Slovenec. List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote. 8. ^tevillia Joliet, Illinois. I. februarja leta 1907 Imetnik XVI 91PREMOGARJEV STORILO SMRT. Strašna eksplozija premogovega prahu blizu mesta Fayetteville. V DRŽAVI WEST VIRGINIA. Do dvajset inostrancev med mrtvimi. Reševanje otežkočeno. Charleston, W. Va., 29. jan. — Vsled eksplozije y Stewart-premogovniku, blizu mesta Fayetteville, v Fayette countyju, je bilo 50 do 60 premogar-jev usmrčenih, kolikor je možno položaj presoditi. To je zmerna cenitev in skupno število žrtev je gotovo večje. Eksplozijo je povzročil premogov prah. Ljudje se na vse kriplje trudijo, rešiti y rovu nahajajoče se delavce, a malo upanja je,' da pride tudi samo eden istih živ na dan. Ko se je eksplozija pripetila, je bilo nad 200 mož v rudniku, in bati se je, da je bilo veliko število istih v pre-duhu, kjer se je dogodila nesreča. Ra-dovoljcev je dovolj, da se reševanje pospešuje, a težavno je, prodirati v preduhe, ker zapira pot vsepolno po-drtin. Preduh Stewart-rudnika je 568 čevljev globok. Premogove plasti so debele 4 do 5 čevljev. Rudnik leži ob črti zasebne železnice White Oak Fuel-kompanije. V rudniku se je delalo izza treh ali več let, vendar še ni bil popolnoma ^ograjen. Lastuje ga Stewart Colliery Company. Superintendent rudnikov je F. Dixon. Ponesrečenci so večinoma Angleži in črnci, a med mrtvimi se nahaja tudi kacih dvajset inostrancev, katerih imena niso znana. Charleston, W. Va., 30. jan. — Kakor se je davi poročalo, se je nahajalo ob času eksplozije 91 delavcev v Stew-art-sudniku in zatrjuje se, da ne bo nobeden od teh spet zagledal dnevne svetlobe. Druga nesreča. Weston, W. Va., 26. jan. — Pef A-meričanov in sedem Italijanov je bilo usmrčenih vsled treskavih plinov v rovih Pennsylvania Mining-kompanije blizu mesta Lorenz, W. Va. Obenem z eksplozijo se je rov zrušil, tako da bi bili skoro vsi rudarji storili smrt. Trupla dvanajstih ponesrečencev so že spravljena na površje. Doslej se ni moglo dognati, da li so še nadaljnji mrtveci v rovu. Eksplozija se je pripetila kmalu, ko so podnevi delavci zapustili rudnik. Nekateri so bili že dospeli na površje, ko je strašno počilo. Tedaj je bilo še 80 rudarjev spodaj. Med njimi je nastala strašna zmešnjava. Preostajalo jim ni druze ga, nego umakniti se v notranjost rud-nikovo, kar se žal ni vsem posrečilo. Smodnik eksplodiral. Marion, UL, 30. jan. — Vsled eksplozije v premogovem rovu Johnson City & Big Muddy Coal-kompanije v Johnson City je bilo pet mož usmrčenih in enajst ranjenih. Usmrčenci so Angleži. 6 slovenskih žrtev. Trinidad, Colo., 25. jan. — Vsled eksplozije v rudniku pri Primeru je bilo vsega skupaj 21 rudarjev usmrčenih, med njimi 6 Slovencev: Uršič Frank, samec; Smrdel Frank, 34 1,; Pavlič John, samec; Torkar John; Horvat John, oženjen, 26 1.; Hubat Frank, 21 let star. Socialisti na Nemškem poraženi. Berolin, 26. jan. — Ob včerajšnji državnozborski volitvi so socialni de-mokratje en sedež pridobili in jih 20 iz gubili. Poljaki so 2 pridobili. Berolin, 27. jan. — Udarec, ki so ga socialisti za^rbili pri volitvi, je splošno iznenadn. Daši je bil sma-tran izid volitev za negotov, je vendar skoro vsakdo mislil, da bodo socialisti pridobili sedežev, pa naj se razcepijo ostale stranke kakorkoli. Velikost njih izgube se še ne da premeriti; a sedaj se zatrjuje, da se bo samo napol uresničila trditev socialiških voditeljev, češ, da imajo tri milijone pristašev. Cesar Viljem jn državni kancelar knez Bueknv sta z izid©m volitev skrajno zadovoljna. TRESKAVI PLINI VZROK NESREČE. 148 rudarjev usmrčenih globoko- pod zemljo v rovu vsled eksplozije. Angleži nočejo socializma. Belfast, Anglija, 25. jan. — Z ogromno večino 835,000 glasov proti 90,000 glasovom, zastopanim po delegatih, je delavska konferenca odklonila pred log, po spremembi ustave izpremeniti delavsko stranko v sociališko združbo. Nasprotniki načrta so poudarjali, da bi proizveflba istega stranko strašno razcepila, ker unijski delavci niso naklonjeni, zapisati se socializmu. Spet umor na Ruskem. Petrograd, 30. jan. — Guverner “Politične kaznilnice” v predmestju O-strov, Guidema, je bil na cesti ustreljen. Mladi morilec v delavski opravi je stopil iz neke čajarne, ko je Guidema šel mimo, in je tega dvakrat ustrelil v trebuh. Potem je morilec bežal in ustrelil še nekega čuvaja, ki ga je hotel prijeti. In nato je utekel, ne da bi ga mogli zaslediti, zlasti ker ljudstvo sočuvstvuje z revolucionarji. Ti so Gnidemo “obsodili na smrt”, ker je preveč rabil knuto ali bič ob zatiranju št.rajkov. Vladar demokrat Tariz, 27. jan. — Švedski kraj 'Odkar je najbolj demokratski evropski vladar. Govori in piše popolnoma dovršeno sedem ali osem jezikov. Zdaj se uči tudi kitajsko in dopisuje v tem jeziku s kitajskim carjem. Z ljudmi je zelo ljubeznjiv, kar dokazuje mnogo slučajev.—Nekoč je sedel v neki ka' varni, kjer se je oduševljevalo več gospodov za republiko. Ko je videl eden od njih kralja, da ni za to navdušen, ga je vprašal po vzroku (Kralja seveda ni poznal,) Kralj je nato odgovoril: “Prvi razlog, da nisem navdušen za republiko, je ta, da sem jaz švedski kralj.” Mraz. La Crosse, Wis., 30. jan. — Toplomer je padel danes do 22 stopinj pod ničlo- in vsa dela pod milim nebom so se morala ustaviti. Norfolk, Nebr., 30. jan. — V severni Nebraski in obeh Dakotah je hud mraz. Živo srebro stoji tupatam 23 stopinj pod ničlo. SAARBRUECKEN NA NEMŠKEM Slična a manjša nesreča se pripetila na Francoskem. Kužne bolezni v Chicagi. Chicago, 111., 31. jan. — Vročinska bolezen se širi po mestu, in treba bo napeti vse moči, da se nevarnost omeji in zatre. Vsak dan se poroča o novih slučajih kužnih bolezni. Včeraj se je poročalo o novih slučajih Škrlatice 314, davice 55, ošpic 25 in drugih nalezljivih bolezni 5:vsega skupaj 399 slučajev proti 472 predvčerajšnjim. Eksplozija v klavnici. Chicago, 111., 29. jan. -— Štiri osebe so usmrčene in mnoge druge so ranjene, nekatere izmed njih tako hudo, da bodo težko okrevale: to je žalostni posledek nesreče, ki se je včeraj do-poludne pripetila v klavnici tvrdke Armour & Co. ob Packers Ave. i 43. cesti. Eksplodirala je namreč z amoni-jakom napolnjena shramba. Nov kopniški stotnik. Črnovice, Bukovina, 27. jan. -— K županu v Ivankovcu je prišel te dni neki sodnijski sluga in izjavil, da je dospel na ukaz sodnijskega uradnika Wejssa iz Kocmana pregledat, kaj je s požigi, ki so se v zadnjem času tam res pogosto -ponavljali. Župan mu je dal v ta namen enega policaja, da bi mu pri poslu pomagal. Sodnijski sluga je hodil nato s policajem od hiše do hiše. Po največ krajih je zahteval, da se mu plača pet kron odškodnine in sicer na mestu. Nato je odpustil policaja in šel v gostilno. Že nekoliko dobre volje je prijel v imenu postave nekega učitelja, ki ni imel pri rokah potnega lista. Tudi nekega kmeta je odvedel seboj v imenu postave, a spotoma so prijeli njega samega orožniki. Piše se Teodor Moskabuk in stanuje v Kocmanu, kjer je kot zvit človek zelo na glasu. Saarbruecken, 28. jan. — V Reden-rovu se je pripetila eksplozija treskal-nih plinov. V rovu se nahaja 164 trupel in 17 težko ranjenih rudarjev, ki pa se še niso mogli spraviti na površje. Ob času katastrofe je bilo kacih 600 delavcev v rudniku, ki leži pri St. Johannu. Izmed njih pa je polovica delala v preduhih, ki niso bili v narav-nostni dotiki z eksplozijo. V Reden-rovu je izbruhnil požar in reševalci so se morali umakniti. V rudniku je bržkone še 30 do 40 mož. Število usmrčenih cenijo na 200. Saarbruecken, 28. jan. — Nesreča v rudniku se je pripetila 2,300 čevljev globoko pod zemljo. To je najhujša katastrofa, ki se je kdaj pripetila v-Saarbrueckenu. Rudnik je last pruske vlade. Saarbruecken, 29. jan. — Rudarski uradniki pravijo, da sedaj še ni možno natančno določiti števila žrtev. Celo noč so stali sorodniki in prijatelji v rudniku nahajajočih se rudarjev v molčečih skupinah krog vhoda v nesrečni rov. V barakah, ki so se v njih navadno zglašali rudarji pred vhodom, leže sedaj mrtveci. Pred vratmi pa stoje jokajoče žene in čakajo, da so klicane pomagati pri spoznavanju strašno okrnjenih trupel. Mnogobrojni vojaški zdravniki, bolniške strežnice in duhovniki so semkaj dospeli na pomoč. Saarbruecken, 29. jan. — Rudniška uprava je naznanila, da bo število mrtvih bržkone doseglo 148, mogoče pa bo tudi še mnogo višje. Saarbruecken, 30- jan. — Trgovinski minister Dellbrueck, ki je dospel semkaj, je brzojavil proračunski komisiji pruskega deželnega zbora: “Eksplozijo v Reden-rudniku je bržkone povzročil premogov prah. Doslej so spravili na površje 62 trupel in 26 ranjencev. 86 rudarjev se še pogreša. Kolikor je možno pregledati položaj, so vsi pogrešanci mrtvi.” Izkušeni rudarji mislijo, da je kak kadilec v rovu povzročil nesrečo. Kajti vkljub strogi prepovedi so v globokih preduhih dostikrat kadili. Nesreča na Francoskem. Lens, 28. jan. — Strašna nesreča, ki je zahtevala mnogo človeških žrtev, se je pripetila v premogovem rudniku pri Lievinu blizu mesta Courrieres. Nesrečo je povzročila eksplozija treskal-nih plinov. Prebivalcev po soseščini se je polotil strah in trepet. Vse je drlo k rovu. Žandarji so morali ljudi šiloma odganjati, da so reševalci mogli začeti z delom. Lens, 28. jan. Župan lievinski, bivši rudar, vodi rešilno delo. Izmed 812 premogarjev, ki so šli v rudnik, je 680 zopet na površju. Koliko ljudi je u-smrčenih, še ni znano. Nadinženir in dva pomožna inženirja so bili najdeni kot strašno okrnjena trupla, J^ponija in Združ. države. Tokio, 30. jan. — Minister vnanjih zadev je izrazil v poslanski zbornici svojo veliko zadovoljnost /rad prijaznim obnašanjem ameriške vlade v šolskem prepiru v San Franciscu. “Ko imamo sočutje amer. vlade,” je naadlje val baron Hajaši, “mora Japonija sedaj mirno počakati odloka kalifornijskih sodišč v šolskem prepiru. V slučaju za nas neugodnega odloka bi se moralo smatrati Japoncem sovražno gibanje v Kaliforniji za izraz javnega mišljenja po vseh Združ. državah. Potem bi morala slediti diplomatična u-ravnava razpornega vprašanja.” Minister pa je izrekel upanje, da takih korakov ne bo treba. VAŽEN KORAK FRANGOS IH ŠKOFOV. Izročili vladi precTog, ki kaže, da je cerkev za mir in spravo na Francoskem. JAVNI GLASI O PREDLOGU. Prvi minister Clemenceau videti kaj trdovraten. Pariz, 29. jan. — Z dovoljenjem pa-i peževim so francoski škofje izročili Slepar kot “kralj”. Dunaj, 28. jan. — V Hevesu na Ogrskem so prijeli nekega Adolfa Hulha-neka, ki potuje po deželi ter se je ogrskim kmetom izdajal za “kralja”, češ, da potuje preoblečen, ker hoče spoznati razmere. Slepar je vedno naprosil ljudi, naj mu posodijo nekaj denarja, češ, da jim bo posojilo z davki vred v kratkem vrnil. Na ta način si je napravil znatno vsoto. Žaloigra. Budimpešta, 28. jan. — Žena kmeta Varga se je vrgla s svpjima otrokoma pod vlak, v katerem je sedel njen v Ameriko namenjeni mož. Vsi trije so ostali mrtvi pod kolesi. Ko je mož o tem izvedel, se je nezavesten zgrudil. Prenesli so ga v bolnišnico. Okamenel. Wiesbaden, Nemčija, 26. jan. — Tu je umrl te dni neki 19 letni arhitekt kateremu je truplo okamenelo. Slučaj, ki je čisto nenavaden, je vzbudil veliko pozornost. Bolnik ni mogel ganiti z nobenim udom in je končno v sil nih mukah umrl. t Lakota na Kitajskem. Washington, 30. jan. — O lakoti na Kitajskem je vladi generalni konzul Rodgers natanko sporočil. Vsled lakote se je bati velikih nemirov. Ljudje še vedno beže na jug, skoro napol nagi. Vsak čas utegne izbruhniti po-deželna kuga. Po porvšni cenitvi znaša število stradajočih 4,000,000. Časopisi poročajo o groznih prizorih. Neka mati je šla iskat kruha. Med njeno odsotnostjo je soprog in oče v brez upu vrgel svoja dva otroka v reko. Ko se je mati vrnila in je slišala o tem, jo tudi skočila v vodo in utonila. Nji je sledil oče in tako je vsa*družina v par urah storila smrt.. Harry Thaw. New York, 30. jan. — V sodilnici se je danes razširjala senzačna vest, da je za podkup pripravljena svota $100.000. Vir te govorice je neznan. Prvikrat izza početka obravnave so bili danes pozvani meščani vprašani, da li se jim je kdo približal, da bi vplival nanje. Vsi so zanikali. Danes je bil zaprisežen deseti porotnik, in do večera izbran enajsti. Harry Thaw je dobre volje. Zagovorniki bodo navajali kot vzrok umora začasno zme-šanost duha in sklicevali se bodo na “nepisano postavo". Za veliki kanal. Washington, D. C., 30. jan. —: Govornik (speaker) Cannon in vsi kongresniki iz IH. so sprejeli danes pro-šnjo združbe “Illinois Society of Engineers and Surveyors”, priporočajočo pooblastev 14 čevljev globokega vodovoda v zvezo velikih jezer in Me-hikanskega zaliva. Združba zatrjuje, da bi bil ta kanal od največje koristi nele za državo marveč za vso deželo- Carrie Nation. Proti cigaretam. R- hester, Minn., 30. jan. — Tukajšnji trgovci so začeli križarsko vojsko proti cigaretam. Sto trgovskih tvrdek je podpisalo pogodbo, da ne bodo zaposlovale nobene osebe, katera kadi cigarete. Predno bodo vzele koga v službo, bodo preiskale njegove navade. Trgovci, prodajajoči cigarete mladoletnikom, bodo strogo zasledovani. Tukajšnja mladina je zadnje čase pokadila strašno dosti cigaret. Jamajka. “Saharski cesar” Pariz, 28. jan, — "Saharski cesar” ni umrl, ampak izginil. Jacques Le-baudy, francoski milijonar in znan pod imenom “saharski cesar”, baje ni umrl ampak izginil. Zadnjič se je pojavil 20. julija leta 1905, ko se je pritožil kot “saharski cesar” nad svojimi podložniki, češ, da mu ne vračajo denarja. Od takrat manjka o njem vsak sled. Njegova saharska posestva so prazna, in istotako vsa ona, ki jih ima v Parizu. Njegovi sorodniki pa, ki imajo na milijone premoženja, se za vse to nič ne brigajo, ker ne marajo nikakšnih procesov. London, 30. jan. — Vzrokov je dovolj za misel, da je prošnja za odpust iz službe guvernerja Swettenha-ma na Jamajki že odobrena. V mini-sterstvu za vnanje zadeve o tej zadevi še zelo molče; ampak to menda samo na željo angleške vlade, da se odstop Swettenhamov šele razglasi, ko bo ves vmesni dogodek konečno rešen. Jamajčani so čimdalje bolj ogorčeni na guvernerja. Iz madžarskega raja. Praga, 29. jan. — Iz Trenčina na Slovaškem se javlja, da veliko število prebivalcev v trenčinskem okraju se namerava izseliti v Ameriko. Uradi poiskušajo vse, da bi prebivalce odvrnili od izselitve. L. 1906 se je izselilo iz trenčinskega okraja 1746 oseb. Iz New Yorka se poroča, da število ogrskih izseljencev rapidno raste. V enem tednu se je iz Ogrske izselilo 3029 oseb, katerih je bilo 521 Madja-rov, 1475 Slovakov, 416 Nemcev, 464 Hrvatov in 153 Rumuncev. vladi predlog, ki je videti prvi dejanski korak v poravnavo spora med državo in cerkvijo. Da li bo vlada sprejela ponujeno poravnavo pod pogojem, da se rimska hierarhija prizna brez pridržka, mora pokazati bodočnost. Po škofih očrtana pogodba predlaga, da dajo župani občinskim župnikom cerkve v trajen najem. Najemne pogodbe se bi sklepale na osemnajst let in po preteku te dobe vedno spet obnavljale za isto dobo med pogodniki in njih nasledniki. Krajevne in državne oblasti se ne bi smele vmešavati v upravo cerkva in občin. Vsako najemno pogodbo bi moral potrditi škof kot nadpastir istega kraja, in vsaka najemna pogodba bi potekla, bržko bi župnika škof odpustil iz službe. Ti pogoji bi morali biti za celo Francijo vezalni ali pa bi sploh ne imeli veljave. Predlog združenih škofov je parla-mentarične kroge jako presenetil. Pristaši bivšega prvega ministra Combe-sa izjavljajo, da predloga nikakor ni možno sprejeti, zhierni republikanci se pa izražajo še jako previdno. Časopisi o predlogu. Pariz, 30. jan. — Francoska vlada se je še komaj oddahnila od presenečenja. katero ji je napravil poravnavni predlog škofovski. Izjava ministra Brianda, da predloga nikakor ni možno sprejeti, in odklanjajoče zadržanje radikalcev, razdraženih po ostrem besedilu škofovske izjave, še nikakor ne izključujeta sporazumi jen ja. ■'Eclair" piše: "Trenutek preudarjanja je prišel. Vatikan predlaga poravnavo, ki se da združiti s častjo in dolžnostjo vlade." "Echo de Paris" pravi: "Mirovne po godbe so ponujene. Če se sirovo odklonijo, bo vlada morala preganjati." "Figaro" misli: "Ves svet bo v izjavi škofovski zrl pošteno željo po spravi.” "Gaulois” pravi: "Briandove besede uče, da se vlada boji popolnega preloma. Da bi le krenila na častno pot, ki jo izvede iz težav.” "Lanterne” imenuje predlog “novo preziranje postave". Kaj pravi Clemenceau. Pariz, 30. jan.