FROM:

FATHER BERTRAMK

St Maiy’s, Lomont

OKTOBER 1953

IMMIGRANT ARCHIVES
University
of Minnesota

Nabožni slovenski mesečnik

VSEBINA: Pozdrav Mariji /Kanonik F.
Koretič/, stran 289 - Ti in misijoni ,/P.Ba-
zilij ofm/, stran 291 - Pri albanskih gorjan¬
cih v gosteh /P. Hugo dr. Bren ofm/, stran
293 - Frančišku /pesem/, stran 298 - Hiša
zlata /P.MirŠek/, stran 299 - Kristus Kralj
govori..., stran 300 - Spomini na Baraga
/mladostni spomini Baragove sestrične/,
stran 301 - Ike me je zbudil... /P. B-ič/,
stran 304 - Mladi apostol /O./, stran 307-
Baraga uči, Slomšek govori.../P.Odilo ofm/
stran 308 - Zgled junakom našega časa
/K.Z./, stran 310 - Slovenska božja pota,
/P. Odilo/, stran 312 - Pota božje pre¬
vidnosti /P. Fortunat ofm/, stran 314 -Le-
montski odmevi, stran 316 - Kramljanje na
zapečku, stran 318 - Nagrade medenega
piknika so prejeli.../zadnje platnice/.

Urejajo in izdajajo
SLOVENSKI FRANČIŠKAM
v Združenih državah ameriških

St. Mary’s Seminary, Lemont, Illinois - Tel: 494
Editor : Fr. Basil Valentin OFM
Business Manager : Fr. Cyril Shircel OFM
Naslov-Address: AVE MARIA,'Box 608,
Lemont, III. - Telephone: Lemont 873

Naročnina - Subscription rate: Za U.S.A.
in Kanado $ 2.50 - Za inozemstvo j 3.00

Tvoja naročnina je dar fantom, ki se v našem
semenišču pripravljajo na duhovniški poklic.
Naročnikov in dotrotnikov se lemontska franči¬
škanska družina dnevno spominja pri molitvah.

Published once monthly - twice in October- by
the Slovene Franciscan Fathers, Lemont, Illinois,
in the interests of the Commissariat of the Holy
Gross. - Entered as second class matter at the
post office of Lemont, Illinois, under the act of
March 3, 1879. Acceptance of mailing at special
rate of postage provided for in section 1103, act
of October 3, 1917. - Authorized July 14, 1945.

Printed by AVE MARIA PRESS, Lemont, 111.

DRAGI ROJAKI I Mesec oktober
nam vzbuja posebne spomine na dom.
Zakaj pa? Ker je mesec svetega rožnega
venca, katerega smodoma v družini ve¬
čer za večerom skupno molili. V mraku
se je domača vas čudovito umirila. Če
pa bi hodil od hiše do hiše in bi prisluh¬
nil pri oknih, bi zaslišal enakomerno,
polglasno molitev rožnega venca. Lepa
je bila slika družine: oče in mati, sta¬
rejši in mali otroci, pa tudi hišni delav¬
ci ali morda slučajni gostje ... ko je
prišla ura vsakodnevne družinske mo¬
litve, je gospodar segel po hišnem molku
in vsi so pokleknili. Da, hišni molek je
za vsaki slovenski dom svetinja, staro¬
davna in dragocena, saj je bo prebiranju
njenih jagod rastel rod za rodom. Ob
rožnem vencu so slovenske družine osta¬
le to, kar morajo biti:goreče vsvojLveri,
zveste svojemu narodu, poštene do sose¬
dov in usmiljene do revežev.

Žal je moralo toliko slovenskih si¬
nov in hčera po širnem svetu. Danes nas
ie toliko v Ameriki, na splošno na do¬
brem, saj so pridne slovenske roke kmalu
našle delo in si ustvarile novi domek v
novi domovini. Kaj pa molitev rožnega
venca? Ali si tudi to prinesel s seboj?
Res, morda to molitev moliš sam, mogo¬
če celo dnevno. Toda, predragi, kaj te
spomin na skupni družinski rožni venec,
kosi bil še doma pri očetu in materi, ne
priganja, da bi ohranil lepo navado tudi
za morjem v svoji družini? Ta molitev
je vedno moderna in prav tako spada v .
novo ameriško hišo kakor v stoletni slo¬
venski kmečki dom. Res Father Peyton,
ki po vsej Ameriki in po vsem svetu raz¬
širja molitev družinskega rožnega venca,
ne trdi zastonj: "Družina, ki skupno mo¬
li, bo tudi skupaj ostalal"Mož in žena,
ki skupaj molita, se bosta znala lepo po¬
govoriti, če pride med njima kaj narobe.
Otroci, ki se bodo od staršev naučili
skupne molitve, bodo v zavesti družin¬
ske skupnosti tudi radi ubogali in spošto¬
vali starše. Niso to samo besede. Dosti
je že zgledov, ko je prav skupni rožni
venec prinesel družinam mir in blago¬
slov. - Urednik

Oktober 1953 - Leto XLV

ariu

naročil
verniki
Ma rij o,

V apostolskih časih je živela v Rimu plemenita
gospa z imenom Marija, ki je v pravi, požrtvovalni lju¬
bezni darovala vse svoje imetje tamkajšnjim vernikom.
V hvaležnem priznanju za velike zasluge, ki jih je imela
ta dobrotna žena za rimsko krščansko občino, je
sveti Pavel v svojem pismu do Rimljanov, naj jo
v njegovem imenu lepo pozdravijo: “Pozdravite
katera se je veliko trudila za vas" (Rim 16, 6).

Ta Marija nas spominja druge, neizmerno večje
dobrotnice - ne le ene krščanske občine, marveč vsega
krščanstva, da, vsega človeštva. Ta oseba še v veliko
večji meri zasluži pozdrave nas vseh, našo prisrčno
hvaležnost in iskreno ljubezen. To je Marija, nad vse
blažena Mati božja, ki je nekoč na zemlji tudi za nas da¬

rovala svoje vse, svojega najdražjega Sina, zdaj pa nam
iz nebes naklanja preobilnih dušnih in telesnih dobrot.

Zato pa tudi sveta Cerkev neprestano opominja vse svoje vernike:
Pozdravite Marijo, katera se je mnogo trudila za vas! Pozdravljajte, ča¬
stite dan na dan, neprenehoma, presveto Mater božjo, predobro Mater

svojo!

Skozi vse leto, zlasti pa, ko pride v deželo oktober, mesec najlepših
jesenskih barv, ko je vsako drevo prelep šopek zase, nas vabi Cerkev, naj
vsi pozdravljamo Marijo zlasti z molitvijo svetega rožnega venca. V Lurdu
in Fatimi se je Mati božja prikazala z rožnim vencem v roki. Ali ni hotela
s tem povedati, kako ljuba ji je ta molitev? Kako bo Marija vesela, kako
ljubeznivo se nam bo nasmehnila, če nas bo videla - kakor je videla nekoč
Bernardko ali fatimske pastirčke - večer za večerom pred seboj z rožnim
vencem v roki. In koliko milosti, morda celo izrednih, nam bo naklonila

po tej molitvi. . .

Pozdravite Marijo z rožnim vencem - otroci! Majhni ste in nedolžni.
Zdravamarije, ki jih izgovarjate, ko s svojimi drobnimi prsti prebirate
jagodo za jagodo, bodo nebeški Materi najlepša in najljubša pesem vaše
mladosti.

Pozdravite Marijo - dekleta! Dorastla, vesela, polna življenja. A že
vam vstajajo prve skrbi za bodočnost: zase, da bi ostale dobre, plemenite
in čiste duše. Vsaka zdravamarija je najprimernejša prošnja, v kateri
razkrijete Brezmadežni svoje srce in jo prosite, naj bo ona Vodnica na
poti življenja, vseh njegovih veselih in žalostnih skrivnosti.

Pozdravite Marijo - fantje! Šli ste skozi strahotno trpljenje zadnjih

290 AVE MARIA

let. Vneto se pripravljate za bodočnost in si s svojimi krepkimi rokami že
služite vsakdanji kruh. Ne pozabite, da ste nekoč vse trpljenje, strah, ža¬
lost. . . z rožnim vencem v roki in zdravamarijo na ustnicah izlili pred
Marijo v trdnem zaupanju, da vam bo ona varno zavetje. In bila je. Zdaj
naj bo vaš rožni venec goreča prošnja, naj vas Marija ohrani močne v vi¬
harjih življenja. Vodi naj vas skozi vse nevarnosti, ki so v tujini mnogo
večje in v udobju mnogo hujše, kot so bile doma in v trpljenju.

Pozdravite Marijo - matere! Vam je rožni venec gotovo že stari zna¬
nec. Molite ga vsak dan, čeprav morda šele zvečer, ko si trudne želite
počitka. Močna vera naj vam da moči, da poprosite Marijo Pomočnico za
njeno varstvo ter njen posebni blagoslov zase in svoje najdražje. Pa še na
svojo domovino in na ubogi slovenski narod ne pozabite! Če pomagate svo¬
jim onstran morja v telesni bedi s paketi, jim pomagajte še z uspešnejšo
pomočjo, ki jo zmorete sleherni dan - z rožnim vencem.

Pozdravite Marijo - možje, očetje, delavci! Ko vam zvečer zdrkne z
ramen teža dneva, z rožnim vencem v roki izročite Pomočnici kristjanov
svoje križe in težave, priporočite ji svojo družino.

Pozdravite Marijo - vsi, ki ste si svoje telesne moči že precej izčr¬
pali! Z rožnim vencem boste najlepše na večer življenja še enkrat posve¬
tili vse svoje končano delo Bogu. Ob prebiranju jagod svojega že precej
obrabljenega molka se boste najlepše pripravili za končni obračun s svo¬
jim Gospodarjem.

Pozdravite Marijo - vsi, ki vas je bolezen priklenila na posteljo in že
priporočate svojo dušo večnemu Sodniku. Molek, ki se ga z zadnjimi moč¬
mi oklepajo odreveneli prsti in bo šel z vami v grob, bo pred Bogom pri¬
čal o vaši veri. Za vas pa bo posredovala Kraljica rožnega venca, ki ste
jo v življenju tako radi pozdravljali in častili.

-Najlepši rožni venec pa je tisti, ki ga moli vsa družina skupno, ki
ga molijo vsi, veliki in majhni, ko se po dnevu dela snidejo v domačem
krogu. Skupno prosijo Marijo, naj jih varuje in vodi. Je to, kot je dejal
pobožen duhovnik, skrivnostna zlata verižica, s katero vsak večer zveže
Marija krščansko družino z nebesi. Družine, ki molijo to prelepo družin¬
sko molitev večer za večerom, se utrjujejo v veri in medsebojni ljubezni,
obenem pa kličejo božji blagoslov in se zavarujejo zoper zmote modernega
časa. Ko moli družina skupno rožni venec in se močni glasovi starejših
spajajo z nežnimi glasovi mlajših, tedaj plava nad družino njen angel va¬
ruh. Radostno nosi molitev pred Njega, ki je dejal: “Kjer sta dva ali so
trije zbrani v mojem imenu, tam sem jaz sredi med njimi”(Mt 18, 20). Od
tam pa se vrača z veselim oznanilom: “Mir tej hiši in vsem, ki v njej pre¬
bivajo ! ”-

Bratje, sestre! Pozdravite Marijo, ki se je veliko trudila za vas!. . .
Poklonite ji vsak dan prav iz srca molitev rožnega venca!

Kanonik Franc Koretič

P. Bazilij OFM

medsebojni ljubezni in bratstvu ter posi-
novljenju božjem. O, kako lepo bi bilo to:
vsi na svetu: ena čreda in en pastir...

