji Slovencev kar najhitreje oživi in udejstvi, bodo izpolnjene naše zahteve, ki smo jih prinesli v lastno državo. Samoupravna banovina Slovenija pa bo tudi mejnik povečane slovenske delavnosti in uspehov v korist slovenskemu narodu in naši skupni državi Jugoslaviji. Nacizem in boljševizem Nacizem je bil začetkoma reakcija proti boljševizmu. Na velikem kongresu NSDAP v Niimbergu 1. 1935. je izjavil Alfred Rosenberg: »Z boljševizmom ni mogoče sklepati kompromisov ... Smo ob prelomu evropske zgodovine. Vihar podzemlja kaže v današnjih dneh iste simptome kot doba, ko je bil stari svet antike ogrožen. Nevarnost, ki ogroža narode 20. stoletja, se imenuje boljševizem... Z nazori Lenina in tovarišev. .. svet ne more sklepati kompromisov; samo v brezkompromisnosti, ki je svctovnonazorno utemeljena, je trajna zmaga. Mislimo, da je nacionalsocialistično gibanje dalo v tem pogledu zgled vsem drugim narodom. V nacistični Nemčiji vidi svetovni boljševizem opravičeno svojega nespravljivega sovražnika. Nacionalni socializem se ne bo, kljub nekaterim prišepetavanjem, niti za ped odmaknil od svojega programa.« Na drugi strani je komunizem pozval vse narode zemlje k skupnemu boju proti fašizmu in nacion. socializmu. Moskovski radio je stalno grmel proti nacizmu. Borba med obema je postala krvava borba na španskih bojiščih. Zdaj, v trenutkih velikih odlbčitev, se rdeča zvezda druži s kljukastim križem. u * * * Nosite znak Slovenske dijaške zveze 1 Dobite ga pri poverjeniku o:ir. v pisarni, Miklošičeva cesta 5