—V poslanski zbornici je danes ministrski predsednik Clemenceau imenoval izjavo škofovsko “predrzen ultimatum”. Nadalje je rekel: “Če smatrajo škofje to kot podlago za pogajanja, ne bomo odgovorili. Škofje ne bodo dosegli, kar stoji izven pravne postave. V ničemer ne bomo popustili, nego bomo to bojno črto branili z novimi močmi.” Washington, 30. jan. — "Slavna” temperenčnica Cafrie Nation, v sprem stvu dveh prijateljic, je prišla danes v Belo hišo in je hotela govoriti s predsednikom. Ko se ji to ni dovolilo, je začela zmerjati kakor smrdokavra, kar je medtem zbranim radovednežem napravljalo največje veselje. Ko je svojemu žolču dala duška, je odštorklala. Minister Polonyi odstopil. Budimpešta,'30. jan. — Kriza, ki je pretila koaliciji (državnozborskim združenim strankam) je začasno odstranjena, ker je-pravosodni minister Polonyi odstopil iz vlade. Da je vladar tako brž uslišal prošnjo za odstop, splošno odobravajo vsi politični krogi. Kajti mnogoštevilne obtožbe proti od-stoplemu ministru zaradi sprejemanja podkupnin itd. so bile razburile že vso javnost. Karlovi vari. Dunaj, 28. jan. — Slavni zdravilni studenci v Karlovih varih (Karlsbad) na Češkem so v nevarnosti, da usahnejo vsled rudarskih del, ki se izvršujejo blizu studencev. Nedavno je bila imenovana komisija v preiskavo položaja in ta je izjavila, da se morajo dela ustaviti. Sedaj izdelujejo poročila o položaju zemljeslovni ve-ščaki. Zvit kavarnar. Srbski prestol. Dunaj, 29. jan. — Poljskemu listu “Kur. L.” se iz Belgrada brzojavlja: Navzlic uradnemu dementiranju se tu trdovratno rhzširja govorica, da se bode v kratkem zgodila izprememba na srbskem prestolu. Kakor se tu govori, nemška vlada se trudi nele za odstranjenje kralja Petra, ampak tudi kneza Ferdinanda bolgarskega. Na ta in oni tron nemška vlada namerava spraviti nekega Hohenzollernca. Nekateri zopet trdijo, da Angleško se poteguje za zvezo Srbije z Bolgarijo pod žezlom enega izmed Battenbergov. V vsakem slučaju je položaj zelo resen. Ni dvoma, da ministrski predsednik Pasic ima ključ položaja v svojih rokah. Pariz, 28. jan. — Jako zvilo je ravnal neki tukajšnji kavarnar, da pridobi gostov za pravkar otvorjeno kavarno. V časnik/ je dal inserat z vsebino, da neka mlada ženska, stara 22 let, hči posestnika več hiš, s 35 do 50,000 fr. premoženja, išče ženina. Mnogo še ih je oglasilo. Vsak-je pa dobil pismo, da želi ustmenega razgovora, ker sovraži pisarije, Za to ga vabi, naj pride pojutrišnji dan v kavarno X. In res so gospodje točno dohajali v kavarno in čakali bogate neveste zaman. Pa tudi “gospodične” je zviti kavarnar, na ta način privabil v kavarno in si zadovoljno ogledoval goste, ki so čakali zaman bogatega “ženina” jn bogate “neveste.” Konjski rep. Berolin, 28. jan. — Lastnik večje tolpe tigrov je prodal neki hamburški tvrdki ponija, katerega rep je vse občudovalo. V Hamburgu so pa dognali, da je bil rep prilepljen. Prodajalca so zato tožili in sodišče je zarubilo prejšnjemu lastniku, nekemu Američanu vseh 16 tigrov. Prijeten gost. London, 27. jan. — Semkaj je prišel ter se naselil v hotelu Tavistork čudak ali pa norec, ki se je vpisal William Yates iz Sheffielda. Berači in reveži imajo z Yatesom veselje, za kaj mož plačuje vse, kar kupi, s stotaki ter ne vzame nikjer drobiža nazaj. Za časopise, ki jih kupuje od kolporterjev na ulici, plačuje stotake, ravno tako ne da manj kot stotak cvetličarki za šopek in sploh beraču, ki ga slučajno naleti na ulici. Ako pa gre kateri berač za njim ali pa ga naprosi za dar, potem mu Yates ničesar ne da. Revolucija v republiki Salvador, Panama, 30. jan. — Soditi po brzojavkah iz San Salvadorja in po poročilih potniških, dospelih §emkaj iz raznih osrednjeameriških luk, utegne v republiki Salvador vsak čas izbruh niti revolucija. Pravijo, da gibanju načeluje general Barahona, ki je sicer priljubljen a je bil vendar ob zadnji volitvi za predsedstvo poražen, ker ga ni podpiral vojaški živelj. Zapravljiva kraljica. Pariz, 28. jan. — Portugalska kraljica mati, teta italijanskega kralja, zapusti trajno Portugalsko in se naseli v Italiji. Daši je kraljica stara že 6c let, živi jako razsipno. Zadnji čas so f>a nastopili portugalski kortesi proti zapravljivosti kraljice, ker je plačala država dozdaj njene-izdatke. Ker Hočejo kortesi nič več dovoliti sredstev za zapravljanje materi portugalskega kralja, je prisiljena, da Se nastani v inozemstvu. Stradalna stavka jetnikov. Odesa, 29. jan. — Na ravnatelja o-deške ječe je vposlalo 360 političnih jetnikov prošnjo za zboljšanje hrane. Ker je ravnatelj odklonili prošnjo, so pričeli jetniki s stradanjem. Hrano so stradalcem zboljšali, ko so v bolnišnico odvedli nekega jetnika v popolnoma brezupnem stanju. Linjevič pred vojnim sodiščem. Petrograd, 29. jan. — Znani geijeral Linjevič pride po poročilu “N ovoj e Vremja" pred vojno sodišče. V ta namen je odbralo vojno sodišče poseben odbor. Proti Linjeviču je došla tudi prijava, da je podpiral revolucijo. Zdaj je odbor proti temu, da bi prišel Linjevič pred vojno'sodišče. Zadevo bode rešil sam ruski car. • Odprto pismo Slovencem. ‘ Častitlevi zdravnik Dr. E. C. Collins M. L, New York. Lepo se Vam zahvalim za Vaše zdra vila, Vi ste me ¡zdravili popolnoma. Ta prvi krat ko sem jih vzela sem poznala da nucajo mojemu telesu. Za vsako bolezen se bodem na Vas obrnila. Prosim proglasite to v Slovenske liste, ker Vaše zdravila so resnične, resnične! God Baj. Marija Trlep Box 274, Forest City, Pa. Za nervozne Avstrijce. Dunaj, 39. jan. — Dvajset milijonov kron je namenil tukaj umrli baron Rotschild za zgradbo sanatorija' za nervozne na Dunaju. Sanatorij bodo kmalu pričeli zidati. Vanj se bodo sprejemali vsi taki bolniki, pri katerih preostaja še upanje, da se od nervoznosti ozdravijo. Razprodaja mesa v soboto 2. febr. Svinjska stegna, funt po 8c. Sveže Pork Butts, funt po ioc. Pork Loin Roast, funt po Tre. ■'* Svinjske klobase, funt po 7c. Leaf mast, funt po 9c. Choice Beef Roast, funt po “c. No. 1 Sirloin Steak, funt po irc. No. r. Flank Steak, funt po 8c. Choice Breakfast Bacon, funt po 15 No. r Sugar cured Ham, funt,po 15 No. r. Veal Roast, funt po ioc. Teletina za gulaš, funt po 7c. Sveži hamburški steak, funt po 6c. Pridite zgodaj! BUEHLER BROS. CO. 104 N. Chicago St. Joliet, I — Pisma na o.šti imajo: Grgurič Tonček, Težak John in Tolkac Urban. n IZ SLOVENSKIH NASELBIN. Joliet 111., 30. jan. — Šolska veselica v proslavo imendana našega župnika, č. g. F. S. Šušteršiča, zadnjo nedeljo v Golobičevi dvorani se je v vsakem oziru izborno obnesla. Po vsej prostrani, s slovenskimi in ameriškimi zastavicami in prapori bogato o-zaljšajii dvorani so bili razpostavljeni 'sedeži, ampak občinstva se je toliko zbralo, da so morali biti prav mnogi gledalci zadovoljni, če so dobili le še količkaj prostora in mogli stati v zadnjem kotičku; tudi lepo vreme je znatno pripomoglo k obilni udeležbi. Po treh popoludne se je začela veselica in je trajala do šeste ure. Program ali spored je bil kaj raznovrsten, a vsekozi zabaven in zanimiv. Po uvodni godbi so pogumno nasto pili učenci 5. in 6. razreda, ki so skupno deklamirali slovensko voščilo in zapeli pesem dobrodošlico. Potem so s svoji u slovenskim voščilom in pesmijo 1 esenetili slušalce ljubki šolarji 1. in z. razreda, a 5- razred se je po stavil -. angleškim voščilom. Nato je nastopilo sedem deklic, ki so poklo nile slavljencu dišečih rož in nageljč-kov, da je po vsej dvorani zaduhtelo Učenci 3. in 4. razreda so zatem milo prednašali Dečkovo tožbo. Nato je sledila ena najlepših točk: ‘’Trobentica". Učenke 3- in 4- razreda je vodih deklica s trobentico in pele so in raj: le tako nežno in čarobno, kakor v pravljici, ter med tajinstveno godbi izginjale z odra, kakor mlade gor-„sl.j vile. Potem je Julija Nemanič pela slovensko pesem "Domoljubje”. Potlej so učenci 5. in 6. razreda predstavljali slovensko igro “Sv. Tarcisij, mučenik”. Koncem iste so zadoneli izza kulis tužni glasovi znane presunljive žalostinke "Nad zvezdami”, ki so jo peli izurjeni in menda dorastli pevci, če se ne motimo, kajti tacega tenorja pač še ni med našimi šolarji. Potem je sledila angleška pesem o kuharicah, ki je zlasti ugajala prisotnim starim mladeničem. Za pesmijo “Na poti v šolo” smo potem čuli angleško deklamacijo. In nato so pa nastopili učenci 3. in 4. razreda kot "kranjski Janezi”. Slovenska trobojnica je vihrala v rokah malega zastavonosca, za njim je korakal poveljnik s sabljo v rogi, temu sta sledila bobnarja in za njima je krasno uniformirana četa mladih junačkov s puškami korakala in stopala tako čvrsto, da se je kar kadilo. Seveda tso vmes zaporedoma peli in deklamirali in ekserci-rali, da je bilo veselje. Ej, ko bi imel cesar Francelj takihle navdušenih junakov jjpd svojo zastavo, to bi pognal Turka tja v deveto deželo, da se ne bi nikdar več slišalo o njem; ampak nima jih, ker so mu baje vsi ušli — v Ameriko, a brez kranjskih Janezov cesar ne zmore niti enega brdavsa, kakor veste. Pa hitimo h koncu poročila, da se ne raztegne na vatle. Sledilo je še par slovenskih in angleških pesmij in deklamacij, a obširni spored so zaključile deklice z ameriško narodno himno. Ob koncu iste se je v ■ozadju odra predstavljala živa slika sv. Frančiška Šaleškega v bengalični luči. Pozabiti ne smemo godbenih točk med odmori na odru. G. Josip Stukel, znani prijatelj glasbe in sam izvrsten muzikant, je svoje tri mlade sinove tako izuril na godala, da je ta večer prvič javno nastopil ž njimi in žel mnogo pohvale. Pri godbi je sodeloval tudi g. Math. Grahek. Piano pa je imel v rokah Rev. Tonello, italijanski župnik, ki je nadomestoval o-bolega našega g. organista Grizolda in tako mojstrsko igral, da je kar očaral muzikalične slušalce; saj pa je č. gospod tudi priznan godbenik in sloveč skladatelj. In konečno si štejemo v 1 prijetno dolžnost, da tem potom izrečemo javno in glasno pohvalo čč. sestram naše slov. župnijske šole, da so faranom omogočile tako krasen duševni užitek. Pač je bilo treba mnogo truda in napora in potrpljenja, pre-dno so čč. šolske sestre tako temeljito izurile in naučile našo mladež, da se je mogla vršiti veselica s tako obširnim sporedom in tako sijajnim uspehom. Vsa čast jim! Vsem mnogoštevilnim udeležnikom ostane ta šolska veselica v dolgotrajnem in slad-... kem spominu. Veselica je donesla čistega dobička okoli $100.00. — Predpust se bliža koncu. Zato vse hiti z veselicami, doler je čas. To soboto, dne 2. februarja, prjredi veselico v Golobičevi dvorani društvo sv. vsv. Jožefa št. 2. K. S. K. J. Drugo soboto, dne. 9. februarja, nastopijo Vitezi sv. Jurija št. 3. K. S. K. J. istotam in prirede veselico s sijajnim plesom Na pustni torek, dne 12. februarja, pa Slov. pevsko in telovadno društvo Sokol z veseljem pozdravi v Golobičevi dvorani vse tiste, ki bi radi še enkrat poskočili in zarajali, predno zaklenka polnočni zvon in utihne glas vijolin; Sokol priredi maškaradni ples z zlatimi nagradami za najlepše maske. Zatorej pozor! — Rojak T. Zupančič, okoli 35 let star, se je davi (v sredo zjutraj) jfone-srečil v tukajšnji žičarni. Pas pri stroju ga je zgrabil, potegnil v zrak in vrgel spet doli. Pri padcu si je zelo poškodoval desno bedro in želodec. Prepeljali so ga v bolnišnico sv. Jožefa, kjer je pod oskrbo dr. Ivca. — Slovani napredujemo v Jolietu. Ravnokar, to je dne 28. januarja 1907, je bila v glavnem državnem mestu Springfield!), 111., tnkorporirana novoustanovljena družba pod imenom “Joliet Slovénie Bottling Company”, ki bo izdelavala in prodajala na debelo takozvani pop in drugo zdravo pijačo v steklenicah. Ustanovitelji nove družbe so gg.: Slovenci Anton Nemanich, John Grahek, Michael Kochevar in George Loparc; Hrvat Anton Kirin-čič, ter Slovaka Stefan Olha in Jos. Zajiček. K družbi še lahko pristopijo drugi slovanski deležniki. Več drugič. Danes izražamo samo še svoj e. iskreno veselje nad tem novim napredkom slovanskega življa v našem mestu. Na gospodarskem polju se. moramo družiti in složno delovati, potem nam bo tudi vsestranski napredek zagotovljen. Zatorej • iskreno pozdravljamo novo družbo in ji želimo kar največ sreče. Po tej poti vztrajno naprej ! — Neki nemaren voznik je v ponedeljek proti večeru povozil in na nogi ranil 10 let starega sinka g. Jakoba Sobice. Dotični voznik bo olajšan za nekaj bankovcev. — '"The Armor Steel & Foundry-Company” zgradi tovarno v našem mestu. V to svrlio je že kupila 15 a-krov zemlje zapadno od reke na P. R. Bannonovi posesti blizu podkvarne (Phoenix Horseshoe Works). Tovarna bo stala kacih $200,000. ’ Graditi se začne spomladi. — V petek zvečer in v soboto do-poludne je kazal toplomer 3 stopnje pod ničlo. — Redna mesečna seja ženskega društva sv. Genovefe bode v Golobičevem poslopju v nedeljo, dne 3. febr. ob pol 3. uri pop. Izpisovale se bodo prošnje za vsprejem v Jednoto vseh članic, ki želč v to pristopiti, vsled česar so naprošene vse članice društva, da se vdeleže te seje, kot tudi one rojakinje, ki žele na novo pristopiti v društvo in .Jednoto. — Odbor tukajšnjega slovenskega dvora katoliških borštnaric uljudno poziva vse sestre članice, da pridejo v nedeljo, dne 3. febr., v slovensko šolo, kjer se bo vršilo umeščenje,novih u-radnic za 1. 