Vendar nad dejstva govore, da je do
tega še veliko korakov in dolga pot stole¬
tij. Kar poglejmo naše katoličanstvo: saj
včasih še preko ograje našega vrta ne vidi¬
mo, tako smo ozkosrčni. Le nas sosed le

prav biti jezen na soseda, zaničevati na¬
rodnost zaradi drugačnega značaja, ali
pozabi jati,da je tudi črnec kljub tuji bar¬
vi in morda duhu kože - človek z dušo in

PRAVI MO, da smo katoli¬
čani . Seveda smo. Le kdo naj nam
reče, da nismo, to bi ga grdo po¬
gledali. Toda najbrže pri izgo¬
varjanju te besede niti ne pomisli¬
mo, kaj neki pomeni. Katoliška
Cerkev pomeni v slovenskem jeziku
vesoljna Cerkev, Cerkev za
ves svet, za vse rase in narode;
Cerkev, v kateri naj bi se združili
vsi ljudje zemeljske oble v sladki

Oktober 1953

Tl IN MISIJONI

malo užali, kako težko je odpustiti: takoj
pozabimo na svojo katoliško širokogrudnost.
Vslužbi delamo skupaj z Meksikancem, ki
je celo dober katoličan. "Čuden narod!
Njegovega značaja pa ne prenesem ! " pre¬
pričuješ sam sebe in se do njega prav nič
katoliško ne obnašaš. Morda se je v tvojo
soseščino preselila črnska družina: tudi ti
si med tistimi, kateri javno obravnavajo
"nezaslišano krivico", ki se je zgodila do¬
tlej "belemu bloku" vaše ulice... Kaj pa
bi dejal, če bi vaš župnik te Črnce celo
vpisal v faro?-In ko bereš v časopisu, da je
spet novi slovenski misijonar zapustil roja¬
ke in sklenil darovati svoje življenje kato¬
liškim misijonom nekje daleč na Vzhodu,
tedaj se iz tvojih ust izvije ugovor: "Prav
nič narodnjaka ni v njem. Toliko dela bi
našel med svojim narodom doma in na tu¬
jem, pa ti sili v misijone, kjer bo po letih
težav in trpljenja morda nehvaležno ubit..".
Res, vsi ti ljudje v mojih primerih zaslužijo
častno "diplomo": Katoličan prve vrste!

A pri prvih treh primerih jih morda le
v duši nekaj zapeče. Zdi se jim, da le ni

pravico do svobode. Težko pa bi našel ka¬
toličana, ki bi si že kdaj očital, da je
narodni samoljubnež in ne privošči luči
vere poganskim narodom samo zato, ker
se mu zdi, da lastni narod potrebuje vse
svoje duhovnike. Ne, zdi se mu kar na¬
ravno: Čemu v misijone? ! Toliko dela do¬
ma, tam pa smrtna nevarnost, nehvaležno
pehanje, delo pa - kapljica v morje...

Temu mnenju res ne moremo reči greh ,
saj v njem ni hudobije. Lahko pa mu upra¬
vičeno pravimo: skrajno nekatoliškomišlje¬
nje in velika nepoučenost.

Ali si že pomislil, da je imel sv. Mo-
destdoma na Irskem dovolj dela, in vendar
je odšel na dolgo pot med naše pradede ter
umrl na slovenski zemlji? Ali ni tudi res,
bi sveta brata Ciril in Metod lahko delala
24 urna dan med svojimi poganskimi ali že
krščenimi rojaki, pa bi jima zmanjkalo ča¬
sa? A vendar sta pustila svojo domovino in
se odpravi la med južne Slovane - da se da¬
nes ti lahko ponašaš s svojim katoliškim i-
menom, dasi se žal ne zavedaš, kaj to po¬
meni in kaj si zaradi tega imena danes dol-

292

AVE MARIA

žan. Vsaj ta dva zgleda naj nam vrneta del
one širokogrudnosti do misijonov, ki bi jo
moral imeti vsak dober katoličan . Potem bi
imeli več misijonarjev, ker bi jim starši in
sorodniki ne ubili v kali misijonskega po¬
klica. Potem bi nas protestanti ne prekaša¬
li v nabiranju podpore za misijone, kakor
nas sicer. Potem bi bila bliže uresničenju
ona idealna slika ene črede in enega pa¬
stirja ...

Ko se je Friderik Baraga odločil za mi¬
sijone, je moral verjetno poslušati iste u-
govore. Morda se je tudi sam težko nameni I
za to pot ob pogledu na duhovno bedo do¬
ma, saj je dolgo časa razmišljal, kaj je
božja volja, predno Je napisal prošnjo za
odpust iz škofije. Ko ga je njegova sestra
Amalija v preveliki ljubezni hotela oplaši¬
ti pred misijonskim življenjemvameriških
pragozdovih, ji je dal Baraga odgovor, ki
je vreden njegove duhovne veličine. Tako¬
le ji piše: "Pokarati Te moram, da tako skr¬
biš zame zavoljo zimskega mraza, lakote ,
žeje in nevarnosti, ki me čakajo .-Pusti, lju¬
ba sestra, prosim Te, vnemar vse te malen¬
kosti 1 Če bi se misijonarji ozirali na mraz,
vročino, lakoto in žejo, na trud in nevar¬
nosti in podobne težave, bi še ne bili pri¬
peljali toliko poganov v Kristusovo stajo.
Ako se trgovci ne ogibajo nobenega vre¬
mena, nobenih težav in nevarnosti, da si
pridobijo samo nekoliko časnega dobička,
ki ga morejo uživati samo do konca svoje¬
ga kratkega življenja: bi li mar vse to mo¬

glo motiti mene, ki nimam drugega name¬
na, kakor dobivati duše za nebesa? Pusti
torej vse te prazne skrbi, ki Te, kakor pi¬
šeš, tako žalostijo, in me vsega daruj Bo¬
gu 1 11

Prav ima živi jen jepisec Jaklič v svoji
knjigi o Baragu, ko tem besedamdodaja,
"da so vredne sv. Pavla." In tudi so. Misi¬
jonar se vsega daruje Bogu v delu za šir¬
jenje božjega kraljestva na zemlji. Toda
koliko lažja mu je ta žrtev, če ga spremlja
zavest, da lastni narod razume njegov po¬
klic, z radostjo sledi njegovemu delu ter
ga podpira z molitvijo in darovi. V tem smo
Slovenci kar nekam za drugimi narodi, da-
si ne vsemi. Damo za misijone, zakaj ne.
Morda dosežemo v zbirkah častna mesta.
Toda to imenujemo dar, vbogajme, na¬
mesto: naša katoliška dolžnost.
Ko bi to svojo dolžnost enkrat razumeli,
potem bi tudi raznih ugovorov ne bilo iz
naših ust. Ponosni bi bili na borce misijo¬
narje, ki delujejo na katoliških frontah.
Žrtvujejo se tujim narodom, to je res, toda
prav to nesebično delo se bo našemu narodu
stoterno obrestovalo. Poleg tega pa s tem
svojim delom govore vsemu svetu, da smo
Slovenci res katoliški narod, ki bi rad luč
svete vere posredoval tudi drugim.

Naj bi nam letošnji misijonski mesec
oktober vlil zavest: Katoliški Slovenec
seml zato moram katoliško živeti in tudi
katoliško gledati na misijoneI

Sreča odseva iz obrazov Indij¬
cev, katerim slovenski misijonar
prižiga luč vere...

Slika predstavlja letošnjega
novomašnika Rev. Kusteca med
zbranimi verniki. Njegovo pismo
in še več slik bomo objavili pri¬
hodnjič.

Oktober 1953

293

Pri albanskih gorjancih
v gosteh

P. Hugo
dr. BREN

O. F. M.

4

/tLBANCI so naši jugoslo¬
vanski sosedje, a so nam tako malo
poznani kot kaki Zulukafri. Le redki
so, ki se namerijo mednje, da jih
pobliže spoznajo; še posebno redki
pa so taki, ki bi se povzpeli v njih
težko dostopna gorska selišča. A
prav tam gori žive pristni Albanci
s svojimi prastarimi narodnimi obi¬
čaji, ki jih kot nekako sveto relikvi¬
jo, podedovano od svojih davnih
prednikov, zvesto čuvajo in kot tako
zapuščajo mlajšim rodovom.

Taki, ki proučujejo kulturno
zgodovino narodov, se posebno za¬
nimajo zanje. Kajti med njimi se je
morda od vseh evropskih narodov
ohranilo še največ starožitnosti iz
one dobe, ki jo rimski pesnik Ovid
opeva kot zlato dobo človeške zgodo¬
vine. Takrat ljudje še niso imeli
nikakih pisanih postav, a so iz sebe
in po sebi, brez kakega zunanjega
pritiska, delali kar je prav za mirno
medsebojno sožitje. Danes je sicer
Albanija samostojna državica s svo¬
jim državnim zakonikom, a ima po¬
leg njega še svoj “običajni zakonik”,
obstoječ iz tisočletnih narodnih na¬

vad, ki so Albancem prešle v meso
in kri. “Dugakjini" mu pravijo.

Ena teh navad jim je posebno
sveta: gostoljubnost. Njo sem
namenil malo podrobneje opisati.

A da ne bo kdo iz naslova skle¬
pal, da sem bil sam pri njih v go¬
steh, moram sam reči, da ne. Pač
pa sem se o vsem tem razgovarjal
z nekim svojim albanskim sobratom
frančiškanom, ki preiskuje staro¬
žitnosti svojega naroda in je o njih
napisal že več znanstvenih razprav.
Ena ima za predmet ravno albansko
gostoljubnost in je služila za podla¬
go tega članka.

Danes najobičajnejši albanski
izraz za gosta je “mik”, kar je prav
za prav skrajšana latinska beseda
amicus t. j. prijatelj. Ker je Alban¬
cu vsak gost kot tak prijatelj, velja
to ime tudi za gosta. Mik je Albancu
vsak, ki se je zatekel pod njegovo
streho, bodi domačin ali tujec, te
ali one vere, resnični prijatelj ali
celo sovražnik. Če je bil od gospo¬
darja sprejet pod streho, ga ta toli¬
ko časa, dokler ostane pri njem,

294

smatra za mika - prijatelja z vsemi
predpravicami, ki so s to besedo v
zvezi. Najzvestejši čuvarji narodnih
običajev so imeli za mika celo mo¬
rilca njihovega lastnega družinskega
člana, ako je pri njih iskal zavetja.
Ako je bil kot tak pod njihovo stre¬
ho, se mu ni bilo ta čas ničesar ba¬
ti, čeprav mu je v moči krvne osve-
te, ki tudi spada k običajnemu pravu,
družinski poglavar v imenu svojih
zaprisegel smrt.

Alarupi v neki svoji albanski
povesti polaga na usta L. Gjeloši te¬
le besede: “Če pride kdo pred tvoja
vrata in te prosi gostoljubnosti, ali
se izroči tvojemu varstvu, se ne
smeš ozirati na to, kar je on storil,
ampak na to, kar imaš ti storiti: ga
kar najgostoljubneje sprejeti. Vedi,
če bi bil tudi ubil mojega prvorojen¬
ca, moje edino upanje, bi ga trkajo¬
čega na moja vrata vendarle sprejel
kot gosta v svoje varstvo. ” Takega
junaštva je zmožno samo globoko v
Boga zasidrano gostoljubje. In tako
je pristno albansko gostoljubje. To
pričajo razni njihovi pregovori, na
primer: Gostje senca božja. Kjer je
gost, Bog namnoži hrano. Bog ne
pusti nobenega gosta brez kruha.
Albanska hiša je božja in gostova. In
tako dalje. . .

Kljub temu pa je gost vezan na
nekatere pogoje, brez katerih ne
sme računati na gostinsko pravo. Ako
bi bil nekako nasilen, kot so danda¬
nes berači, in bi kar vdrl v hišo ter
zahteval vse mogoče, bi s tem goto¬
vo zaigral gostinsko pravo. Zunaj
pred hišo mora poklicati gospodarja
po imenu. Če ne ve njegovega ime¬
na, mora zaklicati: “Gospodar te hi¬
še, ali bi ti bil dobrodošel kot gost?”
Ako ne dobi odgovora, mora iti da¬
lje; znamenje, da ni dobrodošel. A
to se ne zgodi, če je gospodar do¬
ma, ker bi zanj pomenilo to odgnati
od hiše Boga samega. Nasprotno se
gospodar nemudoma pokaže na pra¬
gu inmu-Zakliče: “Dobrodošel v ime-

AVE MARIA
nu božjem!” Ko bi kdo brez tega od¬
ziva prestopil prag, bi se smatral
za skrunitelja gostinskega prava in
bi zapadel kazni 500 piastrov, svo-
ječasnih 150 lir. In če bi pozneje
gospodar opazil, da je v hiši česa
zmanjkalo, bi bila tatvina naprtena
takemu gostu in bi moral škodo dva¬
kratno poravnati.