1907. Začetek točno ob 3. uri pop. —Rojak, kdo te gotovo ozdravi v vedeli, kaj da je. In ko kurjač ves spla- , 5? šen pribeži k meni in mi pove, da je vihar vseh sedem dimnikov, ki so bili j po 75 čevljev visoki, podrl, sem šele vedel, kaj je. Polomilo je tudi streho, in ko so spodnji kosi dimnikov padli v "boilerroom”, so odlomili tri parne cevi, da je para kar bučala vun. En kos dimnika je padel ravno zraven kurjača in bi ga bil skoro ubil, prav čudno, da je odletel zdrav od te nesreča Ko je bežati vun, je pa en dimnik ravno zraven njega s strehe padel. Pretrgalo je tudi električno žico in je bilo vse v zelenkastorudečem plamenu, posebno ko je prišla žica v dotiko z mokrim železom in paro. Do bro da je bilo vsepolno pare na mestu in da smo precej ustavili elektriko na tisto stran, drugače bi bil ogenj gotovo nastal. Sedaj počiva nad 200 pre-mogarjev in čaka, da postavijo zopet dimnike. Poleti so slabo delali, sedaj se pa dela bolj dobro, je pa zopet drug zadržek. Mislim, da v par dneh se bo zopet začelo delati. Na 20. t. m. ponoči se je pa vžgala od Illinois , Central-želetnice postaja in je do tal , pogorela. Zgorelo je vse, kar je bilo ; v poslopji od American Express Co. j in tudi nekaj tovora od železnice in j vsa priprava od telegrafa in telefona. | Vzrok pravijo, da je pretrgana električna žica. Pozdravljam vse rojake po širni A-merfki, tebi, A. S., pa želim obilo vspeha. M. G. e miajst. j 1 Vreme imamo tukaj jako prijazno. boljši zdravnik v Jolietu je dr. Ivec, 711 N. Chicago St., N. W. Phone 1012, Chicago 2202. Waukegan, UL, 27. jan. — Prosim, dajte naslednjim vrsticam prostora v dragem nam listu A. S. Veliko nas je, ki prebiramo slovenske liste, v katerih se čita obilo veselih in žalostnih novic iz vseh slovenskih naselbin. Tukaj pa se ne zganemo in se sploh nobenemu ne * ljubi, naš naprgdek razodeti! Nekakšna stara (ne z drugimi narodi napredna) navada nas tlači k tlom, in jie da se na nikakov način opustiti. Tukaj namreč imamo sploh vse, kar medsebojno potrebujemo: cerkveno imetje, društva, trgovine vsake potrebnosti. Povsod pa je opaziti kot dva konja, ki se ne zjedinita, enkrat potegne eden naprej drugi nazaj, potem pa o-stane kot je bilo. Če pa se gre za tuj narod, podpirati Nemca, podpirati Šveda, oh, takrat pa tisto pa, češ, oni imajo vse tako "fajn". Torej k onim, ki so druge vere, ki nas dotlej ljubijo, dokler jim dajemo denar, ja, oni so ljudje, oni imajo robo: tako poceni in ne vem, kaj še vse. Naši naj grejo pa v fabriko, saj mi tudi gremo itd. Dostikrat sem slišal tu in tam pogovore: Ja, mi nimamo človeka, da bi imel kaj veljave, ali eno in drugo. Oh, narod, kje pa ga hočemo vzeti, ko pod piramo druge,' skrbimo za druge, mi pa smo in ostanemo samo le za fabriko, in tudi naši sinQvi kaj druzega ne morejo biti. Rojaki, spreglejmo, in bodimo o-koli svojih in podpirajmo samo svojce, in videli bodemo, da bodo izrastli iz naše krvi sinovi, kateri bodo v eni ali drugi stroki slovenski učenjaki in veščaki ter našemu narodu v ponos in podporo. Mi vsi se v potrebah zatekamo k drugim, katerih ni skrb za nas, pač pa za naš denar. Rojaki, spreglejmo, da bo našemu narodu kedaj lepše solnce sijalo. Poglejmo Nemce, Čehe, Švede in druge narode, kako držijo skupaj, k drugim nočejo, če lahko k svojim gre,-do. Poglejmo, ali živi kak naš rojak trgovec med kakšnim drugim narodom.’' Zatorej pa tudi drugim ni potreba med nami živeti. Torej stojmo skupaj in prikazal se bode sad napredka za vse. » Rodoljub. Mount Olive, 111., 22. jan. — Cenj. urednik, prosim sprejmite par vrstic iz našega kraja. Naznanjam prvič o nesreči, ki se je pripetila pri premogovem rovu št. 10. V soboto je bilo tako spremenljivo vreme tukaj, podnevi močan dež, na večer pa močan veter, ki je pri omenjeni rovu napravil precej škode. Ob tričetrt na sedem zvečer zabuči-strašansko, da v prvem trenutku nismo Snega nimamo nič. Zapadel je bil en čevelj, da smo ga kar z veseljem pozdravili, ko smo ga zjutraj zagledali. Pa kaj je pomagalo! Solze so začele padati od veselja, da smo ga dobili, in preč je bilo po njem, in spet smo bili žalostni, ker smo se bali, da nas voda ne odnese, ki je res bila velika in še zdaj stoji led, koder je bila voda. Ko s hriba pogledam doli, to je tisoč in tisoč akrov zemlje pod vodo. Pač diven pogled, kakor bi jezero gledal! In ta zemlja je zelo ravna, ampak žali-bog zelo nizka, ker Illinois reka je šest čevljev višja, kakor zemlja. In ko kmet lepo obdela in letina lepa obeta, pa ti pride voda in vse gre rakom žviž gat. Nadalje poročam, da je tukaj tudi umobolnica ali bolnišnica za nore (Asylum for Uncurable Insanes) in katerih je čez 2000. Ti so’ varovani kakor otroci pri materi. Zanje skrbi do 170 deklet in 27 mož. Tukaj ne boš videl, da bi bile te sirotke vklenjene ali tepene, kakor se v zelo mnogih krajih godi. Tukaj nimajo oken ograjenih, ampak sirotke imajo svoje trej-nike. Pač sem bil kar očaran, ko sem pred par tedni šel pogledat po norišnici. Ko sem stopil v office k dr. Zel-lerju, je ta poklical postrežnico, katera me je peljala od hiše do hiše, katerih je 27, in mi vse razkazala, da sem bil res iznenadjen, kako lepo se dela s temi nesrečneži. Kraj je prav lep in na prijaznih bregih, kjer je prav lepo urejepo za izprehajanje. Krogin-krog je prav lep vrt, kjer je 10,000 mladih drevesc zasajenih, in to hruške in jabolka. Dr. Zeller je nadalje prosil državo III. za $1,080,000.00, katera svota bi še uporabila za nove hiše in bolnišnico. Če mu država dovoli, pravi, bode ta asylum eden najlepših te vrste v Združ. državah in na celem svetu. Umobolni pa tudi opravljajo razna primerna jim dela, tako n. pr. so pretečeno pdletje pridelali 30,000 glav zelja,in na vozove druzega sočivja itd. Še bi eno omenil, pa ne vem za prav. Kakor sem čital na imenih, se nahaja gori tudi par umobolnih Slovencev, pa bom v kratkem spet kaj več poizvedel in sporočil. Nadalje naznanjam, da nas Slovencev tukaj ni ravno dosti, samo štirje smo. A želeti bi bilo, da se Slovenci v večjem številu sem naselijo, ^er ta kraj obeta dobro bodočnost in dela je prav veliko povsod po tovarnah in premogokopih. V Peoriji je nekaj več Slovencev in zdaj se ravno razpravlja in premišljuje res važna stvar za ta-vnošnje rojake. Kakor mislim, bomo vkratkem ustanovili društvo in se zje-dinili Slovenci. To misel sem sprožil zadnjič, ko sem jih bil obiskal, in so jo z veseljem pozdravili. Bom videl, če nas bo dovolj veliko število, bomo prosili za vstop v K. S. K. Jednoto. Severov balzam za pljuča Vsaka pošta donaša nam zahvalna pis ma od hvaležnih bolnikov, kateri so “ZOPET OZDRAVILI” kar le je uči nek tega izvrstnega krepilnega leka za pljuča. Čitajte le, kaj pišu toti ludje “Ležala sem bolna vsled hudega prehlajenja in kašlja, kateri nehotel nehati nobenemu zdravilu... Potem sem jemala SEVEROV BALZAM ZA PLJUČA in dve steklenice zadostovale, da sem popolnoma ozdravila. Zdaj sem sposobna obaviti moje hišno delo, ter vem, da gre le Vam hvala za moje ozdravi ljenje.” * Mrs. Maria Chalkovsky, 147 Cambers Street, Boston, Mass. “Da sem imel vaš čudežen BALZAM za pljuča pri roki, mogel sem se očuvati dolgotrajne bolečine, potrete časa bres posla in plačenje mnogo denara zdravniku. SEVEROV BALZAM za pljuča izlečil me od hude pljučnic in jaz s veseljem ga pripo-ročujem vsakemu.” Vaclav Cirkl, Higganum, Conn. “Izdajem najlepše svjedeč-bo SEVEROV BALZAM za pljuča v mojem menu ter v imenu soproge in otroka ter ga priporočujem kot najiep-še existojoce zdravilo zoper kašlja.” Wm. Daley, 3491 Spring Grove ave., Cincinnatti, O. Vzrok, zakaj ono zdravilo je tak v obče hvaljeno je, kajti v resnici dje-luje kak se o njem piše... Pripravljen je z najboljših prvina, katere djelujo direktno na pljučno mrežo, polajšajo, leče, in krepčajo ter velik broj ozdravljenih dokazuje njegovo zanesljivost. POKUSITE GA V SVOJI OBITEL JI. Cena 25 in 50C. Prodaja se v vse h lekarnah. Zdravniški svet zastonj. W. F. Severa Co. CEDAR RAPIDS IOWA Toliko za zdaj. Vkratkem bom sporočil o tem. Zdaj mislim, da bo to pisanje zadostovalo za danes, bom pa vkratkem zopet kap napisal. In zdaj pozdravljam vse rojake širom Združenih držav, še posebno g. Matt Kompa v La Salle, 111., ki mu izrekam hvalo za njegovo gostoljubnost, ko sem ga zadnjič obiskal. A tebi, Am. Slovenec, pa veliko naročnikov. Matthew R. Papich. Pittsburg, Pa., 21. jan. — To pišem v pojasnilo nekaterim rojakom, ki so me napadli in mi celo grozili, da nisem varen svojega življenja, in reklo se mi je, da me vse sovraži, zakaj? Jaz hodim med svet in povsod so ljudje prijazni z menoj in sploh, kjer bero list A. S. in pride v razgovor, odobravajo moje delovanje, in to po pravici, ker ni namenjeno v razpor, ampak v skupni blagor vsem miroljubnim in vernim Slovencem. Moji že opisani članki niso namenjeni napadati (kakor so to obrnili moji nekateri poprejšnji sovražniki, ki sedaj še druge šuntajo zoper mene), ampak samo braniti sveto vero in sploh nji pokorni in verni slovenski narod pred napadi nejevercev. Ali niste že slišali, kako imenujejo ti za vsako malenkost našo sveto cerkev z najgršimi in najnesramnejšimi priimki? In če ti slišijo o kakem slabem duhovnu, kako udrihajo sploh po vsem duhovskem stanu, bodisi moški ali ženske, in jih nazivajo z najbolj razuzdanimi in nesramnimi imeni. Torej duhovski stan je v njih očeh najbolj razuzdana ^ruhal, a ^veta cerkev je stara plesnivka in mi njeni verni udje pa smo gnila, brezumna sodrga. In če se kaka naša ženska skvari in pregreši, kako je hitro primerjana Marijinim devicam. In sploh vsako bu-dalost, nesramnost, tatvino, rop, ubi-jalstvo in bogsigavedi še kaj pa naj se- zgodi kjerkoli na celem svetu, vse zarenejo v naš najdražji zaklad svete vere in sploh kar je z vero v zvezi. Tudi jaz ne trdim, da so vsi duhovni dobri, trdim pa. da zaradi kakega slabega duhovna ne bi smeli reči: vsi so enaki, kakor tudi mi nismo vsi enaki. In pa vendar, duhovski stan naj bi bil bolj spoštovan, kakor se to godi od slabejše strani. Duhovski stan je vzvišen stan in je izjemno iz najbolj brihtnih, učenih in prepričanih pobožnih stanov. Torej tukaj vidite, da to ni napad ne nasprotje, ampak samo bramba vsega dobrega. In tu me neka raztresena skupina napada, kakor bi se zaklčla proti meni, in se sama izdava,, kam spada. Sicer bi moral biti vsak katolik užaljen nad takim sramočenjem čez cerkev, vero in sploh čez katolike. Res imamo zaprek, nasprotje in nezadovoljnost, ali to se da s časom odpraviti,odpustiti ali popustiti. Zato ne smemo obsojati eden drugega zaradi naše slabosti ali nature, če nismo le hudobni, a še hudobnežev ne smemo mi soditi, ampak Bog jih bo sodil. Mi se moramo pred njimi samo braniti in oteti, kar je največ mogoče, da se ne okuži vse, kar oni želijo. Torej je najboljše, da beremo dobre časopise in ne slabih, ker so nam v škodo. S srčnim pozdravom John Verbiščar. So. Lorain, O., 24. jan. — Umrl je v tukajšnji bolnišnici sv. Jožefa rojak Alojz Debevc, podomače Kranjci iz Begunj pri Cerknici na Notranjskem, star 22 let. V Ameriki je bival okoli 4 leta. Tukaj zapušča dva brata, v stari domovini žalujoče starše, enega brata in tri sestre. Fr. Krištof. New York; 20. jan. — Ko smo zvedeli, da namerava prirediti o Božiču naše vrlo “Slov. podporno društvo sv. Jožefa” v Brooklynu znano in lepo žaloigro "Mlinar in njegova hči”, smo čakali radovedno določenega dne. Ker je bila pa dvorana za tedaj oddana, morala se je igra preložiti na 13. januarja t. 1. Nekateri so trdili že preje, da se ta gledališka predstava ne bode mogla izpeljati, prvič radi neizkušenih igralcev, ki baje še nikdar gledališča videli niso, dalje vsled premalo časa itd., a temu je bilo vse drugače! Dasiravno so pri tej igri nekatere res težavne uloge, so se iste razdelile pravim močem ali igralcem, ki so svojo nalogo izborno rešili. Kmalu po 7. uri zvečer jelo je dohajati občinstvo od blizu in daleč in je skoro popolnoma napolnilo prostorno “Liederkranz” dvorano v Brooklynu. Marljivi diletantje so okinčali prednji del odra z veliko slovensko trobojnico v znamenje, da se ima sedaj vršiti prva slovenska gledal, igra v Brooklynu. Ob tri četrt na osmo uro se je pričelo z nastopom; igra je trajala ravno dve uri. Svoje uloge so rešili posamezni igralci častno in lepo. Mlinarja Krištofa Črnota je predstavljal Mr. Srečko Kramaršič (Savski), pomožni društveni tajnik. Ta je za slične uloge kakor nalašč ustvarjen in bi lahko nastopil v vsakem večjem I gledališču v starem kraji. Marica, gdč. Uršula Merharjeva, se je svoje uloge tudi izvrstno priučila in je igrala jako dobro. Konrada je predstavljal g. Vinko Riedel prav po mojster-sko, da bi ga morda bolje nihče drugi ne bil mogel. Ko je svoji žalujoči Marici zapiskal ginljivo pesmico: “O kam, Gospod, gre Tvoja pot!” je marsikomu kanila solza iz očesa. Vlogo vdove Korenke je igraja gdč. Katin-ka Pavlič, z resnim in finim nastopom. Tudi županja, mlinarjeva sestra, gdč. Minka Končanova, je bila na svojem mestu. Zelo originalen in fin je bil nastop grobokopa Luka-ta Mr. Jos. Pogačnik, dalje tudi "birtove” mame Mete, gdč. Rozika Hribar in gostilničarja, Mr. Iv. Maček, ter kmeta, Mr. Vek. Erhartič-a. Z jedno besedo, vsi igralci so izpeljali svoje uloge v občno zadovoljnost, saj jim je pa tudi občinstvo burno ploskalo v priznanje. Vrlim društvenim in drugim igralcem je samo na tem čestitati. Upamo, da nas bodo zopet v kratkem iz-nenadili s kako lepo domačo slovensko igro. Živela društvena vzajemnost. Ivanov. Bolečine v lirbtu in nogah izginejo popolnoma, ako se ud parkrat nariba z Dr. RICHTERJEVIM SidroPainExpellerjem Rodbinsko zdravilo, katero se rabi v mnogih deželah proti reuinatiznm, seiatiki, bolečinam na straneh, neuralgiji, bolečinam v prsih, proti glavo- in zobobolu. V vseh lekarnah,25 in 50 centov. uatn n F. AD. RICHTER & Co. 215 Pearl St. New York. - Pozlato lira za $3.98 se nikoli ni bila ponujana. Mi vam pogljemo za prost pregled 14 karatno zlato uro ?