Ko je bil gost kot tak od gospo¬
darja že na dvorišču pozdravljen, je
s tem sprejet v varstvo gostitelja,
naj že bo za delj časa ali le za kra¬
tek obisk. To zavisi od njegove že¬
lje, ki jo je izrazil gospodarju. Če
samo prosi, naj mu pokaže pravo
pot, ki jo je zgrešil, ga spremi do
nje in mu da potrebna navodila. Ako
želi jedi in pijače, mu postreže po
svojih najboljših močeh. Morda za¬
prosi samo za ogorek, da si nažge
pipo. To potrebo “običajno pravo”
izrecno omenja s pristavkom: Kdor
bi mu te usluge ne storil, bi se hu -
do pregrešil zoper nepisano postavo
gostoljubja.

V slučaju, da želi prišlec delj
časa uživati gostoljubje, mu gospo¬
dar poda desnico v pozdrav inga pe¬
lje v hišo. Ko prestopi prag, se v
znak spoštovanja vsi domači, ki so
se medtem zbrali, dvignejo. Gospo¬
dar mu najprej odvzame puško, brez
katere si starega Albanca sploh ne
moreš misliti, in jo obesi na klin v
znamenje, da je zdaj v varnih rokah
gostitelja. Ena izmed žensk mu po¬
nudi stolček na častnem mestu ob
domačem ognjišču in ga prijazno
povabi, naj sede. Domače ognjišče
je njihova sprejemna soba pozimi in
poleti, kajti sesti k ognjišču pomeni
izročiti se varstvu gostitelja.

Ko je gost zavzel častno inesto,
gospodar vzame v roke tobačnico in
mu zvije cigareto. Albanec je rojen
cigaretar. Najmlajša izmed deklet
mu jo z desnico prižge, držeč levi¬
co na srcu. Postava veleva, da je
treba gostu kot prijatelju vse podati
z desnico. Kar se dela z levico, se

Oktober 1953

smatra za poniževanje. Le takemu,
ki se je pregrešil proti gostoljubno¬
sti, podajajo vse z levico in še to ne
naravnost, ampak preko pod kolenom
skrivljene noge. To traja toliko Sa¬
sa, dokler ni njegov greh proti go¬
stoljubnosti maščevan. Levica je
Albancem znamenje izdajstva, de¬
snica znamenje zvestobe, kakor sta¬
rim Rimljanom.

Nato gospodar “speče” kavo zase
in za gosta, a jo seveda najprej po¬
da njemu. Ženske pa medtem prine-
so sena, ga razstlejo okrog ognjišča
in pogrnejo z belim prtom. Ko se je
gost po turško vsedel na svoje čast¬
no mesto, mu odvzamejo opanke.
Hišna gospodinja ali najmlajše de -
kle oz. nevesta ( tako imenujejo za
možitev zrela dekleta) mu umije no¬
ge. “Gostu se umijejo noge”, vele¬
va Običajnik. Nato se ženske odstra¬
nijo; pri gostu ostanejo le moški in
prične se živahno kramljanje. Saj
so gostje za te gorjance edini vir, iz
katerega dobivajo vesti, kaj se po
svetu godi. Če je bil gost mnogo po
svetu, zna tudi mnogo povedati. Na¬
peto ga poslušajo in vneto izprašu¬
jejo, kako je drugod. Gotovo, da bi
tudi ženske rade kaj novega slišale,
a pripravljati morajo obed ali gosti¬
jo. Če gre za navadnega gosta, ima
prvo mesto pri običajnem družin¬
skem kosilu. Za izredne goste pa je
hitro pripravljena prava gostija, če
jo hiša količkaj zmore.

Uboge družine se sicer ne mo¬
rejo kaj prida postaviti, ne z enim
ne z drugim. Toda nekaj mora imeti
za gosta vsaka družina pripravljeno,
naj je še tako uboga: kruh, sol in -
srce. Gost mora biti prepričan: če
družina, pri kateri je potrkal, nima
drugega, postregla mu bo s kruhom
in soljo, a to iz srca. In zadovoljen
bo, videč dobro voljo gostiteljev, ki
kar izžareva iz veselih obrazov. Je
pa sicer tako ubožno pogostovanje
bolj redko. Ako doma ni kaj boljše¬
ga pri rokah, si od sosedov izprosi

295
na posodo, če so le kje v bližini. Če
pa tudi to ni mogoče, mora kaka do¬
mača žival žrtvovati življenje.

Gosta pustiti ob samem kruhu
in soli so stari gostoljubni Albanci
smatrali za največje osramočenje.
Iz zadnjih let turškega gospodstva
nad Albanijo poročajo o sledečem
značilnem dogodku: Neki hribovec je
ubil trgovca, ker je neki ženi dal
nečastni priimek. Oblast je morilca
prijela in obsodila na smrt. Hladno¬
krvno je sprejel smrtno obsodbo, v
zavesti, da je častno maščeval ža¬
litev one žene. Ko ga je skutarski
paša Mustafa vprašal, če se je že
kdaj v življenju nahajal v mučnejšem
položaju kot zdaj, ko gleda smrti v
obraz, mu je odgovoril:“Da, enkrat
že! Takrat, ko mi je gost potrkal
na vrata, pa mu nisem imel ničesar
dati. " - Vsekakor značilna izjava.

Imenitnejše družine pripravijo
gostu pravo pojedino raznovrstnih
jedil. Ko je bogato kosilo ali večerja
pripravljena, postavijo pred gosta
mizo in jo najprej prekrižajo. Nato
pride gospodinja s posodo vode, da
si umijejo roke: najprej gospodar,
potem šele gost. Ako bi ravnali na¬
sprotno, bi to pomenilo zlo, smrt
hišne gospodinje ali kaj podobnega.

Prijazen smehljaj je dosti vreden.

296

A VE MARIA

Šele po tem obredu gostje po
turško posedejo okrog mize in gosti¬
ja se prične brez žensk in otrok.
Ženske kosijo pozneje, otroci pa
prej, da s svojim žlobudranjem ne
motijo poteka razgovora. Vsako go¬
stijo otvori rakija. Najprej gospo¬
dar gostu natoči kozarček žganja, na¬
to šele sebi. Toda gost se ne sme
dotakniti svoje merice, dokler go¬
spodar ni svoje dvignil, mu nazdra¬
vil in izpraznil. Šele potem gost od¬
zdravi gostitelju' in izpije svoj ko¬
zarec. Ko sta ta dva že pri drugem
kozarcu, se natoči tudi ostalim go¬
stom in ženskam. Sledi obed z raz¬
nimi narodnimi jedili, pijača pa jim
je odslej studenčnica izpod skale.

Gostija traja toliko časa, dokler
gost ne neha jesti, šele to je za do¬
mače znamenje, da se bliža konec.
Po nekaj nadaljnih grižljajih se vsi
dvignejo, ena izmed žensk odnese
mizo s posodjem, druga prinese vo¬
de, da si gostje umijejo roke. Nato
zopet posedejo okrog ognjišča, si
nabašejo pipe ali zvijejo cigarete, in
navadno razgovarjajo do pozne noč¬
ne ure. Potem se domači razidejo v
spalnice, gostu pa posteljejo ob og¬
njišču kot najčastnejši spalnici in
mu pozimi postrežejo tudi s toplo
odejo.

Gost ostane v hiši dokler hoče.
Nihče ga ne goni proč, ker ga od ti¬
stega trenutka, ko so ga sprejeli,
smatrajo za družinskega člana. Kot
tak uživa vse družinske pravice, ki
so prav tako svete kot osebne, ali
pa še bolj. Kajti če preti gostu ne¬
varnost, je gospodar preje priprav¬
ljen žrtvovati sebe in svojega člo -
veka kot pa njega. Neko tako juna¬
ško dejanje, ki pa sloni na zgodovin¬
ski podlagi, opisuje sloveči albanski
pesnik Fishta iz novejše dobe: Ko je
kongres v Berlinu leta 1878 nekaj
albanskega ozemlja prisodil Črni go¬
ri, Albanci niso hoteli o tem nič
slišati. Turki, ki so takrat imeli
nad njimi vrhovno oblast, so poslali

Mehmetpašo kotizrednega poslanca,
ki naj jih pregovori, da se udajo. Ta
je sklical albanske poglavarje v hišo
nekega Abdulaha Drenia, da jih tam
pripravi do tega. Toda vse zastonj.
Paša je dal poglavarje zaradi tega
zapreti. Sicer jih je kmalu izpustil,
a vsem Albancem se je zaradi svo¬
jega postopanja smrtno zameril.Ob¬
kolili so hišo njegovega gostitelja in
zahtevali pašo.vo predajo. Gostitelj
pa jim je odgovoril, zavedajoč se
se svoje dolžnosti napram gostu, da-
si je bil s srcem odločno na strani
ljudstva: “Vse moje vam je na raz¬
polago: hiša in imetje; samo moja
duša, čast in gost ne!. . . ” Zaprl se
je v hišo in odbijal napade oblego-
valcev, dokler ni padel s svojim go¬
stom in prijatelji vred.

A če je gostitelj dolžan braniti
gosta z nevarnostjo lastnega življe¬
nja, je tudi gost dolžan čuvati pravo
svojega gostitelja in njegove hiše.
Če na katerikoli način skali družin¬
ski mir ali mu zlonamerno povzroči
kako škodo, velja za roparja in se
temu primerno kaznuje. Običajno
pravo veleva: “Če gost prekrši svoje
dolžnosti, je enako odgovoren kot
tisti, ki zlorabi gostinsko dobroto s
tem, da ukrade ovco ali kaj druge¬
ga. ” Takemu pa gorje! S tem za¬
pravi svojo čast, zlasti v slučaju, če
gostitelju odnese orožje ali če se
pregreši proti ženskim članom nje¬
gove družine. Slednje se smatra za
največje izdajstvo. Ta greh je tako
velik, da pravo nima kazni zanj. Ta¬
kole pravi: “Teh zločinov kazensko
pravo ne kaznuje. ” S tem hoče reči,
da prepušča kazen dotičnemu, ki je
krivico utrpel. .In Albanec Se zna
osebno temeljito maščevati. Krvna
osveta veže člane družine iz roda v
rod, dokler ji ni zadoščeno.

Kot rečeno, ostane gost v hiši
toliko časa, kolikor hoče. Ko pa se
je odločil, da odide, ga gostitelj vi¬
teško odpremi dalje, če se je tudi
on viteško obnašal. Za popotnico ga

Oktober 1953

opremi z vsem potrebnim. Po pri¬
srčnem slovesu od cele družine ga
vsi spremijo do vrat. Vprašanje za
račun bi bilo smrtno razžaljenje za
vso družino, pač pa navadno gost
ženskam in otrokom mimogrede sti¬
sne iz hvaležnosti kaj malega. Nato
ga eden izmed družinskih članov,
morda deček ali deklica, pospremi.
Hoditi mora pred njim, ne le zato,
da mu pokaže pot, ampak tudi iz te¬
ga vzroka, da na cesti vsakdo takoj
spozna: to je gost in še vedno pod
varstvom gostitelja, šele tedaj, ko
gost sam odslovi spremstvo, prene¬
ha gostiteljeva odgovornost zanj.

A gostoljubnost je le eden izmed
albanskih narodnih običajev. Njihov
Običajnik jih vsebuje celo zbirko.
Žal moderno življenje, ki polagoma
prodira tudi v hribovska naselja, al¬
banskim starožitnostim ne bo priza¬
neslo. Obmejna in dolinska Albanija
je že več ali manj modernizirana.
Prej ali slej ji bo sledila tudi naša
gorjanska. . .

To se ne bo zgodilo brez škode
za narod. Saj vsi taki običaji vsebu¬
jejo prvotno pravo dotičnega naro¬
da, ki je zapisano globoko v ljudska
srca. Ob njih so se narodi likali in
izlikali v kremenite naravne znača¬
je in tudi krščanske kavalirje, ka¬
kršnih moderni zakoniki z vsem svo¬
jim policijskim aparatom ne vzgaja¬
jo. S kako lahkoto navadno ljudje
prelamljajo postavo in odredbe, ki
so dane od zunaj. Samo na to gleda¬
jo, da jih nihče ne dobi. Vse nekaj
drugega pa so jim obveznosti, ki jim
jih nalagajo narodni običaji, po pred¬
nikih posvečeni in v ljudski duši za¬
koreninjeni. Te prelomiti se jim zdi
oskruniti spomin pradedov in izdati
narod.

Ti ljudski običaji mestoma tudi
globlje posegajo v življenje kot pa
postavodaja modernih držav. Alban¬
ski ljudski Običajnik na primer na¬
vaja podrobne slučaje, v katerih kdo
zapravi svojo čast, kakršnih držav-

Pri albanskih gorjancih Se ni pro¬
metnih sredstev, a ljudje so sretni.

ni zakoni ali sploh ne poznajo, ali pa
brez tožnika ne uvažujejo. Na pri¬
mer: če kdo koga javno imenuje laž-
nika, če mu pljune v obraz, če ga
sune, če mu ne izpolni dane obljube,
če komu razžali ženo ali mu jo hoče
odtujiti, če žali njegovega gosta, če
ne poravna dolga, itd. . . Vsak tak
brez nadaljnega zapravi svojo oseb¬
no čast pred narodom Vsak ve, kaj
to pomeni: levica stopi na delo na¬
mesto desnice in še ta preko ukriv¬
ljene noge, kot smo zgoraj povedali.
To pa jeza ponosnega Albanca hujše
kot smrt.

Tako ljudsko običajno pravo
vzgaja poštenjake in je res škoda, da
ga povsod državno pravo izpodriva,
namesto da bi ga gojilo in izpopol¬
njevalo ter s tem sebi polagalo trd¬
nejše temelje. Škoda, da je za mno¬
ge narode že prepozno, ker so od
svojega zgodovinskega običajnega
prava ohranili le še kak drobec.

Kolikega pomena so za ljudstvo

298

taki narodni običajniki, nam pojasni¬
ta sledeča zgleda, vzeta iz zapiskov
srednjega veka:

Srednji vek je imel za razne
prestopke zelo stroge kazni, ki jih
danes noben kazenski zakonik več
nima. Za ponovno krajo grozdja so
na primer tatu odsekali prst in če ga
je skušnjava zopet premagala, je
izgubil še drugega. Kdor je preklel
Boga in Marijo, je moral plačati
gotovo številozlatov. Če je ostal ne¬
poboljšljiv, so mu prežgali jezik.
Tako se je glasila postava kazen¬
skega zakonika. - In vsa ta strogost
pri kraji grozdja in preklinjanju ni
zatrla ne kraje in ne kletev. Bila je
le sila od zunaj. . .

Drugi zgodovinski vir iz iste do¬
be pa poroča, da je neka opatija v
dobrih letih pridelala toliko vina, da
jez njim zlahka vsakemu postregla.
Ob prometni cesti, na kateri je čez
dan toliko žejnih omahovalo, je po¬
stavila hišico s kletjo, v kateri je

AVE MARIA
bilo vino vedno na razpolago. Na
vratih hišice je bil napis:“Žejni po¬
potnik, tam in tam boš našel ključ
od kleti. Vzemi ga, pojdi v klet in
uteši si žejo, potem pa ključ zopet
deni na njegovo mesto, da se bo tu¬
di naslednji popotnik lahko odžejal!”
Ko bi kaka opatija to danes naredila,
bi najbrže že drugi dan ne bilo več
ključa na mestu, pred sodom pa bi
ležali pijanci, morda celo v luži vi¬
na, ki ga niso mogli izpiti. Če bi se
kaj podobnega zgodilo takrat, bi bil
kronist to gotovo omenil. A tega ni
storil. So pač imeli takrat ljudje več
nepokvarjenega naravnega socialne¬
ga čuta in so bolj živeli iz vere kot
danes. Ta dva sta bila močnejša re¬
gulatorja mirnega sožitja, kot pa
strogi zunanji paragrafi: več sta
zmogla kot kazensko pravo.

Zato nazaj k naravnemu življe¬
nju, po veri posvečenem, ki je še
doma v oddaljenih gorah!

Frančišku

Majhen bil si tu med nami,
zdaj si velik knez višin.
RasteI si v ljubezni sami
za trpeče - sam trpin .

Kristusova verna slika
je življenjska tvoja pot.
Naš ponos in Cerkve dika,
v duši tvoji je Gospod.

Sonce ti krog glave sije,
rane ti v dlaneh gore,
iz srca ti roža klije
in v plamenih so noge.

V družbi plavaš zdaj blesteči,
vse bogastvo ti je Bog:
z blagoslovom nas osreči
svojih prebodenih roki

Oktober 1953

299

P

/Vaj je stari zakon kot novi
zakon, prekrit s pajčolanom skriv¬
nostnih prerokb inpredpodob? In kaj
je novi zakon drugega kot popolnoma
odkrit stari zakon? - pravi sveti
Avguštin. Prav ima. Prihod Mesija,
Odrešenika sveta, Njegovo delo od¬
rešenja v vseh podrobnostih, usta¬
novitev božjega kraljestva na zem¬
lji. .. vse to je bilo napovedano že v
starem zakonu. V teh napovedih in
predpodobah pa je bila napovedana
tudi Odrešenikova Mati Marija, nje¬
no sodelovanje z božjim Sinom in
njena naloga, ki jo bo imela v novem
božjem kraljestvu za zemlji za od¬
rešeno človeštvo. Kot smo že rekli,

50 sestavljalci litanij vzeli mnogo
Marijinih nazivov iz stare zaveze,
da z njimi opevajo slavo in čast
božje Matere. Tako moremo pravilno
vzeti in razumeti naziv “Hiša zlata"
samo tedaj, če pogledamo v knjige
stare zaveze.

Ko v Knjigi modrosti napovedu¬
je Sveti Dah Marijo, pravi:“Modrost

51 je sezidala hišo. ” Kako lepo se
te besede skladajo z besedami nove
zaveze:“InBeseda je meso postala.”
Druga božja oseba, ki jo sveti evan¬
gelist Janez imenuje Besedo, se je
učlovečila: postala je pravi človek.
Za telo, v katerem se bo to zgodilo
in v katerem bo Sin božji prebival
devet mesecev pred rojstvom, pa si
je sezidal “hišo" - božjo Mater
Marijo.

Vzeti pa smemo za naš naziv
tudi mogočno predpodobo, ki opiše,
kakšno “hišo” si bo Modrost sezi¬
dala, kakšna bo ta božja Mati. Ta
predpodoba je Salomonov jeruzalem¬
ski tempelj, ki ga sveto pismo na¬

vadno imenuje “hiša božja”.

Mogočno seje dvigala sredi Je¬
ruzalema ta Salomonova hiša božja.
Vsa se je lesketala v zlatu, srebru
in slonovini. Že njegova pozlačena
streha je očarala vsakega, ki se je
bližal mestu in so ga slepili sončni
žarki, odbijajoči se od nje. Tudi
notranjščina templja je bila prekra¬
sna. Vse, kar je zmogel bogati kralj
Salomon dobiti dragocenega, vse,
kar je zmogla tedanja umetnost le¬
pega« J e  vladar darežljivo žrtvoval,
da je bila stavba res vredna svojega
imena. Saj je bila stanovanje same¬
ga Boga, ki je bival v belem oblačku
nad skrinjo zaveze v najsvetejšem
delu templja. Tako je bila ta hiša
božja res v pravem pomenu “hiša
zlata” - obenem pa predpodoba Ma¬
rijina.

Kaj bi moglo lepše in jasnejše
napovedati in opisati “zlato Hišo”
nove zaveze - Marijo, ki si jo je iz¬
brala in pozidala večna Modrost?
Kaj bi moglo popolnejše pokazati na
vso veličino Marije kot “Hiše zlate"
vse duhovno zlato Marijine duše in
lepoto njenega telesa, kakor ravno
ta predpodoba, Salomonov tempelj ?

300

Sredi človeškega rodu stoji ta “Hiša
zlata” in ves svet strmi nad njeno
vzvišenostjo.

Jasno je torej, da hočemo s tem
nazivom počastiti Marijino telo -
Hišo božjo, stanovanje Boga same¬
ga ob učlovečenju. Ker pa jo ta tretji
del Marijinega litanijskega slavo¬
speva opeva predvsem kot našo Ma¬
ter, je gotovo namen tega vzklika
tudi ta; povedati nam hoče, da je
Marija “Hiša zlata” tudi za nas .
Jeruzalemski, tempelj je bil v prvi
vrsti res sezidan v božjo čast, toda
služil je tudi ljudstvu, ki so priha¬
jali vanj od blizu in daleč, da so v
njem častili Boga, On pa jim je v
njem izkazoval usmiljenje in ljube¬
zen.

Če sveti Pavel piše Filipljanom,
da “jih ima v svojem srcu”, ali nam
ne govori nebeška Mati kot svojim
otrokom prav isto in še v večji me¬
ri? Materino srce je dom, je hiša
za slehernega otroka. Tam ga ima
mati s svojo ljubeznijo. In ali ne
pravimo o materinem srcu, da je
zlato?“O, zlato materino srce, kako
me ljubiš!” poje slovenska pesem.

AVE MARIA

Veliko razlagalcev litanij zato
pravi o tem nazivu, da opeva Marijo
kot našo Mater. Ta “Hiša zlata” je
Marijino zlato materinsko srce, nje¬
na ljubezen do nas. Rodila nas je v
neizmernem trpljenju pod križem,
njej nas je v zadnjem trenutku živ¬
ljenja izročil Jezus Kristus. Marija
nas ljubi, ker je priča večne božje
ljubezni Sinove do nas. Saj je plačal
za naše odrešenje tako visoko ceno
- svojo kri do zadnje kapljice.

Zdi se mi, da res ni treba do¬
kazovanja, da je Marijino srce za
nas res zlata hišica, kjer vedno
lahko potrkamo s prepričanjem, da
bomo uslišani. Koliko je bilo o tem
povedanega v dosedanjih razlagah.
To veš ti, to vem jaz, to ve ves
človeški rod iz dvatisočletne izkuš¬
nje: Marija ima zlato srce matere!

Zato pa ji s tem nazivom tudi
zakličemo:“Marija, mi te ljubimo!
O, prosi za nas zlasti, da bo ta na¬
ša ljubezen do tebe stanovitna do
zadnjega diha ob smrtni uri, ko nas
boš peljala v večno zlato hišo - v
blažena nebesa! ”

P. Miršek

Kristus Kralj govori

Vaš učenik sem - pa me ne vprašujete,
vaša luč sem - pa ne gledate vame,
vaša pot sem - pa ne hodite po njej,
vaše življenje sem - pa ne hrepenite po meni,
modrost sem - pa mi ne sledite,
lepota sem - pa me ne ljubite,
bogastvo sem - pa me ne prosite,
večen sem - pa me ne iščete,
usmiljen sem - pa mi ne zaupate,
vsemogočen sem - pa me ne častite,
pravičen sem - pa se me ne bojite,
če vas zavržem - se ne čudite!

/Napis na stolnici v Luebecku/

Naj vlada Kristus Kralj Tebi in Tvoji družini!

Oktober 1953

301

SPOMINI NA BARAGA

Mr. Joseph Gregorich, zgodovinar Baragove zveze,
je na svojem obisku v Sloveniji prišel v stik z daljnim Ba¬
ragovim sorodnikom g. Bojanom Drenikom. Njegova stara
mati je bila hči Baragovega strica Ignacija. G. Drenik še
hrani rokopis z naslovom: “S p o m i n s k e črtice o škofu
Frideriku Baragu, narekovala moja mati 30. 9. 1883 na Dre¬
nikovem vrhu. ” Mr. Gregorich je dobil rokopis v prepis, saj
obsega mnogo še neobjavljenih zanimivosti iz Baragove
mladosti. Zato rokopis z malimi popravki (zlasti slovnični¬
mi) tukaj objavljamo. Izpustili smo njegov srednji del, ki
ne govori o Baragu, prvi in zadnji del pa smo zamenjali za¬
radi časovnega zaporedja.