• avejtta pokrovama, z gornjim ¡uavijakora in z nafinejšein ko-esom, C. O. D. le za $3.98 in expresne stroške. Jatncena je za 20 let, verižico z vsako uro. Ta ura ne bo postala črna ka-Kor druge pozlačene ure, in drži čas izvrstno, posebno za železniške uradnike. Po zunanjosti je podobna čisto zlati uri za $40 in marsikje jih prodajajo po $10. e nam pošljete $3.98 pridenerao k uri še prstan, ali nož zastonj iu pošljemo vse po pošti ne da bivaš kaj stalo. Eno uro dobite zastonj, če jih kupite šest. Pri naročanini naznanite ali vam poslati moško ali žensko uro. Globe Merchandise Co., Dept. 109 161 Randolph St., Chicago, lil. G. F. RE1MERS Izdelovalec in prodajalec sladkih pijač v steklenicah: : : : : :Telefon 1343. 229 N. Bluff St.::::::::::JOLIET, ILL. — V Ameriko z ljubljanskega južnega kolodvora se je odpeljalo dne 8. jan. 80 Slovencev in 40 Hryatov. — Novice iz Belokrajine, n. jan. Južni veter je zopet ponehal in nastopil je hud mraz, tako, da se je divjačina iz gozdov približala hišam in kozolcem, da poišče pičle hrane svojim izstradanim želodcem. Ljudje celo pripovedujejo, da volkovi strašijo o-krog staj. Neverjetno ni to, ker v taki mrzli sneženi zimi je to prav mogoče, in kočevski gozdovi tudi niso tako oddaljeni, Ljudje so kljub taki zimi še precej zdravi, le bolj posamezno se pojavi kaka pljučnica, ker Belokranjec je dokaj utrjene narave in mu ne škoduje vsaka sapa. Majhno prehlajenje pa si s čašo dobrega “be-lokranjca” kmalu ozdravi, in tega mu je Bog dal letos prav obilo. — Na Kulpi je ustrelil neki lovec silno redko ptico-gostinjo. Imenuje se: severni ponirek (Polarseetaucher.) Podobna je kranjskemu ponirku, le velika je kakor domača gos. Gotovo jej je bilo na severu premrzlo in prišla je zato na Kranjsko — pa je slabo menjala. Do-tični lovec jo je sedaj dal nagačiti.— Torkov semenj v Metliki je bil bolj slabo obiskan, najbrže zaradi slabih po tov in mrzle burje, ki je ta dan pihala Cena živini je bila srednja. — Ob cestah na Belokranjskem vidiš še vedno kažipote z nemško-slovenskimi napisi — in še teh ni mogoče več brati, ker jih je starost že skoraj uničila. Človek bi mislil, da Bog ve, koliko Nemcev potuje po naših cestah. — Na Bo-iakovem je izvoljen za načelnika krajnega šolskega sveta g. Jožef Nemanič, brat g. Martina Nemanič. — V nedeljo se je pričel v Podzemlju sv. misijon. Vodijo ga čč. gg. 00. jezuiti: gg. Žužek, T omec in Kunstelj. Župljani se ga z vso vnemo udeležujejo. — Osebne vesti. Preč. g. stolni kanonik Jos. Šiška je imenovan arhidi-jakonom za Notranjsko. — Kanonično vmeščen je bil na župnijo Sorico č. g. Jurij Karlin. — Za župnijo Krka je prezentiran č. g. Fr. Pešec, župnik na Robu. — Premeščen je č. g. P. K. Kosobud, O. P., iz Podzemlja v Or- — Novo šolo v Višnji gori so slovesno blagoslovili in otvorili dne 3. decembra. — Tolovajstvo na Gorjancih ob vsakem letnem, najrajši zimskem času, še vedno bujno cvete. Na Cerovcu na Gorjancih je sicer nalašč kot strašilo za take tiče že nekaj let sem orožniška postaja, ampak po bridkih izkušnjah soditi je s tem strašilom nekako takisto, kot s slamnatim možem sredi koruze. Novomeški sejmarji, ki vozijo tam skozi na belokranjske sej-move, se opetovano seznanjajo z gorjanskimi postopači. Zadnje čase je bilo zopet nekaj trgovcev napadenih in okradenih. — Svojo ženo zapustil. 6oletni vpo-kojeni papirniški delovodja in posestnik Jernej Kovačič iz Rakovnika pri Medvodah se je bil s svojo ženo sprl in to ga je tako jezilo, da je sklenil, da jo zapusti in odpotuje v Ameriko Dne 3. jan. je prišel Kovačič res v Ljubljano in izposloval pri neki posojilnici 2.000 K na svoje posestvo. Potem je odpotoval čez morje. — Tri nagle smrti. Na Silvestrov večer je v Bohinju nagloma umrl Matevž Žvan. — Na Novega leta dan je umrl Janez Sodja, znani Dempljar iz Čes tiice. Ko je šel od prve maše, mu je začelo slabeti. Domov prišedši je umrl. Star je bil 59 let. Dne 30. dec. je bil pri spovedi in obhajilu. — Isti dan so dobili mrtvo na Krasci Podje-ljem staro Peterlinovo mater. Medtem ko so šli drugi k sv. maši, je doma kuhala južno, legla na klop pri peči in umrla. Ko so domači prišli domov, so še mislili, da je le zaspala in je niso hoteli buditi. Šele čez nekaj časa so uvideli — žalostno pomoto. . — Umrl je na Sv. Treh Kraljev dan na Poljah pri Trsteniku “stari Rakovni kov oče”, oče prof. Perneta v Kranju. Učakal je starost 93 let. —- V Črnomlju so se vršile dne 7. jan. občinske volitve. Kandidatje za županski stolec so: trgovec Puhek, dr. Malerič in posestnik Doltar. Kočevarji so si postavili za svoj cilj vreči i Puhka, ki je dosedaj županoval devet ^ let. Dr. Malerič je najbolj inteligen-| ten. Doltar pa je mož zelo podjetnega duha. —Shod v Mokronogu. V nedeljo. 23. «decembra se je vršil tu shod glede zgradbe železnice Trebnje-Krmelj. o-ziroma glede kolodvora za Mokronog. Shod je bil nad vse dobro obiskan ter so se istega udeležili ne le •občani mokronoške občine, marveč tudi zastopniki škocjanske, šmarješke in trebeljske občine. Vrsto govorov je otvoril predsednik shoda g. Ven-■cajz, kateri je pojasnil, kako hočejo merodajni krogi trg Mokronog in okoliške občine pripraviti ob kolodvor, ■oziroma ga ostaviti kar tri kilometre oddaljeno od trga. — V snegu je zmrznil Anton Simo- čič. 40 let star in neoženjen, 'dne 27. ■dec. med Sv. Križem in Bistrico pri Litiji. Pokojnik je bil nekoliko božjasten in slaboumen. — Kočar Franc Vrhovec v Logu, •okolica ljubljanska, ni bil umorjen, am pak je umrl vsled alkoholizma in se je ■sani na peči opekel. — Topničarski nadporočnik Oskar Kunert pl. Kunertsfeld, splošno znan v Ljubljani radi svoje telesne obsežnosti (tehtal je 105 kg.) in radi svojih dolgov, se je ustrelil dne 2. jan. v Gradcu. — V "Zadružni zvezi" v Ljubljani je doslej- 347 zadrug. — Slovensko pevsko društvo "Ljubljana" je dne 6. jan. slovesno' praznovalo petnajstletnico, odkar je bilo ustanovljeno. Slavnostno zborovanje se je vršilo ob to. uri dopoldne v mali dvorani« “Narodnega doma", društveni pevci so pod vodstvom, pevovodje Be niška zapeli Jenkovo "Molitev”, slavnostni govor pa je imel društveni pred sednik Rado Šturm. Ljubljanske ro-doljubkinje so podarile društveni zastavi krasen trak. Opoldne se je pripeljalo pevsko društvo "Sloboda" iz Zagreba. Udeležba pri banketu ter koncertu v “Unionu" je bila velika. Sodelovala je tudi vojaška godba. — Petnajstletnica Ivana Dražila kot predsednika “Slov. delavskega pevskega društva Slavec." Malo je društev med Slovenci in morda tudi pri drugili narodih, kjer bi načelovala ena oseba nepretrgoma 15 let polna navdušenja in vztrajnosti. Slovensko dekliško pevsko društvo "Slavec” v Ljubljani ima takega moža in to je gospod Ivan Dražil, ki je obhajal v soboto 5. jan, svojo 1 sletnico predsed-ništva. V ta namen so mu priredili društveni člani častni večer v "Narodnem domu” in mu izročili dragocen srebrn lavorov venec. Zastopana so bila na slavnosti razna slovenska pevska društva in hrvaško pevsko društvo "Sloboda". ki je poklonilo slavljencu tudi srebrn venec. — Nagle smrti je umrl v Laščah v suhorski župniji vrl mciž Marko Gornik. dolgoletni cerkveni ključar. — Preprečena pot. Dne 8. jan. jo je hotel popihati v Ameriko 22 letni Marko Rožek iz Krašnjega vrha pri Črnomlju. Ker pa še ni zadosti vo- j jaški službi, je bil na Južnem kolo-! dvoru aretiran. Potoval je s potnim listom nekega 16 letnega Antona Lo-I garja, in da bi ga ne spoznali, se je ' gladko obril. —Prezidava ljubljanskega Južnega kolodvora. Pogajanja med vlado in Južno železnico glede na investicijski program so končana. Dela na kolodvorih v Gradcu, Beljaku, Ljubljani, Bocnu in Ali se takoj prično. Nove naprave in zgradbe mora Južna železnica izvršiti v treh letih, razširjenje starih zgradb in naprav pa do leta 1912. —- Vojska na cesti. Neka vdova, delavka v tobačni tovarni, je imela že dlje časa sem ljubavno razmerje z nekim. od svoje žene ločenim možem, soc. demokratičnim delavcem v tobačni tovarni. Ko so v soboto 5. jan. popoludne šle delavke od dela. je ločena žena napadla svojo nasprotnico z dežnikom. Napadena se je branila z neko steklenico, ko so pa to opa žile druge delavke, so napadenko ob-• kolile in ko je ta spoznala kritičen slučaj, je zbežala s Tržaške ceste na poljsko pot na Mirje. Kakih sto delavk se je vdrlo za njo, jo vrglo na tla in 1 vleklo za lase. Poklicani policijski stražnik je napadenko le z veliko težavo oprostil. Slišale so se razne psovke, pfuj itd. Končno je prišel iz-; vošček. ki je napadenko odpeljal spremstvu stražnika na osrednjo straž nico in potem na njen dom. — Gorenjka — slušateljica na dunajski univerzi. Gospa Tončka Gaber, rojena Jesenko, bivša učiteljica na Primskovem. je vpisana na filozofski fakulteti, kjer študira umetniško zgodovino in narodopisje. Zanimivo je. da je ona prva Jugoslovanka v tej stroki. — Nesreča. Podlonkom je 4. jan. zjutraj ponesrečil posestnik Anton Šmid po domače Kovač. Kolo. ki goni slamoreznico, je zamrznilo. Sekati je začel led okrog kolesa. A on ni pazil na vodo, ki je mej tem jela napolnjevati porce kolesa. Kolo se zavrti, privzdigne gospodarja, stisne glavo in vrat ter ga v trenutku tako zadavi. Žena ga pride klicat na zajtrk in dobi že mrtvega. Zapustil je ženo in štiri nedorasle otroke. — Zmrznil je 35 letni posestnik Lovre Čerin v Plestenicah, pri Sp. Idriji. V petek 28. dec. šel napravljat drva ter vzel seboj nekaj kruha. Naročil ie doma. da se utegne povrniti proti večeru. a naj ga ne iščejo, ako bi ga ne bilo. ker morda ostane čez noč pri sosedu ob cesti. V soboto zjutraj so na šli mrtvega blizo hiše. Poznalo se je, da je šestkrat počival, ko se je vračal po hudih zametih. Bil je že skoraj pred hišnim pragom, ko je popolnoma omagal in umrl. — Ogenj. Novega leta dan okotu šeste ure je začelo goreti v Študi pri Domžalah pri posestniku L. Štempe-1 ju, ki ima škode do 3000 kron. Pogorelo je vse, kar je bilo leseno. Zavarovan je bil za neznatno vsoto. O-genj je nastal, ker so se vnele saje. — Obnovljen rudnik. Na kranjsko primorski meji blizu Cerknega se nahaja star rudnik, ki pa je zapuščen. Sedaj ga nameravajo oživiti. Bodo ljudje saj doma imeli zaslužek. — Zavod sv. Stanislava v Št. Vidu. V zavodu je letos 123 gojencev, med temi 57 novih. V pripravljalnem razredu jih je 23; v prvem razredu gimnazije 53; v drugem razredu gimnazije 47. Med njimi je 51 Gorenjcev 34 Dolenjcev, 34 Notranjčev, 2 iz Ljubljane. 1 iz Istre, 1 iz Štajerske. — Sodni svetnik g. Josip Starič iz Mokronoga se nahaja dalj časa v bolnišnici usmiljenih bratov v Kandiji jako nevarno bolan na ledvicah. — Umrl je dne 26. decembra v Vipavi bivši ključavničarski mojster Anton Pavlin, oče duhovnikov Alojzija in Franceta Pavlin. —- Umrl je 4. jan. ponoči na Starem trgu v Ljubljani bivši občinski svetnik in hišni posestnik g. Ivan Sen-nig. — Pokopali so v Radovljici brivca J. Župčiča. — V Postojni so pokopali posestnika g. Karola Vičiča, starega 74 let. — Umrl je 4. jan. zjutraj g! Ivan Prezelj, šolski sluga na c. kr. moškem učiteljišču v Ljubljani v starosti 48 let. — Trgovina z lesom. V litijski okolici so tuji kupci pokupili veliko število dreves za tisoče kron. Mnogoštevilni vozniki vozijo posekana drevesa na kolodvor. — Vodna moč pri Duplici v sloven-sk h rokah. Ivan Bahovec, trgovec s papirjem, je kupil 7. jan. na javni dražbi kot edini dražitelj za najvišji ponudek 28.404 kron tvornično posestvo na Duplici pri Kamniku. -— Umrl je Janez Klopčič, uslužbenec na državni železnici. — Potres. V torek 8. jan. ob 6. uri 28 minut zjutraj so čutili v Črnomlju precej močan potresni sunek, trajajoč kakšne tri sekunde v smeri nekako od jugozapada proti severovzhodu. — Ženska bolnišnica v Novem mestu se je pričela graditi. Sedaj se izkopljejo prostori za kleti. Dotični ma-terijal se odvaža pod šancami na Loko proti Krki. Kljub slabemu vremenu delo vrlo napreduje. — Ustanovni shod “Izobraževalnega društva v Celju". In vendar se ie začelo daniti tudi okolu Celja! Ljudstvo gre naprej za svoje pravice po poti izobrazbe! Spoznalo je, da ga do rešitve vodi samo ena pot—pot izobrazbe! Na novoletni dan se je zhra-lo v “Narodnem domu" celjskem nad 250 mož iz mesta in okolice, ki so ustanovili prepotrebno "Izobraževalno društvo v Celju” na narodni in verski podlagi. — Veleposestvo Resahof pri Vidmu sta kupila gg. I. in P. Raič iz Spodnje Šiške, rodom iz Kastva pri Reki — od inženirja g. Julija Schimetschek v Zagrebu za 74.000 kron. Živelo novo slovensko veleposestvo! —Nesrečna družina. V nedeljo 18. dec. našla je posestnica Geister v Konjicah svojega komaj 18 letnega sina Petra obešenega na podu. To je v družini že peta velika nesreča. Oče obešenca je umrl v blaznici na Feld-hofu. en brat se je pred dvemi leti obesil in dva druga brata sta še prej umrla nenaravne smrti. — Nezvest solicitator. Pred okrožnim sodiščem v Mariboru je bil obsojen odvetniški solicitator Friderik Pri-zdig, ki je svojemu šefu dr. Radoslavu Pipuš poneveril 839 K 94 v. Dobil je eno leto poostrene ječe. Prizdig, ki rodom Ljubljančan, je bil že v Ljubljani zaradi hudodelstva poneverjenja obsojen. — Samomor dveh zaljubljencev. Pri Hilmteichu v Gradcu so našli ustreljenega kontoarista Otilija Tratnika iz Celja in 22 letno Filomeno Grič, hčerko osestnice neke menažerije, nevarno obstreljeno. • — Zopet nemške marke! Brez mark iz. "rajha" in brez vladne podpore bi Nemci na Spodnjem Štajerskem ne mogli živeti. Iz "rajha” jih podpira sfdošni nemški “Schulverein" v Berol., ki je te dni nakazal, nemški šoli v Ormožu 300 mark. sedaj pa še nemški šoli v Poberšu 400 mark. Jndeževi KOROŠKO. — Vrli in za koroške Slovence vele-zaslužni dekan Simon Bauer je nagloma umrl dne 5. jan. m — Slovenske zmage na Koroškem, dišali, v Šmihelu nad Pliberkom, v Ž karava si so Slovenci priborili II. razred. prvi in tretji razred je ostal še razredu v Dholici. v Djekšah. v Ho-litvah v Borovljah in sicer v 1. in II. Slovenci so zmagali pri občinskih vo- TELEPHONEi 12 7‘J> RECTOR. FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich St., NEW YORK, N. Y. PODRUŽNICA: 6104 St. Clair Ave., N. E.„ CLEVELAND, O. ^■gSa., Pošilja najhitreje in najceneje denarje v staro domovino. Denarne pošiljatve izplačuje c. kr. poštna hranilnica na Dunaju. Kupuje in prodaje avstrijske denarje pod najugodnejšimi pogoji. Nalaga denarje proti obrestim po 4 in 4A odstotke v varne hranilnice. Obresti tečejo od dneva vl,oge. Vsak vložnik dobi hranilno' knjigo. Edini zaupnik v Z jed. državah Mestne hranilnice Ljubljanske. Prevzema realizacije bančnih ali hranilnih knjižic, daje nanje predplačo ali tudi takoj jih izplačuje. Prodaja parobrodne lističe za vse prekomorske družbe; vsak potnik dobi originalen listek, ne pa ničvredni papir. Vse navedeno izposluje točno in ceno. Pri raznih družbah ima visoko varščino in so denarji vedno varni. Za obila naročila in zaupanje se rojakom priporoča FRANK SAKSER CO., NEW YORK, N. Y. 109 GREENWICH STREET, nemškutarski, na Rudi so Slovenci priborili tretji razred, prvi in drugi sta ostala za sedaj še v rokah nemškutarjev. — “Mir” se preseli za časa prihodnjega volivnega boja za državni zbor v Ljubljano, da bo imel mir pred celovškimi porotniki. JOLIET CITIZENS BREWING CO. Collins Street, Joliet, Illinois. — Italijanska pritožba. Poslanec Bartoli je vložil vdrugič interpelacijo, kjer se pritožuje, da se na tržaškem prizivnem sodišču obravnava in pro-tokoluje tudi v slovenskem jeziku. — Vsled smrti svoje dobre znanke obolel. V Trstu sta nekaj časa živela skupaj 62 letna Frančiška Urban in krošnjar 64 letni Ivan Lulik iz Ajdovščine. Dne 21. dec., ko je hotela iti Urban po nekem poslu iz hiše, se je zgrudila na stopnicah na tla in je ostala takoj mrtva. Ko je Lulik to izvedel, napadle so tudi njega hude bolečine in prenesti so ga morali v bolnišnico. kjer se nahaja v smrtni nevarnosti. -— V Perteole v Furlaniji je umrl 96 let stari Slovenec Josip Kovačič, rojen v Avčah nad Kanalom. Služil je svojčas pri princezinji Bacciochi in princu Jeromu Napoleonu, bivšemu kralju vestfalskem, katerega je spremljal po vseh njegovih potili. HRVATSKO. — Strašen umor. V vasi Kruševi-ce na Hrvaškem je kmet Lazar Mihaj-lovič brez kakega prepira zaklal svojo ženo Anko. Zadal ji je n smrtnih ran. Z nabito puško je morilec pobegnil v gozd. Orožniki so prosili vojaške pomoči, da morilca ulove. >8 vojakov je lovilo morilca ter ga kone-čno vjelo. — Sina ubil. Peter Križanovič iz Odvoraca, okraj Brod. je v prepiru ustrelil svojega sina v trebuh. Sin je umrl, oče je pa bi te dni obsojen na pet let težke ječe. — Reka. 8. jan. — Hrvaški in italijanski reški odvetniki so sklenili skupni protest proti nameri ogrskega pravosodnega ministra, pomažariti reška sodišča ter označujejo to namero za kršenje člana 66 ogrsko-hrvaške na-godbe iz leta 1868. V krogih neodvisne stranke v Budimpešti se zatrjuje. da bo ogrski justični minister Po-lonyi potom naredbe uvedel na re-škili sodiščih dvojezično poslovanje, ker upa. da mu hrvaški poslanci, ki so podpisv! reško resolucijo, ne bodo u-govnrjali. izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenica*. -K************************* -k*********^************* J -*■ ¥ ¥ * * ¥ * * * ♦ ♦ * * * * * * ♦ ¥ * * ¥ * * * * * 3^ ...... — ... Ivseh parobrodtiih družb.| Pošiljam denar v staro domovino po najulžjetn * dnevnem kurzu. J Priporočam se rojakom. X i J. J- Kmc-SUR. J ^ 231 S. Gcnosee St., WAUKEGAN, ILL. **• i ^-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-Mi-k-k-k-k-K-k-k-k-k-k-tt-k-K-k-K-k-k-k-k-K-k-k-k-K-n-k-K-K-k-k-k-k-k-k-tc-k-k-k J. J. KUKAR, ZASTOPNIK A sent for Beslev’s Cop (’/inijt; Waukegan Ale fidl UJJID «mi Porter. Q J*. O SMITH BOTTLER Van Buren St., Jo! et. 111. GLUH ZOPET SUŠI če rabi moj Ušesni balzam, kt trajno zdravi ne samo šumenje, zvonjenje v ušesih in naelnhos. ampak tildi popolno gluhoto CJi»na r. navopom iu poštnino i« •ffl.li». R t/oošilja no v t a1 im)'1 vnaprej samo G G U V F {, lekarnik. 58(5 S« C* «t*f * •. > Jb.-cago, lil. (Jeuik poš» j.i.u .-.»vmj«» 1 mu, ki se je prikazal kot edino prava luč na tem svetu. Služiti svetu, ozirati se na ljudi nam donaša samo razočaranja, kajti tudi najboljši in najmo-drejši ljudje se lahko motijo, in njih besede, njih obljube so dostikrat tako varljive, tako spremenljive, da storimo dobro, če nanje preveč ne računamo. Taka nestalnost včasih potre našo dušo, najbolj potem, če jo najdemo pri ljubljenih in velecenjenih osebah, ki smo jih smatrali takorekoč za svetila in vzore. Ampak popolnosti ni pod solncem. Zato bodi naša najiskrc nejša prošnja, naša najtoplejša želja, da Bog vedno bolj in bolj priteguje naše srce nase. Mnogi, ki so šele novinci v duševnem življenju, bi» radi postali v hipu brez truda in napora popolni. Oh. to je nemogoče pri nas slabotnih ljudeh. Neskončno mnogo potrpljenja je tre ba. mnogo zaupanja na Boga in nezaupanja do sebe. predno človek le malce napreduje. In tako zelo se je bati. da-bomo celo potem, ko bomo govo rili z duševnimi prijatelji ali z dušnim pastirjem o svojem notranjem življe nju. hoteli biti občudovani od teh sa mili. Zato prosimo Boga, naj nas vedno spominja na to, da smo se' posve-j tili njemu, da nikdar ne izgubimo na- ______ j ravnostnega pogleda nanj. Prosimo. The first, largest and lowest-priced da prava luč sveta vse razsvetli, ki Slovenian Catholic 'newspaper in se tavajo v temi krivoverstva in ne-America and official organ of G. C vere. Prosimo tudi. da Bog dovede AMERIKANSKI SLOVENEC Ustanovljen 1. 1891. Prvi, največji in najcenejši slovensko-katoliški list v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote. Izdaja ga vsaki petek SLMSKO-AM, TISKOVNA DRUŽBA. Naročnina za Združene države le proti p edplači $1.00 na leto; za Evropo proti predplači $2.00 na leto. Dopisi in 'denarne pošiljatve naj se pošiljajo na AMERIKANSKI SLOVENEC JOLIET, ILL. Tiskarn» telefona Chicago in Interstate: 509 Uredništva telefon Chicago 1541. Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo poleg novega tudi stari naslov. j AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. Dva milijona mark za draginjske doklade je dala svojini uradnikom tvrdka Krupp v Essenu. Papež dedič. Rajni čezarejski nadškof in partibus infidelium mons, Justin Adami je zapustil papežu 4 milijone lir. K cesarjevemu potovanju v Prago. Za okrašenje mesta Prage ob cesarjevem obisku je odrejenih v proračunu za leto 1907 200.000 kron. Koliko je Poljakov. Na Nemškem živi sedaj 3 in pol milijona Poljakov, v Avstriji 4 in pol milijona, v Rusiji 7 in pol milijona; in drugod toliko, da je vsega skupaj nad 20 milijonov Poljakov. Marconiju, tedaj onemu, ki želi, da bi njegov brzojav prvi pozdravil zrna go italijanskega brodovja nad avstrij skim, so poslali avstrijski še ne odre šeni Italijani znatno podporo. Slovenian Catholic Union. Published Fridays by the Slovenic-American Printing Co. Joliet, 111. ¡toliko farizejev nove zaveze na pot j resnice: kajti mnogi mislijo, da lio- 200 otrok umorila. V Parizu so aretirali neko babico, ki je imela nekak “penzijonat”, v katerem je pa njej "oskrbo" izročene otroke morila in trupla potem sežgala. Tako je umorila okolu 200 otrok. dijo v luči in so luč za druge, in vendar tavajo sami v temoti. Kdor hodi brez luči v temi. je v veliki nevarnosti, da se povsod zadeva in ; vse premetava. Tako smo tudi mi v Advertising rates sent on application, temi vedno v nevarnosti., da dajamo i 1 ■— pohujšanje in se sami pogubimo, če | Kristus, prava luč. ne. sveti pred nami. j Četudi na zemlji dostikrat bodimo v : senci bridkosti, kaj pač škodi to. ako 4 TRADES COUNCIL ^ /J CERKVENI KOLEDAR. 3. feb. Nedelja Blaž; Oskar. 4- " Ponedelj ek Andrej Kor. 5- Torek Agata dev. 6. " Sreda Rotija, Amand. 7- “ 8. “ Četrtek Rontuald; Rib. Petek Janez Mat. 9- “ Sobo/i Apolonija, Ciril. smo pravi otroci luči in milosti. Potem bomo nekoč tam. kjer nas ne more več doleteti nobeno trpljenje, gledali Boga. večno luč v neskaljeni jasnosti in ga hvalili in slavili celo blaženo večnost. SVEČNICA. RUMENO IN BELO PLEME. Praznik Darovanja Gospodovega ali Svečnica nas spominja Jezusa, ki je postal luč v razsvetljenje sveta. Luč! Ta beseda sama že vpijva o-življajoč na človeka. Temota ima vedno in povsod nekaj strašnega na sebi; dobrodošla je samo, ako hočemo počivati. V našem današnjem modernem času je beseda "več luči" in “razsvetljenje" postala skoro geslo in zaznamba “mračnjak" zasmehovalna beseda za veri zveste katolike. In vendar stopamo s svojo trdno vero mnogo varneje po stezi, ki vodi k večni luči. Napačna luč prosvete, Bogu otujena modrost, vešča nebrzdane svobode je že mnoge spravila v ono strašno temo, v večno pogubo. Samo kdor se drži tiste luči. ki se je na Svečnico tako blagovito pojavila v tempeljnu, ne bo zgrešil poti k izveličanju. Raznotere so luči in dandanes je treba jako paziti, d;i nas ne zvodi kaka vešča. A vsaka luč govori po svoje. T11 v elegantni hiši je povsod električna luč, imaš jo lahko namali, povsod in v vseh prostorih; ampak stroški so potem seveda tudi tvoja stvar. V takih prostorih lahko dostikrat čuješ prav razne opazke: neka gospiea je rekla nekoč, da se v taki elegantni hiši ne čuti preveč po domače, ljudje v starih časih sp morda srečneje živeli ob lojenih Svečah. ker so imeli manj potreb. Jiln neka mlada gospa, ki je vsa nora za razkošnost in udobnost, je veselo ’.(vzkliknila, pripovedujoč o svoji preselitvi v novo domovanje: “Kakor v pravljici! Stavbinski mojster je bil vse uredil, in čarobno, je zalesketalo vse v električni luči." .O, kako obžalovanja vredni so ljudje, ki tako zelo ljubijo potrato, in zabavo. Električna luč pa tudi večinoma lesketa v lesnih dvoranah in glediščih. Kako nevarne so te zabave zlasti z:t mladino, ni treba.še posebej razpravljati. Koliko-prepira in nemira nastaja v družinah vsled zabavo-Jubnrts-ti in potratnosti lahkomiselnih otrok. Kako izginja poleg električne luči mala, borna oljnata svetilka, ob kateri čuva usmiljena sestra ponoči pri-' bolniku, sama sebe pozabljajoč v, milosrčni ljubezni in potrpežljivosti. In vendar je ob mali. borni luči duša preje pokojna in mirna, nego ob luči, lesketajoči skoz okno v soseščino. Mnogoterniki iščejo samo hvale in občudovanja pri vsem, kar delajo in poče njajo; dostikrat se varajo sami misleč, da iščejo samo božje časti, dočim iščejo pravzaprav samo svoje lastne časti. Luč dobrega vzgleda, ki ga imamo dajati, nas ne sme nikdar vesti do napuha. Toliko milosti smo prejeli od Boga; ko bi jih bili drugi, bi bili morda. boljši in pobožnejši nego mi. Se druga sladka in draga luč je. ki je že mnoge zvalila k sebi. skrivnostno in čudovito. To je večna luč, ki t:hb 'n r.urtio sveti pred tabernakelj-nom ali svetim, .h ran iščem, samo v božji službi živeč. O. kako govori tiho 1 in živo o pravi ponižnosti, o nesebič-1 ni vdanosti v božjo sveto voljo. Ti-j sti. ki tu biva skrit, je že mnoge zva.bd ! k sebi z mogočno svojo ljubeznijo, ki | Debeli japonski prijatelji Angleži niso nič več zadovoljni s svojimi ja-panskimi zavezniki. Celo listi, ki so najbolj zagovarjali japonsko-angleško zvezo, zdaj svare pred japonskim zaveznikom. Značilno piše Japoncem prej prijazni "Standard" iz Tokia: Nekega dne in morebiti kmalu postanejo sedanji prijatelji Japonske njeni sovražniki. Japonci se niso borili z Rusi za “odprta vrata na Daljnem Vzhodu". Šlo se jim je marveč, da postanejo sami neodvisni in da si pribore nadoblast. I11 ko prične Japonska nastopati tudi tako, kar namerava izvesti, izgine prijateljstvo liki sanje, ki se jih več ne spominjamo. Japonska vlada vztrajno deluje, da na vse strani zgladi pot do samostojnosti Japonske. Pred vsem delujejo Japonci na to, da napredujejo sami brez tujčeve pomoči. Japonci so že zdaj nastavljeni po takih službah, ki so jih imeli prej tujci. Nadalje so tudi pregovorili Kitajce, da nastavljajo namesto Evropcev in Američanov Japonce. Oni tujci, ki so se naselili na Japonskem. dobro čutijo da domačinom njihova navzočnost ni prav nič všeč. Japonci so si znati dobro izkoristiti svoje uspehe v zadnji rusko-japonski vojski. Trgovina na Koreji in v Mandžuriji je prešla v japonske roke. Nadzorujejo tudi mandžurske železnice. Japoncem tujci vedno manj zaupajo. Delavni so pa Japonci osobito tudi na industrijskem polju. Japonska domača- industrija tako hitro napreduje, da se že zdaj lahko preračuni, kdaj postane Japonska gospodarsko neodvisna od inozemstva. Nenavadno velik vpliv so si pridobili Japonci na Kitajskem. V Tokiu študira nič manj kakor 12.000 kitajskih dijakov, to število se pa še pomnoži v najkrajšem- času na too.ooo. kakor je: nedavno izjavil .juanšajkajski podkralj. To veliko število kitajskih dijakov na Japonskem seveda poja-pančuje Kitajce. Japonci na vso moč podpirajo kitajske dijake. Nastavljajo jih po uradih in po šolah za kitajske uradnike. Že zdaj se boje mnogi Kitajci za neodvisnost Kitajske in pravijo, da ni .največji sovražnik Kitajske Rusija, marveč Japonska. Pričakovati je bilo. da posebno dolgo ne bo trajalo prijateljstvo med Angleži in Japonci. Precej hitro so pa vseeno Angleži pričeli po svojem časopisju nastopati proti japonskim načrtom, ki nišo nič drugega, kakor da se .dvigne rumeno pleme. Napredovanje in samooblastno nastopanje Japonske ima še drug pomen. Že ruško japonska vojska je bila začetek hoja med zdaj svetu gospodujočim belim in nekoliko zaostalim rumenim plemenom. Tisočletja že gospodari svetu belo pleme. Niso pa ravno redki oni. ki trdijo, da si nadgospodarstva ne obdrži več dolgo. Narodi in plemena se dvigujejo in padajo. Kjer sta včasih cveteli prosveta in omika, so zdaj peščene puščave. In kjer biva belo pleme, se poslabšuje zemlja, kažejo se tudi drugi znaki njegove degeneracije. Pokroviteljstvo balkanske razstave v Londonu je prevzel tudi kralj Pe ter. Prej je že sprejel isto knez Fer dinand in istotako knez Nikola. Tako bo imela prihodnja balkanska razsta va za pokrovitelje vse tri jugoslovan ske vladarje. V'elik stroj, ki govori, Naj večji stroji te vrste, kar jih je bilo dosed a j na trgovišču. Te vrste “dandy stroji so pravi čudež in so brez dvoma najboljši, kar se jih je dosedaj prodajalo za visoke cene. t troji niso ceneni, kteri se gonijo z gonilom, kterega morate gibati z roko, temveč oni delujejo s pomočjo automatičnih peres, vsi mehanični deli so obvarovani z kovinskim obodom, tako da se ne mo-reio zaprašiti: r g je soliden in izdelan iz kovine ter meri devet palcev v premeru; stroj igrana dvojne standardski Columbia ali Edison valčke in nadkriljuje vse tudi najdražje stroje tako z ozirom na čistost in jakost glasu. Stroj ie lep okrasek stanovanja in je zelo priličen za večerne zabave. Ne pošiljajte nam denarja v naprej, temveč pišite nam danes ter se obvežite, da bodete prodali 39 komadov novost1, ktere se lahko 1 rodajo, in sicer po lOc. kon ad Ko to prodaste, pošljite nam $3.90 in mi Vam pošljemo imenovani “dandy” govoreči stroj, natančno tak, kakor je popisan in naslikan zgoraj. Vi za morete samo poskusiti, ker vzamemo nazaj vse predmete kterih ne morete prodati in Vam damo nagrado primerno’ predmetom, ktere ste prodali. 