Friderik Baraga se nam v teh preprostih mladostnih
črticah, pisanih po spominu sestrične Antonije, predstavi
kot naraven človeški otrok, ki zna biti tudi “navihan”. Brez
dvoma ga je vzgoja po materini smrti nekoliko razvadila,
saj je bil poleg vsega še grajski. Nihče ni rojen svetnik.
Prav to nam zgovorno kaže, koliko truda ga je stalo, da je
tako mojstrsko izoblikoval in ojeklenil svoj značaj. Zapu¬
stiti grad in se odpovedati nevesti ter se brez najmanjšega
pridržka popolnoma posvetiti Bogu in dušam - ni bila zanj
majhna žrtev.

Pripominjamo, da je Baragova sestrična narekovala te
spomine v pozni starosti, kar zmanjšuje točnost opisov.

Moja mati, Antonija Baraga, je
bila sestrična Škofa Baraga. Oče škofov je
imel trebanjsko graščino. Njegov brat (Igna¬
cij, op.) ali oče moje matere je bil lastnik
graščine Belnek /Wildeneg/ pri Moravčah,
škof je kot otrok zgubil starše. Stric in va¬
ruh, oče moje matere, ga je vzel na Belnek.
Tam sta preživela Fricelj in Tončka otroška
leta. Tam je bil Fricelj doma do trenutka,
ko je odšel v Ameriko.

Baraga.

Baraga je bil otročji. Oče moje mame
so mu večkrat rekli:"Fricelj, Fricelj, kaj bo
s teboj, če boš tako otročji?"

S pete šole je prišel na počitnice v Bel¬
nek . Najljubša igrača mu je bila zvezati
pet po do sedem pručic z umazanim perilom.
To je vozaril ves dan. Ženske so ga krega¬
le, ker jim je znosil perila, kolikor ga je
dobil. Nekateri dan je spodaj v travniku
"Brdavs", kjer se s petih krajev zbirajo vod¬
ke, delal mlinčke s kladivci. Travnik "Br¬

davs" so trikrat kosili. Za sv. Marka prvi¬
krat .

Leta 1809 je bil Baraga še v tretjem
ali četrtem razredu. Moj oče so poslali z
Belneka hlapca z oslom. Na temje 10-12
letni Fricelj prijahal čez hribe. Sel je na
Lustal, sv.Leno, čez Jemc in potem vedno
čez hribe do Belneka.

Pred graščino, ravno pred obednico,
je stala velika češplja. Spravil me je (Ba¬
raga, op.), da sem šla nanjo. Ko sem bila
prav visoko na drevesu, višje kot prvo nad¬
stropje, je rekel:"Zdaj pa zapojva Gloria
in excelsis!" Pela sva na vsa grla toliko ča¬
sa, da so prišli papa in nas okregali:"Marš
dol, če ne, pridem s korobačem I" Fricelj je
pa rekel:"Sai ga že imajo. Ne greva dol,
dokler bodo s korobačem pod drevesomI"
Baraga je bil tri leta mlajši kot jaz.

Nekoč so pokrivali uljnjak. Fricelj nas
je klical:"Pojte, pojte med jesti" In smo
šli: Baraga, sestra Tončka, moja sestra Mari,
moj brat Johan in jaz. Vzeli smo eno "na-

302

A VE MARIA

Razvaline gradu Belneka
pri Moravčah z okolico.
Tu jeBaraga preživel ve¬
lik del svoje mladosti in
postavljal mlinčke v po¬
toku DrtijSčici.

Nič več ni bil otročji,
ampak prav resen je po¬
stal. Silno pridno seje
učil: bil je prvi. Po osmi
šoli je odšel na Dunaj.
Dve leti je bil tam, ko se
je sestra Amalija omožila.
Bili so vsi trije, Tončka,
Amalija in Fricelj, na
Belneku. Amalija se je z
Belneka omožila.

mažo" /škatlo, ki je bila na enem panju/,
nesel jo je dol, a po nesreči je lestva padla
na čebele. Zrojile so in nas opikale. Bili
smo v ul jnjaku. Posli so prišli, papa in ma¬
ma tudi, hlapec pa je prinesel škaf kislega
zelja. Tega so nam pokladali na lica. Več
dni nismo spregledali. Vsi smo pred uljnja-
kom na hrbtih ležali z zeljem pokriti.

Enkrat si je Baraga omislil traktament.
Pred kaščo v četrtem nadstropju bo miza.
On in moj brat sta šla naprej; imela sta naj¬
več veljave. Suhe hruške, marelice, bre¬
skve, ringi 6 - vse smo imeli posušeno in z
janežempotreseno. Fricelj je rekel:"Ve bo¬
ste kuhale pa rihtale." Hruševca in mošta
smo tudi dobili. Me smo kuhale, Baraga pa
je imel bel predpasnik in je nosil. Moj brat
je bil za gospodarja. Me smo rekle:"Kadar
bo vse gor, pojdemo tudi me na traktament."
Baraga je dejal:"Kadar bom zažvižgal, pa
priditel" Res, zažvižgal je, me smo stekle
gor - toda vse sta že snedla in spila. Moja
sestra je bila tako jezna, da je jokala. Ba¬
raga in Johan sta se pa smejala.

Na smrtni postelji je oče Baraga v Treb¬
njem, kamor so šli moj papa, moja mama in
Žurbi - jahali so čez Ponovče, Pogonik,
čez Litijo in Vagensperg - rekel mojemu
očetu:"Ljubi Ignaci Skrbi za Friceljna, bodi
mu oče I"

Baraga je bil v Ljubljani pri profesorju
Dolinarju na stanovanju.

V šesti šoli se je popolnoma spremenil.

Baraga je bil vabljen na svatbo. Odpi¬
sal je, da pride, če mu obljubijo, da bo dva
dni in dve noči godba. Rekel je, da se hoče
enkrat naplesati. Prišel je in prinesel s seboj
trojno obutev; plesal je s tako strastjo, da je
zbrusil čevlje.

Oče Baragov je našel pet topov in jih
poslal na Dunaj. Za to je dobil plemiško
diplomo, prišla pa je, ko je bil že mrtev.
Sin Fric Baraga je postal potem plemenit;
to je bilo, ko je končal pravo.

Mojemu očetu je vedno pisal:"Vi oskr¬
bujte graščino. Kadar zdelam, bom vzel
hči profesorja Dolinarja /tam je stanoval
osem let/. Enkrat je pisal, da odpotuje iz
Dunaja in bo v Krašnji pustil svoje reči.
Jurče /Kučar/ naj pride po robo, on pa bo
prišle peš na Belnek.

Me dekleta smo se veselile. Kovale
smo načrte, kako bomo praznovale njegovo
svatbo. Sestra Mari ga je prva zagledala,
ko je šel z Wartenperga čez travnik proti
Belneku. Vse smo skočile in mu hitele ra¬
dostno nasproti. Pri vrtu smo prišli skupaj...
Mirno, skoraj mrzlo nas je sprejel. Vse nas
je poljubil, zadnjo sestro Mari, in rekel:
"Ve ste moje sestre, to pa je zadnji moj po¬
ljub." Nato je prišel papa. Srčno ga je Ba¬
raga objel, a takoj prosil, naj gre - če le
more - takoj z njim v Ljubljano. Me nismo
umele, kaj vse to pomeni.

V Ljubljani je izročil Trebnje sestri
Amaliji, sam pa je šel v semenišče.-

Oktober 1953

Baragova nova maša

On je vabil in rekel: n  Pojte tako zo¬
rano od doma, da boste zjutraj pred primico
(nova maša, op.) pri spovedi." Primica je
bila napovedana ob pol petih zjutraj v šen-
klavški cerkvi. Vso noč smo se vozili. Pri
"Maliču" smo ostali: papa, sestra Mari, Lo¬
ti, "ta črna" Tončka /sestra škofova/* in
jaz ter Amalija /sestra škofova/.

Bili smo vsi pri spovedi. Ob pol petih
je Baraga pristopil. Dva duhovna sta z njim
prišla in pa dva ministranta. Tiho je pristo¬
pil in tiho je bral. Nas je obhajal.

Maša je minula. Čez nekaj časa je pri¬
šel k našemu papanu in rekel:"Molite zame
in me eno uro pustite pri miru v moji sobi I"
Imel jo je v bogoslovju, kjer je bil tri le¬
ta. Eno leto pa mu je škof Brigido odpustil.

Me smo čakale in smo bile lačne. Se¬
stra Meri se je jokala. Čez eno uro smo šli
k njemu pred vrata. Papa so potrkali, on je
odprl in rekel:"Prosim, pokleknite!" Mi smo
v njegovi sobi pokleknili, on nas je blago¬
slovil in pristavil:"To je moja ohcet, šajbe-
esen** pride preč po temi" Obrnil se je na
desno, vzel z molilne knjige zlat križček
in ga dal poljubiti papanu in nam. Potem je
papa objel in poljubil, mu nato poljubil še
toke, nam vsem pa je le roko podal.

Sestri Amaliji je rekel:"Midva se bova
še videla. Toni, ti ostani nekaj dni pri se¬
stri, vi drugi pa z Bogom hodite domovi"

303

Takrat je bila sedanja Stedryjeva hiša še
lastnina Gresselnovih. Sle smo potem k "Ma¬
liču" in se po zajtrku odpeljale domov.

Potem ga nisem več videla poprej, ka¬
kor ko je prišel prvič iz Amerike kot misi¬
jonar. Bil je pri sestri Gresselnovi v Martin¬
čevi hiši /zdaj Stedryjevo hišo so prodali/.

Peljala sem k njemu otroke. Blagoslovil
nas je. Sestra ga je opozarjala, naj gre.Bil
je nekam vabljen na kosilo.

V drugo je prišel kot škof. Stanoval je
pri "Bildenmon" on in njegova sestra Ama¬
lija. Peljala sem k njemu vas vse. Ti, Franc ,
(SinuFrancetu je narekovala Antonija spo¬
mine na svojega bratranca .Op.) si bil tako
majhen, da si se zmirom kikije držal. Ko
sem ga pogledala - križ in prstan - sem se
začela tresti. On pa je rekel:"Ljuba moja,
ne da mi poveš, tvoje misli uganem. Ti
misliš, kako čast bi mi naložila, ko me vi¬
diš kot škofa pri sebi. Le misli, da si ti
moja stara Tončka, prijateljica iz otroških
let, jaz pa tvoj stari Friceljl Igrala se pač
ne bova več in krtine v Belneku bodo od
naju imele mir..." /Baraga je vsako krtino
poravnal, potem pa brž kaj vsejal. To mu
je bila posebna zabava./

Pogledal je vas otroke in rekel:"Ljuba
moja Tončka, štiri fantke in eno punčko
imaš. Povej, katerega si zredila zame?
Morda tega?" In pokazal je na Bertola. Ta
pa skoči, zgrabi svojo kapo in beži skozi

* Na Belneku so kli¬
cali Baragovo sestro
Antonijo (črnolasko)
za “črno Tončko”, Ig¬
nacijeve hčerko Anto¬
nijo (plavolasko) pa za
“belo Tončko”.

** Morda “šajdesen”,
( nem. Scheideessen):
poslovilna jed, poslo¬
vilni obed.

Pot, ki vodi mimo gradu
Belneka in je Baraga po
njej tolikokrat hodil. Na
levo zavije proti Morav¬
čam, ki so v ozadju; na
desno pelje proti Drtiji.

304
vrata - doli in domov. . .-

Baraga je pisal, da gre ta in ta dan v
Ameriko, šla sta v Metliko moj papa in
Žurbi. Še sta ga našla. Spal je na golih
deskah, dve opeki in eno knjigo je imel
pod glavo, bil je neodet in v talarju. Zbu¬
dil se je in vstal. Papa so rekli:"Ljubi moj,
vsaj zadnjo noč bi se bolje spočil!" On pa

A VE MARIA

je odgovoriILjubi papa, pred tremi dnevi
sem vse razdal med siromake in bolnike,
Zdaj nimam nič več, kakor potrebno za po¬
tovanje. "

Meni je pisal iz Amerike mnogo let za
god, jaz pa njemu. V dopisih je tudi popi¬
soval, kako se mu je tu pa tam godilo.

(Sledi še nekaj družinskih pripomb.Op.)

me je ybad.iL

naroča, da molimo

JE MINILA in poklek¬
nil sem pred oltarna spodnjo stopni¬
co. V naši škofiji so predpisane po¬
sebne molitve za mir po vseh svetih
mašah. Vse molitve opravi duhovnik
sam, le enkrat pridejo verniki do
besede.

Zmolil sem do tja, ko bi moral
priti iz cerkve odziv na vzklik: “Jag¬
nje božje, ki odjemlješ grehe sve¬
ta. . . ”

Počakal sem, da bi za seboj
zaslišal:“Daj nam svoj mir!”

Pa ni bilo nič. Vse tiho. Kaj se
mi je med molitvijo cerkev izpraz¬
nila? Začuden se ozrem, pa je bil
pred menoj tako čuden prizor, da
sem planil na noge.

Ne, cerkev ni bila prazna. Še
bolj polna se mi je zdela kot prej
med mašo. Večina obrazov mi je
bila na prvi pogled tuja, pa sem po¬
časi vse zapovrstjo prepoznal. Naj¬
bolj čudno je bilo to, da so imeli vsi
ljudje kazalec ene roke na ustnicah,
z drugo roko pa so mi odmigavali,
češ da ne bodo odgovorili.

mir, mir! Za
njim vst kardinali in pa
škofje: Mir, mir, mir!
Po vsem svetu se pri
mašah dodaja posebna
molitev za mir kar po
trikrat, pa še po mašah
v domačem jeziku v mno¬
gih škofijah. Človek bi

Kmalu sem prišel do spoznanja.
To so bili vsi tisti moji znanci, ki
pravijo, da ne sme priti do miru na
svetu. Vojne morajo ostati, pravijo,
če že ne velike, pa vsaj majhne. Ce
bo prišel mir nad ves svet, bo mo¬
rala Amerika zapreti tovarne, dela
ne bo in zaslužka ne bo. Samo vojna
bo naši deželi dvigala napredek, mi
pa ne maramo Amerike brez njene¬
ga napredka, ki nam daje tako lep
zaslužek...

Take besede sem slišal iz njiho¬
vih ust že več kot enkrat. Zdaj v
cerkvi so mi govorile njihove oči, pa
tudi obe roki, še najbolj zgovorno
pa molčeča usta. Postalo mi je ne¬
rodno in nisem mogel zdržati. Zbe¬
žal sem v zakristijo in zaprl vrata
za sabo. Na samem sem začel stvar
temeljiteje premišljevati.

Tu je spet eden tistih primerov,
ko si planeta v lase vera in življe¬
nje. Vera nam

za mir. Sveti oče v Rimu kar na¬
prej: Molite za mir

Oktober 1953

dejal, da je to velik kos naše vere.
Ljudje pa - nak! Samo miru ne! Mi
ne maramo priti ob zaslužek!. . . Mir
bo dober za nebesa, dokler smo na
zemlji, nam dajte vojno ! - Svetniki!

Tekel sem v župnišče in prijel
za telefon. Poklical bom naravnost
v Vatikan svetega očeta in mu pred¬
ložil čudno uganko. Ce mi jo bo prav
razrešil, skočim nazaj v cerkev in
povem ljudem, kaj je papež dejal.
Dzignem slušalko - pa jo spet odlo¬
žim. Obšla me je nova misel:

Kaj naj pa papež reče na to ? Saj
lahko že vnaprej vem, da bo le po¬
novil nekaj stavkov, ki jih je že to¬
likokrat povedal, nekaj pobožnih
misli, ki so tudi praktične in so nam
že vsem znane. A vse to ne bo nič
pomagalo ljudem, ki jim je v mislih
ameriški napredek, dober zaslužek
in veljaven dolar. In vsega tega - kot
pravijo - ne more biti brez vojne. ..

Bil sem v zadregi. Pa ne za dol¬
go. Čakajte no! Ce bi poklical v Be¬
lo hišo in poslušal, kaj pravi Ike?
Mož veruje v Boga, obenem pa mu
je napredek Združenih držav po vsej
verjetnosti bolj pri srcu kot papežu
v Rimu. Pa tudi mir bi rad spravil
na svet, skoraj tako rad kot sveti
oče sam. Da, ta naj mi pove, kako
je s to rečjo. Mož veruje v Boga,
kakor sem že dejal, vendar ne govo¬
ri vedno tako pobožno kot papež. Kar
bo povedal, bo verjetno bolj pri¬
pravno za te moje ljudi, ki hočejo
vojno in se boje miru.

Dvignil sem slušalko in nara¬
vnal žico naravnost v tisti kot Bele
hiše, v katerem ima Ike svojo pi¬
salno mizo. Kar brž se mi je ogla-
sil:“Tu Ike. - Kdo tam? . . . ”

“Eden vaših volilcev, gospod
predsednik. Nič ne zamerite! Vpra¬
šati vas moram, če vam je znano,
da pol Amerike trepeta pred popol¬
nim mirom, ki ga mislite vrniti sve¬
tu, kakor tudi papež v Rimu. Ljudje
pravijo, da bo potem konec napred¬
ka, ko se ne bo več delalo za vojno

po naših tovarnah. Kaj se vam zdi?”
“Vse to vem, ” je brž odgovoril
Ike. “Takim ljudem bi jaz rad tole
povedal; Vojna je nekaj strašnega.
Nikoli ne bom zanjo, če se bo le da¬
lo kako pomagati. Se bolj strašno je
pa to, da nekateri ljudje mislijo, da
je mir še strašnejši od vojne. ”

“To ste pa dobro povedali, go¬
spod predsednik! Že samo za te-
besede vas bom čez par let spet vo¬
lil. Ampak zdaj mi povejte, kako naj
to reč ljudem razložim. Veste, ča¬
kajo me v cerkvi. - Ali ste vi pre¬
pričani, da svetovni mir ne bo uničil
naše prosperitete? ”

“Resnica je, da je vojna ekono-
m'ja za vsako deželo uničujoča. Saj
povzroči inflacijo in ko ta pride do
viška, mora priti iz nje vsesplošna
zmeda in revščina. Vojna ekonomija
je slaba tudi takrat, ko ne privede
do resničnega streljanja in pokanja
atomskih bomb. Saj lahko sami vi¬
dite: ogromno delo milijonov ljudi
in strojev za prazen nič ! Kvečjemu
za uničevanje življenj, mest, poslo¬
pij, živilskih zalog... ”

“Tudi to ste odlično povedali,
gospod predsednik, čeprav kar ma¬
lo preveč učeno za nas, ki smo bolj
preprosti vaši volilci. A nam nekaj
drugega ne gre v glavo. Kaj bodo
pa izdelovale naše tovarne, če ne bo
več treba kanonov, letal, atomskih
bomb... ?”

“Bodo pa izdelovale pametne re¬
či, ki bodo ljudem v korist, ne pa v
škodo in razdejanje. Naj ljudje po¬
mislijo, koliko je še po svetu za¬
ostalih in nazadnjaških krajev, ki ne
bodo nikdar prišli do napredka, če
bodo venomer divjale vojne po sve¬
tu. "

“To je že tudi res, gospod pred¬
sednik! Ampak ljudje le mislijo, da
je ameriški napredek mogoč le v
vojni. Kar tovarne izdelajo, mora
nekdo kupiti. Kadar smo v vojni, vse
naroča in pokupi vlada, na frontah
se stvari razdenejo, vlada pa spet

' 306

naroča. Tako gre prosperiteta na¬
prej . Ce pa vojne ni, vlada neha na¬
ročati in plačevati, vse se ustavi
in... ”

“Vlada neha naročati in plačeva¬
ti, pa tudi neha pobirati visoke dav¬
ke. Ljudem ostane več denarja in
lahko sami naročajo in kupujejo. Pa
kaj bolj pametnega kot kanone in
bombe, ” se je glasil odgovor.

Vzelo mi je sapo in nisem brž
razumel, kako bo ta reč. Mislil
sem povprašati podrobnosti, pa je
Ike hitel k zaključku:

“Ce vse to vaših ljudi ne prepri¬
ča, si pa to zapišite za ušesa: Ako
pridemo do miru in bo zaradi tega
Amerika ob zaslužek, si mi lahko
drugače pomagamo do ponovne pro-
speritete. Vojne ne bomo nikdar iz¬
peljevali, če ne bo nujno potrebno.
Vojna je strašna reč in ostane gro-

AVE MARIA
zotno zlo, čeprav se kdo od nje tudi
zredi! Bomo pa poslali polovico
Amerikancev v tovarne, da bodo iz¬
delovali kanone in letala; drugo po¬
lovico bomo pa najeli, da bodo te
reči uničevali kar doma in brez voj¬
ne. Vlada bo plačevala od leta do
leta, pa četudi prav do sodnega dne.
Vaši ljudje bodo menda s tem za¬
dovoljni in prosperiteta nam ne
uide-" Glasu je zmanjkalo.

Ta misel je bila tako nepričako¬
vana, da je butnila vame iz telefona,
kot bi me nekdo dregnil v obraz. Pri
priči sem se zbudil in - sanje so šle
“v franže ”...

Zdaj sem vedel, da me ljudje v
cerkvi ne čakajo. Tako nisem šel tja
razlagat, kaj mi je Ike povedal. Bi¬
lo bi pa škoda, če bi ostalo svetu
prikrito. Zato sem zapisal.

P.B-ič

Križarska vojska svetega rožnega venca, ki jo vneto
razširja Father Peyton, zajema vedno večje množice, tudi
mladino. Ameriške šole, nižje in visoke, prirejajo Ure rož¬
nega venca, ki se jih udeležujejo tisoči, celo mnogi nekatoli-
čani. Rožni venec mora zmagati in vrniti svetu mir! - Kdaj
bo prišel čas, ko bo tudi mladina katoliške Slovenije mogla
v javni manifestaciji moliti rožni venec? In vendar pravijo ,
da vlada tam “verska svoboda”. . .

Oktober 1953

307

.Dober fant, star kakih
Šestnajst let, se je zelo sla¬
bo počutil zaradi razmer, ki
so vladale v soseščini njego¬
ve ulice. Več družin ni niti
govorilo s svojimi sosedi, ko
so se srečali na cesti, se niti
pogledali niso. Mnogo jih ni
hodilo v nedeljo k sv. maši,
čeravno so bili katoIičani.
Drugi so kričali, se vsak dan
prepirali zaradi vrtne ogra¬
je, ki za pol inča ni bila po¬
stavljena na pravem mestu.
V bližini je bilo nekaj zelo
slabotnih bolnikov, celo dva
invalida brez nog, toda teh
siromakov ni obiskal noben
sosed.

Naš fant je premišljeval
na vse načine, kako bi od¬
pravil ali vsaj izboljšal te
neznosne razmere v svojem
bloku, kot pravimo v Ameri¬
ki. V katoliški Šoli je slišal
pripovedovati o takozvanem
"Block Rosary", ko se sosedje
zberejo vsaj enkrat na teden
v eno izmed hiš in skupno
molijo rožni venec. In taka
skupna moIitev rožnega ven¬
ca napravi včasih velik ču¬
dež. Fant se je odločil in je
začel.

Začel je hoditi k sose¬
dom, pozvonil pri teh vratih,
pri drugih, pri vseh. Pove¬
dal je svojo namero in je do¬
bival presenetljive odgovo¬
re:

"Zelo veseli smo, da si
se spomnil na nas. Pridemo
gotovo. Kako si rekel: v so¬
boto zvečer ob 7:15 pri tvo¬
jih starših? Vidimo sel"

"Žal mi je. Nebom mo¬
gla priti, mož dela ponoči in
jaz moram biti pri otroku.
Toda zelo rada bi prišla. No,

saj lahko prinesem otroka s
seboj. Pridem."

Nekateri so rekli, da i-
majo isti čas druge opravke,
končno so jih preložili in so
vseeno prišli.