1 išite danes. NEW Y0RK-CHICAG0 SUPPLY C0„ 171 Broadway, New York City. Dept. 92. Umetni rubini. Iz Berolina poročajo, da se je nekemu profesorju berol. tehnike posrečilo rešiti problem za proizvajanje umetnih rubinov. Profesor stopi s svojim odkritjem čimprej v javnost. Umetni rubini so glede lepote. barve in trdnosti popolnoma e-naki narariiini rubinom. Ženski policaji. V Parizu se je zelo izkazalo 15 deklet kot detektivi. Neki trgovec je opazil, da mu v trgovini vedno česa zmanjka. Nato se je dogovorilo 15 deklet, da bodo zasledovala tatu. Tako se je zgodilo in tat je bil kmalu v rokah. Junaška dekleta so ga zyczala in odpeljala na policijo. Najnovejša londonska senzacija je zakonska dvojica Zancig. Mož in žena se producirata v čitanju misli in to je tako zanimivo, da se je vnel zanje cel časnikarski boj. Zadnje dni si je o-gledal to zanimivost tudi kralj Edward sam. Ugajalo mu je tako, da je povabil dvojico Zancig na svoj dvor, kjer se naj producirata. Vojaška služba za ženske. Francoski vojaški zdravnik dr. Toulu piše z ozirom na ženske zahteve po popolni enakopravnosti z moškimi, da je potrebno. da se potem pritegnejo ženske vojaški službi. Ako hočejo imeti ženske vse pravice kakor moški, morajo prevzeti tudi vse moške dolžnosti. Vojaško izobraževanje Kitajcev. V Carigradu Obiskuje tamošnjo vojaško šolo že leto dni 15 mladih Kitajcev, ki so prišli iz Mongolije in so sinovi kitajskih moslemanskih rodbin. Stari so po 15 do 18 let' in tvorijo v vojaški šoli svoj razred. V Carigradu ostanejo še kakih pet let. Vsi vživajo gostoljubnost turškega sultana. Odpravo mature in premeno Fallox- ovega zakona v smislu poostritve državne kontrole nad zasebnim šolstvom predloži — francoski zbornici naučni minister Briand. Mesto maturitetnega spričevala se uvede spričevalo o absolviranju srednješolskega študija. Tako bo Francija zopet prva država, ki izvede to splošno zahtevano reformo. Japonski igralci. Četa japonskih i- gralcev potuje zdaj po večjih mestih Evrope. Imenuje se "Majit". Vodja je igralec Funtisaana. V njegovi družbi se nahajajo Sada-Jako, japonska Ele-onora Dttse in njen mož Otojero Ka-vak^mi ¡n važna tragedinja Hanako. Ta Honako je učenka najslovitejšega že umrlega japonskega igralca Doni-ura. O jetiki je sestavil profesor Jakš v Pragi sledeče stavke: 1. Jetika je ozdravljiva. 2. Poljtibovanje in kašlja-| nje v obraz je nevarno. 3. Ne pljuvaj na tla. 4. Snaži svoje stanovanje 5. Ne trpi prahu v njem. 6. Odpovej se alkoholu! 7. Utrjuj si telo. 6. V-živaj tečno hrano. 9. Najboljši zdravili proti jetiki sta zrak in svetloba. 10. Jetika je prokletstvo nezdravih stanovanj. Aretirani knez. Knez Sulkovski je bil včeraj v Pe-■rburgu po nalogu drž. pravdiilštva nKo poprej hoteli ničesar vedeti ! arifran. Knežje podpiral tihotapstvo njem. O, kako sladko je. služiti nje- -«rožja za ruske rovolucijonarje. Mažarska pravičnost. Budimpeštan- sko sodišče je obsodilo Ludvika Žig. Kereszterjja radi nemoralnih činov, izvršenih na 13 do 15 letnih otrokih na dva meseca v ječo. Obsojeni je star grešnik, ki je že bil 1 , in pol leta v ječi zavoljo oderuštva in eno leto v ječi radi defravdacije. — In pravični Slovak Juriga. zbog dveh člankov v slovaškem listu, je bil obsojen na dve leti ječe in 1200 kron globe! Emil Bachman 580 South Center ave., Chicago, III. Slovanski tvorničar društvenih oJ znakov (badges), regalij, kap, bander in zastav. Velika zaloga vseh potrebščin za društva. Obrnite se name kadar potrebujete kaj za društvo. Pišite slovensko. Ka-tolog na zahtevanje zastonj. Ta $30 zlata ura, za $1.50 na mesec. Sedaj je najboljša prilika, da si kupite zlato uro za mali denar.Pokrov je pozlačen in grafiran, ima dvojni pokrov in je janjčena za 20 let.—Kolesovje je najboljše vrste na 17 kamnov. Drži čas do minute. Take ure ne morete kupiti nikjer za manj nego $30. Da pa vsakemu damo priliko kupiti to lepo uro. smo se oglasili v tem listu. Cena ji je $15.00 to je le za 30 dni. $6.00 plačate na eipres pošti precej ko si ogledate uro, 9 dolarjev plačate pa na obroKe v šestih mesecih po $1.50 na mesec. Ako nam pošljete $6.00 z naročbo, pošljemo vara lepo verižico in uro na naše stroško. Za plačilo $6.00 je ura kakor vže plačana ne da bi mi imeli kakšno drugo listino, da nam še kaj dolgujete,ker vemo da boste zadovoljni in nam poslati $1.50 vsah mesec dokler izplačate $9.00. Ako mislite kupiti uro ia plačati precej, popustimo vam 10 odstotkov na je pošljemo vam jo za $13.50. Pri naročbi nam toznanite ali hočete moško ali žensko uro, z enim ali dvojnim pokrovom. M. Rech & Co., Dept. 409, 163 Ran-dolph St., Chicago, 111. R. C. Bertnik. L. B. Bertnik. BERTNIK BROS. IZDELOVALCI FINIH SMODK. Naša posebnost: JUDGE, NEW CENTURY. 10 centov. 5 centov. 403 Cass St., nadstr..JOLIET. S. HONET, KROJAČ 918 North Chicago St., Joliet, 111. COMPAGNJE GENERALE TRANSALANTIPE FRANCOSKA PROGA. Kratka zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvatsko. LA PROVENCE 30,000 H. P. LA SAVOIE 22,000 H. P. LA LORRAINE 22,000 H. P. LA TOURAINE 15,000 H. P. Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe. Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila. Parniki odplujejo vsak četrtek. Glavni zastop na 19 State Street, NewYork Maurice Kominski, glavni zastop nik za zapad, 71 Dearborn St.. Chicago Frank Medosh, agent, 9478 Ewing A ve. So. Chicago, Ul. A. C. Jankovich, agent, 2127 Are her Ave„ Chicago, Ul. Paul Sarič, agent, 216 i7th St„ S t. Louis, Mo. Šivam, popravljam in čistim obleke. Po najnižji ceni Kje je najbolj varno naložen detiar? Hranilnih ulog je: 22 milijonov kron Rezervnega zaklada je: 800,000 kron. ¡[Mestna hranilnica ljubljanska je največji in najmočnejši denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem. Sprejema uloge in jih obrestuje po 4 odstotke. Rentni davek plačuje hranilnica sama. V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseh ulog jamči njen bogati zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vsem •vojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej tolika, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava država s posebnim zakonom in zato c. kr. sodišča nalagajo denar malo-letnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne pos jilnica, pupilamo varen denarni zavod. Rojaki v Ameriki! Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno varnost za vaš denar. „ Gstna hranilnica ljubljanska posluje t svoji iiaiači y Prešernovih ulicah FRANK SAKSER, Naš zaupnik v Zdtuž.enih državah je že več let naš rojak 109 GREENWICH STREET, NEW YORK, IN NJEGOVA BANČNA PODRUŽNICA 6104 ST. CLAIR AVE„ N. E. CLEVELAND. O. OOOOOPOOOOOOOOOOOOOOOOOW00OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO— ANTON NEMANICH, 205-207 OHIO STREET, JOLIET, ILL. Prvi slovenski pogrebniki ZAVOD IN KONJUŠNICA. Chicago Phone 2273. Northwestern Phone 416. Priporoča se Slovencem in Hrvatom ob vseh svečanostih kot krstih, porokah, pogrebih i. dr., ter imam na razpolago dobre konje in kočije po zmernih cenah. Na vse pozive, bodisi po dnevu ali po noči se točno ustreza. Stanovanje 1000 N. Chicago St. N. VYr. Phone 344. Rojaki, o priliki obiščite Slovensluitom kjer se toči vedno sveže in najboljše pivo, žganje, vino in druge pijače ter prodajajo najboljše smodke. V obilen poset se vam priporoča. 123 Pine Street, Prodajom tudi parobrodne listke ter pošiljam denar v staro domovino. John Povsha, lastnik HIBBING, MINN. ANA VOGRIN, 603 Bluff St., Joliet, N. W. tel. 1727. IZKUŠENA BABICA. (Midwife.) Se priporoča Slovenkam in Hrvatom. Amerikanski Slovenec, samo $1.00 za leto. Ùlÿia HITO PIVO V STEKLENICAH. Joliet, ill. BOTTLING DEPT. SCOTT and CLAY STS. OBA TEL. aft SMOf 0*0«0*OM40»0« bi sprevideli, koliko je že K. S. K. J. izplačala za umrle in poškodovane člane. gotovo bi se premislili in k njej pri stopili. Zatorej Vam vsem, kateri še niste pri nobenem podpornem društvu, svetujem še enkrat, pristopite v društvo in naročite se na A. S., ker to vse ne stane veliko denarja, vendar Vatu bo olajšana skrb v Vašej bolezni irn Vašim sorodnikom v slučaju Vaše sme ti. Marsikateri pa je še med Vami, kateri bode potem opravljal cerkvene dolžnosti, katere je dozdaj zanemarjal. K sk'cpu pozdravljam vse člane in članice K. S: K. J., kakor tudi uradnike K. S. K. J., kateri ste bili začetkom 1;ega leta prevzeli težko nalogo; delujte v prospeh slovenskega naroda v Ameriki. Tebi pa, vrli list Ame-kanski Slovenec, glasilo K. S. K. Jednote in boritelj slovenskega naroda v Ameriki, želim obilo vspeha in veliko dobrih naročnikov in plačnikov. John Mravinc. I. tajni':. 4810 Harrisom St. .;„x»x**x~xriX“X~x-x*X“X-X“X*X“XK~x>«KKKK~x~XKK“X***X“X* Ujetnik morskega roparja Spisal F. Spillmann, Prevel M. H. £X"X"X**X“X^X~X~X~X-X~X“X**X-X~X~X~XK'X~X*X~X“X"X“X" (Dalje.) "Ne smeš jokati, dečko,” pravi mu isti glas kot prej. "tvoj angel varih te bo še gotovo pripeljal nazaj k dobrim staršem." "Kdo pa si ti? zakaj si me pa prinesel semkaj?” vpraša Franček; "jaz sem hotel iti le papanu nasproti, danes je pa moje mama godovni dan. Nesi me nazaj, jaz ne maram s tabo!” "Ljubi otrok." dostavi neznani sotrpin, "jaz te nisem sem prinesel, saj smo vsi ukradeni kot ti. “Ali si tudi Iz Katanije? Kako ti je ime? Sta tudi o. Baptista in brat Kri-štofor tu?" vpraša deček. "Iz Katanije nisem; tudi ne verujem,da bi bila tvoj oče in brat tu; prinesli so te včeraj popolnoma samega semkaj. Jaz in moji tovariši smo z nekega manjšega otoka; ti roparji so nas napadli in prinesli semkaj na ladjo. Meni je ime Izidor in sem duhovnik: toda sedaj mi moraš tudi ti povedati svoje ime, moj mladi prija- telj.” . "Jaz sem Frančišek hiore iz Katanije, mojemu papa je ime Ivan, in moji mama Angela. “A tako; če moreš, pridi malo bliže k meni," pravi duhovnik. Zastonj je skušal Franček vstati. Pri vsakem po izkusil je znova vzdihnil, kajti vrvi, ki so mu vezale noge in roke, so se mu zajedale vedno globlje v meso. "Ni mogoče, oče, komaj se gibljem." ."Poizkusi, če lahko plaziš po tleh; samo dva koraka, pa boš pii meni. Ko je končno ležal Franček na strani lzidorovi, vpraša ga ta tiho. če je že opravil jutranjo molitev. Ker je rekel, da ne. začneta moliti skupno. Pri dečkovi molitvi so pozabili nekoliko tudi drugi na bolečine in začeli so vsi poluglasno moliti. Po končani molitvi reče ¡“Častitljivi oče, sedaj pa prosiva Boga, da bi kaznoval hudobne roparje, da se vrnemo mi kakor hiti o mogoče domov." "Ne. ne, Franček, tega ne smeva, odvrne Izidor, "ali ne veš, da moramo svoje sovražnike ljubiti?" “Da, da," de deček poluglasno. "toda jaz ne morem ljubiti teh surovih ljudi, ki so me ukradli mojim staršem./ "Si li pozabil, da je ljubil Jezus! celo otrpnjene Jude, ki so ga pribili lja križ? Glej, otrok moj, tako morava tudi midva ravnati. Moliti hočeva z.a svoje sovražnike kot naš Zveličar;; ali; ni res, Franček, še en očenaš za uboge korzarje?" Počasi so se vlekle ure dneva. Vedno. večje in glasnejše je bilo toženje i.n stokanje jetnikov. Bolečine, lakoto in žejo je povečalo še hrepenenje po domu, po prostosti, negotovost u-sode. Kako dolgo bodo morali pač še tu ostati v tem okuženem zraku? In če pridejo zopet enkrat na dan. kaj jih pač čaka potem? Obupni klici, tiho jokanjcjn glasno tarnanje je bilo slišati od vseh strani; otroci so klicali svoje starše, nesrečna mati je klicala po vrsti imenoma svoje ljube otroke in jim dajala najlepše in najslajše priimke, ki si jih more zmisliti ljubeče materino srce. A vse to tarnanje je slišal edini Bog katerega previdnost dopušča nesrečo temu ali onemu; našel pa je ta jok odmev tudi v dobrem srcu Izidoro-vem. Zelo se je trudil ubogi duhovnik, da bi delil vsem tolažbo sv. vere. Končno so se spustile zopet temne večerne sence na morje in ladjo in vsi šo zadremali vsled utrujenosti in onemoglosti. Bila jim je to zadnja noč pri korzarjih. Kje bodo položili trudno glavo k počitku prihodnjo noč, to ve samo Bog. Gotovo se jim ne bo dobro godilo kot sužnjem svojih gospodarjev. Medtem je hodil Ahmed počasi na krovu gori in doli. Kar obstane pred Hušinom in se ponosno nasmeje: "Ce-Ščcn bodi Alah! Danes smo never-eem dobro ušli, pač je bi! drzen čin, kako smo jadrali in smuknili mimo njih! Alah naj jih potopi, če nam še enkrat pot zastavijo. Toda pri sv. Kaabi prerokovi v Meki! zadaviti hočem te španske kače, kakor hitro pride dan osvete." Pri teli besedah je stisni! pesti in udaril tako močno po o-graji krova, da so gusarji, ki so bili blizu, kar odskočili. "Hušin, jutri zgodaj bomo že videli Tunis. Poslušaj! zapovej, da se danes še dobro straži; nobeden mož ne sme pod krov, dokler nismo popolnoma varni.” "Dobro? gospod!" Ker se je gusar obotavljal in obiral, da bi zapovedal takoj moštvu, kar je hotel korzar, zagrmi Ahmed znova: "Kaj pa čakaš, suženj? Ali naj te jaz premaknem?" "Ne zmerjaj me, gospod, hotel sem izvedeti tvojo voljo glede ujetih kristjanov.” “Kaj pa je, ali se upirajo? Naštej jim jih 25 po podplatih.” "Ne gospod, hotel sem vedeti, če želiš, da jim dam kaj jesti?" "Ali si znorel, suženj?" “Ne gospod, tebi bo v škodo. Od v le:-:: j se ni-o-,ničesar dobili. Če jih še dalje stradaš, ne bo buš tvoj dobiček na trgu v semnju.” "No. prav; vrzi pozneje kruha med nje, to la sedaj se podvizaj." "Dobro, gospod!" ■V- "Zemlja se vidi!" je zaklical mož pa jarboli. In res seje pokazalo tuniško obrežje. Hitro še mu je bližala ladja gnana od ugodnega vzhodnika. Že se je mogel razločiti izliv kanala, ki vodi ladje iz morja v pristan. Kot slika slikana od-umetnika je ležala pred njimi zares krasna dežela. V mladem solncu so se kar svetili zidovi mesta. Med hišami so se dvigale visoke palme in razprostirale svoje veje podobno široki strehi. Ladja se je obrnila v kanal, ki sta ga obdajala dva ozka kosa zemlje. Na desni so se dvigale razvaline nekdanjega Kartaga, na levi pa se je dvigala grozno visoka nedosežna trdnjava Goleta, ki jo je skoraj 100 let pred našo povestjo premagal Karol V'. Ladja je dospela do konca kanala in plula v veliko morje "Malo morje A-rabcev". Kako se bleskeče in odsvi-ta morsko površje! Cele jate srebr-nobelih potapljavcev in rdečili flamingov so oživljale zalil’. Še par trenutkov in sidro velike korzarske ladje se je pogreznilo v morje. 