Naslednjo soboto je pri¬
šlo sedem družin. Velikanska
zmagal Vseh družin pa je bi¬
lo v bloku kakih dvajset.
Fant sam je vzg ledno lepo
molil naprej rožni venec.
Prihodnji dan so govorili sa¬
mo o tem, kako je bilo pri¬
jetno domače. Na ulici so
drug drugega spraševali: "Ali
si bil pri rožnem vencu?"
Oni, ki niso bili, so se v za¬
dregi izgovarjali: "Pozabili
smo. Pridemo prihodnjič."
In so držali besedo.

V kratkem času so bile

vse družine v ljubezni pove¬
zane med seboj. Videle so se,
se razgovorile in spoznale.
Zdaj se z nasmehom pozdrav-
Ijajo in velika sreča sije iz
obraza vsakega, obiskujejo
sein tolažijo bolnike. Pa ni
niti dolgo časa vzelo za vse
to. Kaj lahko naredi en sam
človek, ki ima malo katoli¬
škega umevanja in malo apo¬
stolskega duhal In če bi šlo
včasih tudi jnalo bolj počasi:
izplača se!

+ + +

Ali Tvoja ulica že moli
rožni venec? Ali ga moli
vsaj Tvoja družina? Postani
apostol rožnega venca, ki
bo Tebi in svetu vrnil miri

O.

308

A VE MARIA

radi pojo. Iz Manistique,
Mich.,je poročal;“Razen
dolge jutranje in večerne
molitve molijo moji Indi¬
janci dvakrat, trikrat na
dan sveti rožni venec.
Potem dolgo časa poje¬
jo pesmi iz molitve¬
nika, nato se uče kate¬
kizma. ”

Baragova sestra An¬
tonija, ki je nekaj časa
gospodinjila bratu misi¬
jonarju, je poročala v
domovino:“Moj brat Fri-

BaRAGA  IN SLOMŠEK sta
bila skoraj enake starosti in zelo so¬
rodni duši. Bila sta tudi v pismenih
stikih. Slomšek je že kot celovški
spiritual priporočal Baragove ame¬
riške misijone in tudi pisal o njih .
Baraga pa je Slomška obiskal, ko je
prišel pogledat domovino. Oba sta
se jasno zavedala, kako velika pri¬
vlačna sila in važen misijonski ter

s svojimi verniki. Morda prave li¬
turgične večernice: psalme. Morda
pa je pel litanije Matere božje po
slovenskem načinu, seveda ne v slo¬
venskem jeziku. Ko bi mogel človek
to dognati! Z gotovostjo pa vemo, da
je napeve za indijanske pesmi jemal
iz raznih jezikov, besedilo pa sesta-

derik ima vsako nedeljo
popoldne pete večernice,

P. Odilo ofm

ko vsi ljudje z njim pojo.” Zanimivo bi
bilo vedeti, kaj je takrat Baraga pel

dušnopastirski činitelj je nabožna
pesem. Pri tej zadnji misli se bo¬
mo danes pomudili.

Baragu je bilo petje res velik
misijonski pripomoček. Gotovo je
še kot mlad duhovnik in kaplan vdo-

vil sam v indijanskem jeziku. Tako
je gotovo pel našo pesem “Marija,
Mati ljubljena. ”

Sestra Antonija je tudi poroča¬
la, da je Baraga pel pri bolnikih. Ko
je šel bolnike obiskat ali sprevidet,
so se v hiši zbrali drugi ljudje; tako

movini gojil lepo slovensko pesem.
Skoraj si ne moremo drugače misli¬
ti, saj naše ljudstvo tako rado poje.
Imamo pa več poročil, kako je Ba¬
raga gojil petje v svojih indijanskih
misijonih. Leta 1832, torej dobro
leto po svojem prihodu, je imel v
Arbre Croche slovesno procesijo na
praznik presv. Rešnjega Telesa.
Sam je poročal, da so Indijanci tako
prepevali, da so travniki in gozdovi
odmevali od navdušenega petja.

Ko je v istem letu izdal prvi
otavski molitvenik, ki je obsegal
207 strani, je Baraga 83 od teh stra¬
ni uporabil za cerkvene pesmi. Za¬
pisal je večkrat, da Indijanci zelo

jih je imel naučene. Ko je vse opra¬
vil, se je še pomudil v hiši in začeli
so peti. Antonija pove naravnost, da
je njen brat pel pri bolniku “pozno
v noč”...

Ko je izdal Baraga leta 1839 tu¬
di očipvejski molitvenik, ni pozabil
v njem na pesmi. Pobiral jih je iz
raznih pesmaric. Zanimivo je, da
je bil ta molitvenik tiskan v Ljublja-
in in sicer brez vsakega najmanjšega
pogreška.

Škoda je, da Baragovi življe¬
njepise! nič ne povedo, da je Baraga
izdal ne samo pesmarico v svojih
molitvenikih, temveč je izdal tudi
prvo indijansko pesmarico z notami.

Oktober 1953

Frančiškan p. Zepheryn, ki je leta
1901 izdal obširno indijansko pesma¬
rico z notami, določno omenja, da
je jemal melodije iz Baragove pe¬
smarice, ki je zelo redka. Poudarja
tudi, da ni nobena stvar tako poma¬
gala ohraniti vero med indijanskimi
plemeni, kot ravno njihova lastna
nabožna pesem, ki so jo podedovali
od rodu do rodu. Svetniški Baraga
je to dobro razumel.

Vse Baragove pesmi so seveda
prirejene za skupno ljudsko petje.
Misijonar Lavtižar pripoveduje, da
je Baraga prvič videl v Ameriki kot
škofa, kako je stal v cerkvi med
svojimi Indijanci in je z njimi nav¬
dušeno prepeval.

In škof Slomšek ? Kaj nam bo
on povedal o lepi pesmi? Tole so
njegove besede:

Ptico boš spoznal po petju in
tudi človeka. Kjer je lepo petjej tam
je tudi lepo srce. In kar velja za po¬
sameznega človeka, to se lahko re¬
če o narodu. Kakor ljudje pojejo,
tako dajejo na znanje, kaj veljajo.
Kjer ni lepe pesmi, tam ni prijetno
prebivati. Petje ima čudovito moč
za dobro, pa tudi za hudo, kakor ga
obrneš.

Čedne pesmi so otrokom prva
dušna hrana. Mati, ki
otroku lepo poje, mu goji
žlahtno srce : z milimi
glasovi otroku budi naj¬
žlahtnejše občutke. Kdo
bi vse svoje žive dni po¬
zabil ljubeznivega petja
svoje matere, ki jo dete
željno posluša, pa tudi
hitro poskuša, poprej kot
ateja ali pa mamo izreče.
V materinem naročju je
prva in za človeka naj¬
imenitnejša šola. Detetu
se v mehko in nežno srce
to vtisne, kar bo naredilo
nekdaj moža.

Kako veselo smo pozi-

309
mi sedeli okrog kolovratov in smo
vlekli na ušesa mile stare pesmi od
svetega Jurija, ki je kupil zeleni
plašč, ali pa od treh rimskih deklic,
ki so na božjo pot hodile. Vse te
pesmi so nam rajna mati peli. Sveti
strah nas je otroke obhajal, ko smo
slišali peti od smrti grešnika:“Duša
se je ločila od telesa grešnega, tri
solze potočila ko vinske jagode... ”
Ta pesem je več izdala, kot na tri
vrhe šiba; varovala nas je hudega.
Mlado srce pije iz takega petja sve¬
te občutke in bistri duh otroka se na
perutih petja povzdiguje v srečni raj
nedolžnih detinskih let. Mnogokrat
se je od tistih dni sonce skrilo za
gore, toda mladostno petje me še
veseli. Teža let me vleče k zemlji,
glava se beli od skrbi, toda glas
nekdanjih pesmi me vselej pomladi.
O sladki glasovi iz mladih cini!

Petje poveličuje svete
praznike. V starih časih je bila
lepa navada na vsak praznik pred
pridigo posebno pesem zapeti. Za
advent: “Poslan je angel Gabrijel”,
za božič:"Oj Dete je rojeno nam”, za
veliko noč: “Jezus je od mrtvih vstal”.
Že nekaj dni prej smo pesem doma
poskušali. Starejši so mlajše učili
peti. In ko so župnik iz prižnice pe¬
sem začeli, je vsa cerkev za njimi

310

glasno potegnila in zdelo se nam je,
da smo v nebesih. Res, da so stare
pesmi prav preprosto zložene, pa
so zato polne božjega in domačega
slovenskega duha. Pač škoda jih je,
da so po naših cerkvah potihnile in
jih je tuji duh zadušil. Vsak praznik
naj ima svojo pesem, ki jo vse ljud¬
stvo poje! Praznik brez svoje pesmi
pa človek brez pražnje suknje se
slabo nosi!

Tudi novega leta dan smo se ve¬
selili, ko so pevci prišli novo leto
pet. Zapeli so od Marije-Zarje ju¬
tranje in od svetega Jožefa, njenega
ženina, od Deteta Jezusa novoroje¬
nega, pa so voščili vsem domačim,
starim in mladim, veselo novo le¬
to. Kot bi trenil so vsi kolovrati po¬
tihnili, kadar so se pevci pred pra¬
gom ali pod oknom oglasili. Hitro
smo k vratom stopili, jih odprli in
željno poslušali, četudi se je hiša
shladila. Zdelo se nam je, kakor bi
trije kralji po svetu hodili in Zveli-

AVE MARIA
čar ja iskali. Mati so dali pevcem
kodeljo prediva, oče pa nekaj de¬
narja.

Cerkveno petje je pobožnosti
perutje. Primerna cerkvena pesem
je najlepše vabilo Svetega Duha, ki
oživi pridigarja in poslušalce. Vča¬
sih so res preproste te pesmi, pa
so globoke, ker zadevajo ob božje
resnice in budijo strune srčne po¬
božnosti. Nove pesmi so ponekod
in mnogokje stare spodlezle, toda
boljšega duha med ljudi niso prine¬
sle, četudi so morda bolj ubrane.
Pesmi so ljudstva duhovne žile, po
katerih tečejo zdrave resnice, ali
pa zmotnjave ter oživljajo hudo ali
dobro v srcih. Če je marseljeza
Francoze podivjala in jih gnala na
prekucije in morije, kakor hudobni
duh polhe, tako pa tudi sveto in po¬
šteno petje podivjano ljudstvo ubla¬
ži. Lepo skupno petje, posebno v
cerkvi, je predokus nebeškega ve¬
selja.

Zgled junakom

našega časa

EnEGA  izmed pomožnih učiteljev
v svoji šoli trpljenja si je za naše rdeče čase
izbral Gospod že pred šestnajststo leti. To
je veliki in neustrašeni borec-trpin sveti
Atanazij, patriarh v Aleksandriji v Egiptu.
Bilo je sredi četrtega stoletja. Ravno
sta krščanstvo in sveta Cerkev dobila svo¬
bodo in mir, ki ga jima je dal cesar Kori-
štantin Veliki. Prenehalo je tristoletno kr¬
vavo preganjanje, ki je zahtevalo toliko
nedolžnih žrtev, katere so za vero prelile
kri. Zdaj, ko bi se vera lahko prosto raz¬
širila po vsem rimskem kraljestvu in preko

njegovih meja, so pa nastale zmede med
kristjani, zlasti vzhodnih pokrajin .V Alek¬
sandriji je nastopil krivoverec Arij in začel
sejati ljuljko krivih naukov med pšenico.
Bil je silno zmožen govornik, obenem pa
tudi besen in nasilen, da je v kratkem pri¬
dobil mnogo pristašev, tudi med duhovniki
in škofi, med katerimi so mnogi sprejeli nje¬
gov nauk zgolj iz bojazni pred nasilstvom.
Tako je arijanizem delal podobno kot danes
komunizem: kdor se mu ni vdal, je bil kot
izdajalec odstranjen ali celo ubit.