5. Na sejmu sužnjev. Ker je bilo še precej zgodaj, so se morali sužnji takoj izkrcati in iti na trg v semenj. Z rok so jim bili sicer vzeli okove', toda vseeno so se «težko po konci držali od same slabosti. Stali so še na krovu; a zapreti so morali oči, ker jim je preveč bleščala solčna luč. Nekateri se - je opotekal in se zgrudil; toda trdi udarci in suvanje nečloveških korzarov so jih prisilili, da so zopet počasi vstali. Medtem so spustili Ahmedovi ljudje čolne v morje, ujetnike pa so napodili v čolne, ki so se jeli pomikati blizkoma proti suhi zemlji. Na obrežju so jih vredili v vrsto, da bi šli skupno na trg v semenj. Po dva in dva. roke na hrbtu zvezane, so se pomikali ubogi ujetniki spremljani od korzarjev po ozkih, krivili cestah in mestnih ulicah. Franček je stopal na Izidorovo prošnjo na njegovi desni. Dobri duhovnik je imel dečku še marsikaj povedati: kajti bil je pripravljen na to. da ju loči najbližnji trenutek in kaj bi bilo potem med neverci iz mladega dečka. “Franček, kmalu ne bom več pri tebi; ali mi obljubiš, da ne pozabiš nikdar svojega Boga in ne opustiš svoje vsakdanje molitve?” “Obljubim, gospod Izidor; toda zakaj ne moreva več skupaj ostati? Če naju ločijo, bom jaz zelo žalosten, ker potem nimam nikogar več, ki bi mi bil naklonjen.” “Prodali nas bodo, moj ljubi.” "Komu pa, preljubi oče?” “Ne vem. Frahcek. Toda. če bi te tepli, ali boš kljub temu opravljal vsak danje molitve?” Solze so zalile dečku oči in jokaje vpraša: "Zakaj bi me pa tepli? Saj nisem storil nič hudega?" "Miren bodi, otrok moj. upajmo, da ne bo tako hudo; toda moli vsak dan v čast Materi božji in angelu varihu, da bi te varovala in kmalu pripeljala k starišem." Prispeli so na širok prostor, ki so ga morali prekoračiti. Na levo in rta desno je bilo vse polno izložb in kram. po trgu pa.se je gnetlo tuniško prebivalstvo. T11 si našel vse najrazkošnejše vzhodne izdelke. Krasne turške preproge so kar čarale s svojimi živimi barvami. Blesteči meči in svitla bodala z zlatimi držali so vzbujala pozornost Arabcev, ki jim je lepo orožje največji ponos. Med množico so se pomikali mirno in resno beduini iz Sahare; bili so krepke postave. Krog glave in pleč so imeli ovit širok burntis, ki je postal že davno enak po barvi pustinj-skemu pesku, da si je bil prvotno bel. Tildi stražniki so se pokazali tupatam v svetlomodri z zlatom obšiti uniformi, da so pazili na red in zabranili ali umirili tupatam kak pretep ali prepir: Na koncu trga pa so bile postavljene najrazličnejše kuhinje in lope. da so mogle ugoditi ob vsakem času tujim in domačini in jim postreči z jedjo in pijačo. Željno so pogledovali ubožci tja, od koder je prihajal prijeten duh jedil, saj niso že dva dni ničesar jedli razim koščka suhega kruha: a ni je bilo dobre roke, ki bi jim podala najmanjši dar. Prisiljeni so korakali dalje, tepeni od korzarov, zasramovani od množice. Konečno so dospeli do mesta. Kot govejo živino, tako so jih segnali skupaj na trgu. Nobenega stola niti kamena ni bilo. ki bi nudil utrujenemu sužnju prostorček, kjer b.i se odpočil. Utrujeni so omagali nekateri in popadali po tleli, a bič paznikov jih je takoj prisilil, da so vstali in se postavili v red. Na stene bližnjih poslopij in na rame svojih sosedov naslonjeni so pričakovali vsak svoje usode. Kakšen prizor človeške nesreče, krute usode se ti je iti nudil! Črni zamorci iz vseh krajev Afrike, beli sužnji z otokov in obali srednjega morja, da celo z Angleške, oblečeni samo v potrebne cunje in ostanke nekdanje obleke, so 'stali tu na prodaj. Sila in nesreča se je brala iz,bledih lic. Otro-1 ci, mladeniči, možje, žene celo sive onemogle starčke je zvleklo skupaj grozno poželjenje po plenu. Med ne-i srečnimi žrtvami so hodil i kupci sem-! intja in gledali sužnje. 1 Če jim je kdo j ugajal, je moral pustiti, da so ga kot j žival vsega pregledali in pretipali; dvi gati je moral velike teže in gorje mtv če je omagal; potem je čutil brezčutni bič nečloveškega trgovca na vratu in ramah. Če je bil kupec zadovoljen, so se začeli pogajati za živo blago. Komaj je bil Ahmed razpostavil svoj plen, že so se kupci rinili krog njega. Pazniki sužnjev visokih gospodov so premotrivali pazno novo-prišlece in že v umu določili približno vsakemu ceno. Posebno Franček je obračal pozornost vseh kupcev na se. Pač so bile uničile težave zadnjih dni svežo lepoto mladih lic, gosti temni kodrci so se mu vsuli brez reda po čelu, in jasni pogled je bil izgubil svojo lepoto in zanimivost; vendar pa je imela vsa njegova postava na sebi nekaj posebnega, da si je celo vodja korzarjev obetal velik skupiček zanj. Se vedno je stal deček ob Izi dorjevi strani, ki se ni nikdar utrudil hrabriti svojega mladega prijatelja za težave prihodnjih dni in ga poučiti v nevarnostih njegove sv. vere. Ravno je prav zamaknjeno in pazno poslušal Franček besede lzidorove, ko stopi Ahmed z enim kupcem k njima. "Franček, ljubi vedno Boga in sv. Devico in ne pozabi nikoli molitve!' "Gotovo, gotovo, oče," odvrne de ček; potem nista mogla več govoriti vsled kupčije; kajti ravno je stopil k njima nov kupec. Novi kupec je bil majhen možiček ostrega pogleda. Razmršena brada mu je segala doli na prša. "Bog daj srečo, hrabri Ahmed,” začne možiček skozi nog. "I tebi, sladko kot med," se je gla sil mrmrajoč odgovor, "toda kaj želiš Mulad?” "Alahu bodi potoženo: Sajd, moj suženj, mi je ušel. Jeza prerokova naj ga zadene! Imel sem ga skoraj za sina.” "Le potolaži se, Mulad,” pretrga ga Ahmed v govoru, “tu je še dovolj lepih dečkov.” "Gospod, ne norčuj se. Alah mi je prepovedal bogastvo, zato mi je pa odnesel še to, kar sem si bil prihranil; ko bi ne bil tako star, rad bi si takoj sam pomagal,” "Delaj kratko, ubogi Mulad,” ponorčuje se ošabno korzar. "Gospod, deček tamle bo pač poceni; a jaz bi rajši boljšega sužnja, toda denar!" "Že vem. skopuh, kaj pa daš?" "Dvajset pijastrov, gospod; to je ves moj denar.” "Dvajset pijastrov? Pri preroku, ni slabo, Mulad. Dvajset pijastrov, ha-ha!” "Tvoj smeli me žali, plemeniti Ahmed; imej usmiljenje z mano in prepusti mi dečka!" "Spomni se, kje imaš denar spravljen; pojdi domov pa prinesi svojo mošnjo polno cekinov potem bova naprej govorila." "Gospod, ti se šališ! pusti mi dečka za trideset pijastrov: imeti ga hočem za lastnega otroka.” “Kaj se to pravi pri revežu? Poišči si enega, ki je že vajen trpeti lakoto Poglej tegale," pravi in pokaže na Izidorja. “Ta je pa tak kot bi vzdržal celo leto ramazan (postni mesec).” Zdihovaje privleče Mulad mošnjiček iz širokega kaftana in plača zahtevano svtÿô. nato je bil Izidor njegova last. Pri slovesu reče duhovnik še enkrat: "Franček. Bog te obvari in sv. Devica! Ljubi ju všikdar in ne pozabi svoje vsakdanje molitve.” "Gotovo ne pozabim, oče," se je glasil odgovor, potem sta bila ločena.” Veliko visokih ponudb je imel Ahmed za dečka, a nihče ga ni kupil, ker je Ahmed preveč zanj zahteval. “Pridržati ga hočem zase,” je dejal korzar. “Če se odpove svoji veri in postane moslim, ga lahko pozneje a-doptiram za sina ako bo obetal, da bo dober mornar.” 6. Odpadnik. Zvečer istega dne je bil Ahmed ves svoj plen razpečal razen malega Francka. Večina jih je proda! za sužnje beduinskemu šejku v puščavo. Ravnokar stopi v svojo hišo kor-zarski vodja in se vsede v hladnem večernem mraku na hodniku, ki so ga krasili lepi stebri in omejeval majhen dvor, da hi si odpočil. Lahno je šum-1 jata voda vodometa in prasketajoče je padala srebrna vodena vrvica, ki je škropila' visoko proti nebu, zopet nazaj v mramorno izdolbino. slonečo na šestih fantastično izklesanih živalih. Oranže, jasmin in najrazličnejše cvetke so razširjale lep, mameč duh; po hudniktt so bili nastavljeni krasni divani, izza njih so se dvigale ponosne palme, po tleli pa so bile preprežene razkošne turške preproge, in sužnji so tekali semiptja ter stregli svojemu gospodu. Čez nekaj časa odpusti Ahmed vse sužnje in zapove enemu izmed njih, naj pokliče Zakija. V par minutah je bil ta že pri Ahmedu. Zaki Kiralah je bil njegov o-skrbnik in paznik nad sužnji. Navadno je bival v puščavi na veliki oazi. ki je bila last gusarskega kapitana. Dolgo je že pripovedoval stari hišnik svojegu gospodu, kaj vse se je pripetilo in dogodilo tačas doma. a še vedno sta se živo razgovarjala. Daši se je kazal Ahmed napram sužnjem vedno kot trdega, neizprosnega gospoda, je bil vendar proti Zakijtt precej zaupen. Bilo je že tega okroglo 15 let, ko je Ahmed Bei Kalil-el-Fatalah prvič ropal po južnozapadnem italijanskem o-brežju. Prav na koncu južnega dela zaliva uprav veličastnega sv. Ev-femije, ne daleč od Britanika, je ležala na obrežju borna ribičeva kočica. Pred njo je sedel mladenič kakih 19 let in je popravljal poškodovane mreže za prihodnji lov. Med delom je žvižgal lepi pesmice drugo za drugo. Kar na- • •X~X"'X"X"X~X-X"' ~x~x~x~xK-x**x~x**x-x~x->‘X~x-x-x~x~:~x»x~x-x-x> ■A :: VSrvti«** «er.iSTfiiri Radosti življenje je mogoče le tedaj uživati, kadar sta moški ali ženska prt najboljšem zdravju. Oni, ki trpe na kaki bolezni želodca ali jeter, so vselej zdražljivi, sitni in otožni, dočim so oni, ki dobro prebavljajo, vedno uljudni, veseli, pod jetni, polni življenja in dovtipov. Nikakor ni težko doseči dobrega prebavljanja, ker Trinerjevo zdravilno grenko vino vam bo vselej prineslo dober in zdrav okus do jedij in temeljito prebavuost. Sami veste, da to pomeni popolno zdravje, kajti pravilno prebavljena hrana se spremeni v telesu v čisto kri, ki je vir življenja. Zahtevanje po tem zdravilu je bilo vedno in je še vedno tako veliko, da se dan za dueru prikazujejo različne ponaredbe z namenom, da varajo ljudi, toda naši čitalci vedo, da je le Trinerjevo zdravilno grenko vino jedino pristno kot naj popolnejše družinsko zdravilo in kot najzdraveje namizno vino na svetu. Dober okus. Dobro prebavljanje. 1 >ol>i*o adrarje, Močni živci. Močne mišice. Dolg'o življenje. Jedino to zdravilo in nobeno drugo ne doseže tega, in prepričani bodite, da se vselej izognete rano-gim boleznim, kadarkoli je rabile. Kabite je za povečanje okusa, kot krepčilo, kot kričistilca, ali kot ^ zabranilo bolezni. PdZOR! — Kmiiir rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino kot zdravilo, se: morate vzdržati špirituoznih in varjenih pijač. Dobite je v lekarnah in dobrih gostilnah. JOS. TRINER, 799 South Ashland Avenue, CHICAGO, ILL.:- Mi garantiramo popolno čistost in polno moč v naših sledečih špecijalitetah: Trinerjsvem brinjevcu, slivovici, trpinovcu in konjaku. •x--xri“x~x-x~x“x-x“x~x“x“x«x~x-x“x~x~x~x“x~x~x“x”x~x":”x“x~x“x~x"x~x~x~x”x-**x“x enkrat vrže mreže vstran, skoči pokonci in pogleda proti naraščajočim valovom. Ravno je zavila neka ladj okoli južnega zalivskega konca. "Jaz bi se lahko tudi tako dobro imel kot tile tam doli,” je mrmral ribič; “zlodej vzemi to revno ribarstvo, noč in dan se človek trudi, pa se nič ne doseže!" Z Britanika je zadonel večerni: Ave! a mladenič se ni odkril, da bi molil. “Tone,, ali ne slišiš Angelovega če-ščenja?” zakliče nek ženski glas. "O-trok moj, kaj bo to, če ne boš več molil!” "Ali, mati; vedite, da nisem več o-trok; na tiho nedeljo jih bom že dvaj-sdT; čas je že, da se učim stopati po lastnem potu.” “Tega je kriv nesrečni Leonardo, on te je pohujšal. Seveda v gostilni, v njegovi družbi moreš gotovo pozabiti moliti; toda kaj bo z nami, če boš zapil ves svoj denar v gostilni, v družbi lahkomišljenih tovarišev?” “Zato vam pač ni treba skrbeti, mati.” meni Tone, "Leonardo ima de- “Koliko pa še? Tistih 800 lir, ki jih je podedoval po svojem dedu preteklo jesen, tiste lire bodo pač kmalu pri kraju." "Kaj vse veste,” pravi norčevaje se Tone, "Otrok moj, tako odgovarjaš materi? Ali si popolnoma pozabil četrto zapoved? Toda čuj: od danes naprej ti prepovem vsak korak z lahkomiselnim ničvrednežem.” “Naj bo, mati; vedite namreč, da sem ribarstva do grla sit; danes še grem k svojemu botru Antonu in se mu javim za voznika.” Po teli besedah pusti Tone mater in jo ubere ne meneč se za njeno tarnanje ob obali navzdol in pojoč si prijetno mornarsko pesem. Zdavnaj je že bila legla noč na zemljo; mati Petronila je še vedno pričakovala sina. Ura je minila za uro a o njem ni bilo ne duha ne sluha. Nepokornega sina je medtem že Bog kaznoval. Ko je blodil in taval ob obali, da bi upokojil nemirno vest. so ga prehiteli korzarji; Tone je bil prvi Ahmedov plen in je takoj pri prvih grožnjah zatajil sv. vero, in ko se je njegova mati doma žalostila in tarnala v smrtni žalosti, je užival renégat, odpadnik sadove svojega odpada od prave vere. Toda čas je že, da se vrnemo nazaj v Ahmedovo hišo, kjer sedi s svojim oskrbnikom v živahnem pogovoru korzarski poglavar. (Dalje prih.) — Kadar potrebujete zdravnika, oglasite se pri možu, ki ž njim lahko govorite v slovanskem jeziku. In to ■e? Dr. Struzinsky! E. PORTER BREWING COMPANY Æ0M ¡0 ■ EAGLE BREWERY izdelovalci 0LEŽANE PIYE PALE ALE IN LONDON PORTER Posebnost je Pale Wiener Bier. Joseph Stukel, avstr. So. Bluff Street, JOLIET. ILL. E. Wunderlich Granite Go 804-806-808 N. Hickory St. Joliet, Ik. Velika zaloga spomenikov Izhod. Sosedka: “Nobenega prepira ni več slišati pri Vas! Ali živite sedaj tako v složnosti s svojim možem?” Gospodinja: “Tega ne; a dognala sva, da služkinja prisluškava pri vratih! Sedaj se zmerjava samo še ob nedeljah popoludne od 3.—6. ure, ko ima radovedno ženšče svoj izhod!” ‘Konjska” sreča. Nase prodruznice so; v Chicago Bethania and Resurrection Cemetary blizg Summit, Cook Co., in Naperville, 111. Chi. tel. 1872. N. W. Phone 499. Prišel je v neki dom spiritist ali du-šeslovec in je trdil, da bo zvečer lahko povedal o vsakem njih neprisotnem znancu ali prijatelju, kako se ima in kaj dela. Domača gospa se je spomnila samo na konja, ki so ga pred dobrim letom prodali. Zato je rekla spiritism: "Imeli smo jako dobrega prijatelja, ki je vedno vsako grobo delo za nas delal. Pa že dalje časa ga ni z nami, in o njem vemo samo, da je bil pred pol letom v Los Angeles, v Kaliforniji. Radi bi vedeli, ali še živi in kako se mu godi." Spiritist se je parkrat pripogni! semtertja, je nekaj zamrmral, udaril po mizi in potem povedal: “Prijatelj vaš je doslej v Los Angeles, oženil se je, in vzel si bogato vdovo." Pozor rojaki! Naznanjamo Slovencem, da smo otvo-rili novo lepo urejeno GOSTILNO kjer se toči dobro pivo, whiskey in vino ter prodajajo fine cigare. Obiščite nas! DRNULC & BUŠČAJ, Rockdale, Illinois. Proračun stroškov za mesto Joliet, 111. za tekoče leto 1907 od dne 1. jan. do 31. dec. sprejet zadnji ponedeljek po mestnem zboru. Splošni stroški. Odkup West Park bondov Odkup Highland Park bondov ..................... Obresti na West Park honde ...................... Obresti na Refunding honde ...................... Obresti na Water Works Refunding bonde ....... Obresti na Permanent Im- $1,000.00 1,000.00 560.00 900.00 2,250.00 Plača dnevnemu vknjiže- valcu ......................... 810.00 Plača policijskemu vozniku 810.00 Plača nočnemu vknjiževal- cu.......................... 810.00 Dača šestindvajsetim policajem, po $810.00... 21,060.00 Plača Bertillion-klerku.. .. 240.00 Krma in podkve za konje 600.00 Poprave vozov, ambulance in zaprege.......... 400.00 Živek jetnikov ............. 1,200.00 Sklad za premog 700.00 Sklad za slučajnosti ....... 500.00 Skupaj ........... $33,960.00 Gasilni department Plača načelniku j........$ Plača pomožnemu načelniku ...................... Plača štirim kapitanom, po $890:00 ................ Plača dvema inženirjema, po $890.00 ............ Plača štiriindvajsetim gasilcem, po $810.00....... Krma in stelja za konje.. . Podkavanje konj ......... Premog .................. Kemične potrebščine...... Postelje za gasilce...... provement bonde 2,646.00 Obresti na Tax Levy war- rante izdane 2,632.00 Blagajnikove pristojbine.. 2,500.00 Mestni delež cestnih zbolj- šav 26,800.00 Bolnišnica sv. Jožefa 1,000.00 Silver Cross bolnišnica ... 1,000.00 Cestna razsvetljava 28,000.00 Alfred Glade, sodba in stroški 866.00 Odkup Tax Levy warran- tov izdanih v nakup konj za gasilni in policijski de- partment ter obresti 77350 Chicago Telephone Co. za poškodovane kablje 72.17 Izplačila dovoljena 61,74730 Obresti na dovoljena izpla- čila 1,000.00 Terjatve dovoljene 54,416.34 Primanjkljaj za cestno raz- svetljavo 802.13 Primanjkljaj za Fifth Ave- nue curbing, Warrant 322 , 3.61 Primanjkljaj za Summit Str. sewer, Warrant 295 5526 Primanjkljaj za Illinois St. sewer, Warrant 314.... 60.99 Primanjkljaj za Campbell St. sewer. Warrant 291 .17 Primanjkljaj za Akin Ave- nue curbing. Warrant 324 3.82 Primanjkljaj za Marble St. drain 19747 Primanjkljaj za Hickory Creek Wall, 6. vvarda... 60.39 Primanjkljaj za Hickory Creek Wall popravo.... 104.86 Dovršitev McDonough St. draina 1,100.00 Razširjenje Marble Street - r *i » t 1 1 1 1 1 1 ; i 1 t i 1 11 ;; 500.00 Nove pumpe v Waterworks in postavljanje istih in drugo delo 9,800.00 Terjatve in sodni stroški ob kbnečnih nastopih za po- vzdig tirov 1,000.00 Gradba črepalne postaje na mestnem skednjišču .... 2,500.00 Zrakostiskalni in črepalni motor na elektriko ter postavljenje istega 8,500.00 Vrtanje vodnjakov . 7,500.00 Doplačilo Shannonu na po- godbene stavbinske pri- stojbine 500.00 Črepalno poslopje pri Wa- terworks,. pogodba Smith 2,400.00 Ogled Ruby Street-mostu 350.00 Cevi in delo pri vrtanju vo- dnjakov 1,000.00 Za poprave Hickory Creek obzidja in cest v 7. wardi 1,000.00 Poprave odvodov mlakuže v 6. wardi 1,000.00 *) North Chicago Street, za sewer in popravo ceste 1,000.00 Skupaj $228,682.00 Mesto. •Plača županu $1,200.00 Plača mestnemu klerku, 4 mesece po $100, 8 mese- secev po $125 1,400.00 Plača pomožnemu mest- nemu klerku 960.00 Plača zapisnikarju (record clerk) 660.00 Plača mestnemu pravdniku 1,200.00 Mača pomožnemu mestne- mu pravdniku 600.00 Plača županovemu brzopi- sarju 300.00 Plača mestnega pravdnika brzopisarju 360.00 Plača pom. mestnega pra- vdnika brzopisarju 300.00 Plača nadzorniku uteži in mer ' 810.00 Plača navijaču ure 120.00 Plača aldermanom 2,400.00 Mestni tisk 3,000.00 Najemnina z)i mestno zbor nico 2,400.00 Volitveni stroški 800.00 Najemnina za urad mest- nega pravdnika 240. OÓ Slučajnosti 2,000.00 Skupaj $18,750.00 Policijski department. Plača načelniku $1,500.00 Plača nočnemu kapitanu.. 1,000.00 Plača nočnemu seržantu.. 960.00 Plača mestnemu detektivu 1,000.00 Plača dvema pomožnima mestnima detektivoma, po $840.00 1,680.00 Plača jetniškemi% redniku. 690.00 1.500.00 1.000. 00 3.560.00 1.780.00 19,440.00 2.000. 00 500.00 900.00 250.00 150.00 :ev ..................... 2,000.00 temična cev................ 250.00 )nja'...................... 450.00 losti in potrebščine 1,000.00 ■a hiš .................... 500.00 rodi varne prevlake. 150.00 v gasilec, po $810.00 810.00 Skupaj ............... $36,240.00 Cestni department. Plača mestnertiu inženirju 1,800.00 Plača prvemu pomožnemu inženirju ............... 1,200.00 Plača drugemu pomožne mu inženirju............. 1,200.00 Plača vrvomercu (rodman) 780.00 Plača verigomercu (chain- ihan) ..................... 660.00 j Poprava voza in zaprege.. * 20.00 Ogledovanje izvotlin ........ 100.00 Potrebščine ter poprave telefonov in orodja ........... 400.00 Vzdržavanje naredb o stranskih tlakih.................. 500.00 Skupaj .............$ 6,260.00 Elektrika. 1,200.00 tendentu na dan za 300 dni. asfalta kužnic Krma za 23 konj......... Podkavanje 23 konj .... Hlevne potrebščine in poprave vozov ........... cevi po $ .50 dni kov- in čiščenje alej *.. Premog in kok za sežiga- lišče ................... Potrebščine in poprave se- žigališča ............... Dva nova voza za smeti, z železnima shrambama .. Dva uprežna konja ........ Sklad za x. vvardo........ *Sklad za 2. vvardo....... Sklad za 3. vvardo........ Sklad za 4. vvardo........ Sklad za 5. vvardo........ Sklad ?a 6. vvardo..... Sklad za 7- vvardo........ 1.500.00 1.000. 00 780.00 720.00 600.00 1.200.00 800.00 1.050.00 800.00 13,000.00 2.170.00 400.00 500.00 500.00 200.00 1.000. 00 2.070.00 690.00 300.00 250.00 2.500.00 1.725.00 500.00 4,000:00 1.085.00 400.00 400.00 200.00 400.00 1.000. 00 500.00 500.00 500.00 500.00 500.00 500.00 Plača elektriki! .........$ Plača pomožnemu elektri-ku ....................... Delavci .................. Novi merski registri...... Nova požarna klicala...... Nova policijska zglasišča.. Wiring Water Works........ Podzemski kabelj ......... Osamljene žice za črte ... Razširjenje založne baterije Oskrba založnih baterij .. Raznotere poprave ...... Zboljšava telefonstva .... Tisk ..................... Topilniki in cement ...... Ogledne luknje za podzem sko delo ................ Slučajnosti .............. Skupaj ............$ 5,535.00 Zdravstveni department. Plača komisarju ..........$ 1,500.00 Plača zdravstvenemu uradniku .......................... 810.00 Laboratorijski sklad ........ 200.00 RazRuževalni materijal ... 300.00 Anti - toxin , 100.00 Slučajnosti .....;.v.u-.a»i 500.00 Denarje v staro domovino pošiljamo za $ 20.50 100 kron za $ 40.90 ............... 200 kron za $ 204.00 ..............1000 kron za $1020.75 ..............5000 kron Poštarina je všteta pri svotah. Doma se nakazane svote popolnoma iz plačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje 'c. k. poštni hranilni urad v 11 do 12 dneh. Denarje nam je poslati najpriličneje do $25 v gotovini v priporočenem ali registrovanem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Order ali pa New York Bank Draft. FRANK SAKSER, (Glas Naroda) iog Greenwich Street, New York 6104 St. Clair ave., Cleveland. Ohio. Skupaj ...........$ 3,410.00 Mestni kolektor. Plača kolektorju .........$ 1,200.00 Plača pomož. kolektorju .. 840.00 Plača pomož. klerku....... 780.00 Tisk, pisalne potrebščine in poštnina .................... 500.00 Nove knjige, vodarina in pos. asesmenf ............... 200.00 Prebitek za Universal Add ing mašino .................... 150.00 Skupaj ...........$ 3,670.00 Svinčarni department. Plača nadzorniku .........$ 1,200.00 Tisk, in poštnina in pisalne potrebščine............ 50.00 Telefon .................. 36.00 Skupaj ..$ 1,286.00 Odbor za krajevne zboljšave. Plača predsedniku .... ..$ 1,000.00 Plača inženirju 200.00 Plača klerku 240.00 Stroški za posebne ases éi ,000.00 Skupaj ........... $44,740.00 Vodni department. Plača superintendentu.. .. $ 1,500.00 Plača trem inženirjem po $75.00 na mesec............ 2,700.00 Plača popravljaču-inženir-ju po $75.00 na mesec.. . 900.00 Plača trem popravljačem po $65.00 na mesec....... 2,340.00 Plača trem gasilcem po $60.00 na mesec............ 2.160.00 Plača dvema premogonos- cema po $60.00 na mesec 1,440.00 Plača trem oljivcem (oilers) po $50.00 na mesec. 1,800.00 Plača merilcu (meter reader) po $60.00 na mesec.. , 720.00 PlaJa snažilcu kotlov po $65.00 na mesec.............. 780.00 Plača za delavce ............ 2,000.00 Premog ..................f 9,000.00 Olje in čistila................ 600.00 Priprave in čepi............... 500.00 Poprave vodoshramb ............ 200.00 Poprave črepalnic.............. 500.00 Poprave kotlov ................ 750.00 Poprave .hidrantov in žlebov .. .. \.................... 500.00 Razsvetljava vodnih del..; 300.00 Poprave vozov in zapreg.. 100.00 Delo pri stoječi cevi..... 200.00 Poprava in barvanje dimnika .......................... 100.00 Nova kurilna črepalnica.. . 450.00 Poprava vozičkov za premog ............................ 50.00 Poprava zračnih sesalk in zamaškov pri Allis-pumpi 150.00 Železničnotirno merilo ... 1,500.00 Shramba za isto ............... 150.00 Kurilo za shranišče nove pumpe ....................... 200.00 Slučajnosti ................... 750.00 Skupaj ..'..........$ 2,440.00 Mestni parki. Zboljšave in vzdržavanje: West parka.. .............$ 5,500.00 Highland parka ........... 5,500.00 Slovencem in Hrvatom v Jolietu in po vseh Združenih državah naznajam, da :mam lote naprodaj v najugodnejših krajih v Jolietu in Rockdalu Ce želite kupiti dobro loto ogla ♦ site se osebno, telefonično ali • pismeno pri mojemu sloven- \ skemu zastopniku g. ♦ ia. ČESNIK, t R. D. 5. Phone 183 R N. W. i C. E. ANTRAM, lastnik. $ «♦♦♦♦♦♦ JOHN GRAHEK GOSTILNIČAR. Točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke. Prodajam tudi trdi in mehki premog. German Loan and Savings Bank. | MARTIN WËSTPHAL, JOLIET. ILL. .TELEFON 2252. 1012 N. Broadway..JOLIET, ILL. Ant. Kirinčič Cor. Columbia in Chicago Sts. Točim izvrstno pivo, katero izdeluje slavnoznana Joliet Citizens’ Brewery. Rojakom se toplo priporočam. Skupaj ...........$ 11,000.00 Javna knjižnica. Za zidarske svrhe ..........$ 16,174.45 Za splošno vzdržavanje .. 8,000.00 Skupaj ...........$ 24,174-45 Opomnja. Ako predstoječe skupne zneske se-štejete, dobite glavno skupno svoto $454,488.14. Toraj skoro pol milijona dolarjev je mestni zbor dovolil za letošnje mestne stroške. To je nekaj. Naše rojake Jolietčane pa posebno opozarjamo na dve točki v proračunu, zaznamovani ž zvezdicama, in to sta: prva pod Splošnimi stroški, kjer je dovoljenih $1,000.00 za North Chicago cesto, in druga pod naslovom Cestni department, kjer je dovoljenih $500.00 za drugo, torej našo wardo. Da je mestni zbor ti dve svoti dovolil, je največja zasluga našega aldermana g. Antona Nemanicha, ki se je takisto spet izkazal moža na svojem mestu, za kar je vreden najodkritosrčnejše hvale. Skupaj ....,........ $32,340.00 Inženirski department. Plača inženirskemu svetovalcu za vodna dela, 8 mesecev ..................$ 1,600.00 Ženo in otroke prodal. Dunaj, 19. jan—Na Sedmograškem je pil Aleksander Szotyori z nekim mesarjem Danom. Szotyori mu je po nudil ženo za stb kron^ a pripomnil, da mora vzeti z ženo obenem tudi vseh petero otrok. Mesar Dan je bil s predlogom zadovoljen in kupčija se je sklenila pred svedoki. Kaj je žena rekla k tej kupčiji, viri ne povedo. Javna zahvala. Claridge, Pa., 9. dec. 1906. Dragi in obče spoštovani zdravnik Dr. Collins M. I. Na vaše pismo, kako se sedaj počutim, Vam hočem danes odgovoriti in sicer sledeče, odkritosrčno. Vam moram poročati, kar se tiče moje osebe, Vam moram izreči toplo zahvalo, kajti jaz se sedaj, odkar sem Vaša izvrstna zdravila pora bil, popolnoma zdravega počutim, ter Vam bodem po preteku jednega meseca zopet jedno pismo pisal in sicer najtoplejšo zahvalo za Vaše izvrstno in v resnici uspešno zdravljenje. Vas pozdravljam in ostanem udani, ter hvaležni prijatelj. / S spoštovanjem Alois Praznik. STENSKI PAPIR za prihodnjih 10 dnij po zelo znižani ceni. 'elika zaloga vsakovrstnih barv, oljev n Arnežev. Izvršujejo se vsa barvar ska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah i Chicago telef. 2794 teJef. .92 7. N PREMOG TRD IN MEHEK, TER kok in drva! ZA KURJAVO prodaja v Jolietu po najnižjih cenah. • Stefan Kukar, Northwestern Phone 1479. Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les. Če boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi ce nami...Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa.. Za stavbo hiš in poslopij mehki in in trdi les, late, cederne stebre, deske in šinglne vsake vrste. Nas prostor je na Dcsplaines ulici blizu novega kanala. Preduo kupiš LUMBER, oglasi se pri nas in oglej si našo zalogo!» Mi te bomo zadovoljili in ti prihrinili denar W. J. LYONS, Naš Office in Lumber Yard na voglu DESPLAINES IN CLINTON Naj večja zaloga moški h oblek, ki sq ročno delane. Naše obleke so volnene, in jih imamo raznih barv. Imamo veliko zalogo vzorcev na razpolago. Eno obleko vam pošljemo za $7.98. Na iz-ber vam pošljemo tri vrste oblek eno sivo, rujavo in črno. Obleke sestoje iz suknje, hlač in vesta. Suknje so site v velikosti od 34 do 44. hlače od 30 do 42 okolu pasa do 35 palcev dolge. Obleke večje velikosti stanejo $9.98. Naročila. Pošljite /nam en dolar z sledečimi meram*: mero okolu pasa, prs, pod ramenih, od pasa do podplatov, m mi vam pošljemo katerokoli obleko in plačamo ekspresne stroške. Prepričali se bodete da naša cena je prav nizka za tako blago. Ko prejmete blago bodite dali doplačilo $6.98 ekspresnemu zastopniku. Ako ne bo- 1 dete zadovoljni ne plačajte nič nego 1 pošljite obleko nazaj. 1 Zastonj. Ako pojljete preč z naročilom $7.g8 vam damo lepo ovratnico zastonj z obleko, ker jih imamo veliko zalogo. GLOBE MDSE. CO. 161 Randolph St. Chicago, 111. Amerikansko-slovenski koledar za leto 1907 je dobiti po 30 ct poštnine prosto. Letos ji zopet zelo zanimiv, obsega sliko povesti, poučne stvari in humoreske; mnogo slik se nahaja tudi v njem. Istotam se dobiti vsakovrstne in druge knjige, pratika, lepe božične in novoletne razglednice. Frank Sakser Co., 109 Greenwich St., New York. 6104 St. Clair ave. n. e.. Cleveland, O Zvito. Mlad zakonski: "Ko je moja žena začela kuhati, sva imela še vsak dan goste: sitne sorodnike, tovariše, ta-kozvane prijatelje itd. — Polagoma pa so vsi izostali.. . in potem sva si vzela dobro kuharico!” Vsak sedmi. BRAY-EYA LEKARNA se priporoča slovenskemu občinstvu v Jolietu.:::::; Velika zaloga. Nizke ct ne. • • I04 Jefferson St., blizu mosta. 0] itva Če premislimo dejstvo, da vsak sedmi smrtni slučaj povzroča jetika, se gotovo začudimo, zakaj obrača občinstvo sploh tako malo pozornosti na to strašno bolezen. Zdravniki so za gotovo dognali, da se jetika lahko ozdravi, če se skrbi zanjo o pravem času. Kateri pa so potem prvi znaki? Gotovo svalo je čut utrujenosti brez vidnega vzroka, potrtost, slabost in dostikrat izguba slasti. Dobra tonika in krepilo, kakor Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino, brž prepreči ražvitek bolezni. To zdravilo bo dalo novo moč prebavilom in bo uravnalo njihovo delavnost. Telesu bo jemalo slabost, kar je glavna točka zdravljenja. Krepko telo lahko odpravi vse bolezenske kali. Tudi zdravim ljudem svetujemo, poskusiti včasi Triner jevo ameriško zdravilno grenko vino, da si okrepe svoje zdravje in moč. Tisti pa. ki delujejo vsled neprebavnosti, naj ga nemudoma uživajo. V lekarnah. Jos. Triner, 799 S. Ashland Ave. Chicago, lil. 122 N. Bluff St. M. F. LOUGHRAN, Longhran Bldg. JOLIET, 1LL Prodaja hiše in lote vugodnih krajih Zavaruje poslopja proti ognju in poso-juje denar na zemljiško lastnino. Obrnite se do njega v vseh takih zadevah. r L ♦0CWHCH»0»0»»'