* Da bi se razjasnilo, ali sveta Cerkev

Oktober 1953

uči pravi nauk, kakor ga je sprejela po apo¬
stolih od Kristusa samega, ali ima prav Arij,
so sklicali cerkveni zbor v mestu Niceji. Iz
vseh vzhodnih dežel so se zbrali škofje in
učeni bogoslovci tedanje dobe. Zlasti je
nastopil proti arijanski krivi veri mladi bo¬
goslovec iz Aleksandrije, ki niti duhovnik
še ni bil. Atanazij mu je bilo ime. S svojim
duhovitim, globoko zamišljenim in prepri¬
čevalnim govorom je pokazal na krivover¬
stvo v pravi luči: dosegel je, da je zbor Ari-
jev nauk obsodil, njega pa kot krivoverca
izobčil iz Cerkve. Verniki so bili navdušeni
nad rešitvijo in so mladega Atanazija izbrali
za svojega vodnika in prvoborca proti ari-
janstvu. Ko je kmalu nato umrl aleksandrij¬
ski patriarh, je ljudstvo enoglasno izvolilo
za njegovo mesto Atanazija in ga s silo po¬
stavilo na škofijski sedež.

S tem se je za mladega in gorečega bor¬
ca prave vere začel križev pot. Kajti Arij
in njegovi privrženci so se ga bali ter ga
zato smrtno sovražili. Sklenili so, da ga bo¬
do na vsak način odstranili in uničili.

Začel se je proti Atanaziju dolgoletni
boj, v katerem se niso bali najhujših krivic
in krivih prič, ki naj bi jim pomagale do
končne zmage. Neprestano so ga tožili pri
cesarju Konštantinu in njegovih nasledni¬
kih, da je rogovilež, ki kazi mir v državi
in celo javno dela proti cesarju. Tožili so
ga pri papežu in mu delali vedno nove te¬
žave. Sedem cerkvenih zborov se je zbralo
zaradi njega, da obravnavajo tožbe zoper
Atanazija in kjer se je moral mož osebno
zagovarjati za svoja po nedolžnem naložena
kriva dejanja. Na enem izmed zborov so
ga celo obdolžili posilstva in umora neke¬
ga škofa. Arijanci so podkupili zlobno žen¬
sko, ki naj bi pričala proti patriarhu, a na
srečo ga ni osebno poznala. Tako je name¬
sto obtoženega Atanazija stopil pred njo
njegov prijatelj in se izdal za patriarha.
"Torej ti trdiš, da sem ti jaz storil silo?"
jo je vprašal. "Da, tako jel" je ženska la¬
gala. "Pa moreš priseči, da sem bil to jaz?
Ali me prepoznaš?" jo je vpraševal dalje
Atanazi jev prijatelj .-"Da, poznam te, prav
ti si bil in nihče drugi I" Zbor je mogel z
lahkoto spoznati patriarhu nastavljeno
zanko. Podtaknjen umor škofa Arzenija pa

namen:

ZA PORAST

LAIČNEGA APOSTOLATA

Mesečni
molitveni

Atanaziju ni bilo težko dokazati. Skrivaj
je Arzenija pripeljal na zbor in ko so ob¬
ravnavali njegov umor, ga je poklical pred
zborovalce. Ker so ga mnogi poznali, se
jp laž hitro izkazala.

Vendar so imeli Atanazijevi sovražniki
arijanci na vseh obravnavah proti patriarhu
toliko pristašev, da so zmagali: le na dveh
zborih je bil oproščen, na petih krivično
obsojen. Večkrat je imel preiskave pred ce¬
sarjem in godilo se mu je isto. Sovražniki
mu niso dali miru.

Tako je bil sveti Atanazij v svojem živ¬
ljenju petkrat pregnan s svojega škofijskega
sedeža in cele pokrajine kot obsojeni zlo¬
činec. V pregnanstvu in begunstvu, je vsega
skupaj preživel dolgih sedemnajst let, se¬
veda v daljših ali krajših presledkih. Toda
vedno je čutil, da je z njim Gospod in Nje -
gova pomoč. Enkrat je bežal v čolnu po reki
Nilu proti jugu v puščavo. Sovražniki so
za beg izvedeli in so v drugem čolnu po¬
slali za njim morilce. Patriarh jih je opazil
za seboj na vodi. Obrnil je čoln in jim za¬
čel pluti nasproti. Nihče izmed mož ga ni
prepoznal. "Ali si videl na reki čoln s pa¬
triarhom Atanazijem? " so ga vprašali. In
odgovoril jim je:"Seveda sem ga videl. Ni
daleč od vas, le pohitite, pa ga boste lahko
ujeli!" Morilci so s svojim čolnom odhiteli
dalje po reki, on pa se je zahvalil Bogu za
varstvo. Imel je dovolj časa, da se je skril
v puščavi. V drugem slučaju je moral šest
let preživeti skrit v grobnici svojega očeta,
menihi in dobri ljudje iz okolice pa so mu
nosili hrano.

Vendar muvseto, krivice in trpljenje
preganjanj, ni vzelo poguma. Nobena zu¬
nanja sila ga ni uklonila, da bi popuščal
sovražnikom vere. Proti krivovercem se je
vztrajno boril, med preganjanjem pa je v
skrivališču pisal knjige v obrambo svete ve¬
re in razkrinkanje krivoverstva.

312

Zanimiva je Ari jeva smrt. Na cesarjevo
zahtevo bi ga morali v Carigradu slovesno
sprejeti nazaj v Cerkev, iz katere je bil
izobčen. Tako bi njegova kriva vera kljub
Atanazijevemu prizadevanju slavila zmago.
Toda Bog je posegel vmes. Ko so bili že vsi
zbrani v stolnici, so Arija zaman pričako¬
vali. Šli so ga iskat in ga našli - mrtvega.
Vendar je arijanstvo še širilo svoje zmote.
Polagoma pa so krvavi boji prenehali. Ata-
nazij se je mogel vrniti na svoj škofijski se¬
dež v Aleksandrijo, kjer je zadnjih sedem
let mirno vladal svojo cerkveno pokrajino.

Življenje in delo tega velikega moža

A VE MARIA
nas uči, da moramo vselej junaško odbijati
zmote in se ne smemo njenim širiteljem ni¬
koli dati premotiti, četudi bi morali zato
trpeti krivice in preganjanje. Bog se vselej
za zmago resnice poslužuje junaških, ne¬
ustrašenih borcev, ki se zanjo žrtvujejo,
zanjo trpe in so zanjo pripravljeni dati tudi
življenje. Tudi naš čas potrebuje takih ju¬
nakov in jih brez dvoma ima: med škofi,
duhovniki in verniki, ki kljub komunistične¬
mu terorju izpričujejo svojo vero. Kakšni
borci pa smo mi? Ali smo jim podobni?

God svetega Atanazija praznuje Cer¬
kev vsako leto 2. maja.

K.Z.

soka, je vendar z nje prekrasen raz¬
gled, ki je zaprt samo proti jugu -
gora Rudnica ga  zakriva tja proti
Savi. Proti vzhodu vidiš lepo cerkev
sv. Eme, potem njene tri podružni¬
ce: Sv. Urbana, Sv. Areha in Sv. Vi¬
da. Še dalje na vzhod vidiš polno
cerkvic na Hrvaškem. Sv. Ema je
zadnja slovenska fara; za njo teče
Sotla,ki velja za mejo. Divno se vi¬
di strma Donačka gora s cerkvijo
sv. Donata; zakriva pogled proti Ptu¬
ju. Potem vidiš dve podružni cerkvi
fare sv. Križa pri Rogaški Slatini:
Sv. Trojico na Perneku in cerkev
sv. Mohorja in Fortunata na Rodnah.
Za Rodnami pa vidiš Marijino cer-
ker na visokem hribu - Marija na
Ložnem, ki spada pod faro sv. Flo¬
rijana pod Bočem. Malo na levo se
blišči cerkvica sv. Marjete pod Gla¬
žuto, kostrivniška podružnica. Lep
razgled je na farno cerkev sv. Petra

farno cerkev sv. Jerneja, naravnost
proti severu tri podružnice Šmarja
pri Jelšah: Sv. Tomaža, znamenito
božja pot sv. Roka in cerkev sv. Lov¬
renca blizu Ponikve. Še dalje na se¬
veru je Sv. Mihael na Dolgi gori, ki
je podružnica znamenite Sladke go¬
re.

Protiseverozapadu se vidi sredi
vinogradov drameljska podružnica
sv. Uršule. Levo od nje zagledaš
veličastno novo cerkev sv. Janeza
Krstnika v Cadramu, onkrat Konjic
Sv. Barbaro, ki je ena najlepših
gotskih stavb v škofiji, še bolj na
levo zagledaš visoko pod sinjim ne¬
bom cerkev sv. Uršule na Plešivcu
(na koroško-Štajerski meji), ki je
podružnica Starega trga pri Slovenj-
gradcu in stoji 1700 m visoko. Dalje
proti severozapadu se dvigata gori
Olšova in Radoha nad Solčavo. Lepo
se vidi tudi Ojstrica.

Oktober 1953

Tinska gora od zahodne strani

Prav na zapadu proti
Celju vidiš hribe in lepo
romarsko cerkev Marije
v Svetini, ki je podružni¬
ca Sv. Ruperta nad La¬
škim. Malo bliže pa je
kar cela vrsta cerkva:
najprej romarska farna
cerkev Marija na Kalobju,
nato Sv, Križ pri Planini,

Sv. Helena slivniške fare pri Celju,
Sv. Ana na Babni gori in prav poleg
Tinske gore je cerkev sv. Janeza
ali Šentjanž. Zadnji dve cerkvi spa¬
date pod faro sv. Štefana pri Žusmu.

Nato zagledaš dve cerkvi skupaj:
to je starodavni Žusem, farna cer-
ker sv. Valentina in podružnica sv.
Jakoba. Tu je že skoraj štirideset
let župnik zibiški rojak g. Jakob Pa-
lir, ki je ustanovil list Glasnik naj¬
svetejših Src. Zadnja cerkev, ki jo
vidite s Tinske gore, pa je farna
cerkev sv. Ane na Prevorjah v koz¬
janski dekaniji. Torej skupaj tride¬
set cerkva in ne vem koliko lepih
vasi in gora. Tudi turistu se izplača
priti na Tinsko goro!-

Omenim naj še dva posnemanja
vredna običaja:

1. V nedeljo po prazniku Mariji¬
nega Imena v septembru imajo na
Tinski gori pozno opravilo. V Mari¬
jino cerkev pride ljudstva iz treh,
štirih fara, največ gospodinj. Vsaka
prinese v belem robcu zavezano iz¬
brano zrnje ravno omlačene pšenice.
Blizu glavnega oltarja so priprav¬
ljeni čebri, škafi in vreče, kamor
stresajo gospodinje zrnje. Po kon¬
čani maši duhovnik kar v mašnem
plašču stopi do pšenice in jo blago¬
slovi. Po lepi slovesnosti pa priha¬
jajo gospodinje med molitvijo k po¬
sodam, kot bi šle okrog oltarja. Vsa¬
ka vzame in zavije v bel robec nekaj
zrn blagoslovljene pšenice, da ga

doma v kašči pomeša med žitne
pridelke. Kar pa ostane pšenice v
cerkvi, to spravijo in imajo skozi
vse leto za svete hostije.

2. Na god Janeza Ev. (27. dec.)
zopet vse hiti na Tinsko, zlasti pa
gospodarji. Smo že rekli, da je oko¬
lica vinorodna pokrajina. Možje so
natočili v “gore;” vsak svojo stekle¬
nico ali putrh najboljšega vina. Po¬
leg večjih steklenic imajo v žepih še
manjše, tudi napolnjene z vinom.
Večje steklenice postavijo v cerkvi
na mizo blizu velikega oltarja in na
vse stranske oltarje, lepo okrašena
steklenica pa čaka na velikem ol¬
tarju. Maša je navadno ob devetih,
duhovnik pa pred njenim začetkom
izpred oltarja blagoslovi vino v čast
sv. Janezu. Možje gospodarji niso
nikdar tako zbrani in pobožni ter tu¬
di ginjeni, kot ravno ob tem blago¬
slovu “ljubega vinca”. Po slovesno¬
sti duhovnik iz steklenice na veli¬
kem oltarju natoči blagoslovljenega
vina v vrček za sveto mašo. Takrat
je po cerkvi tiho kot med povzdigo¬
vanjem,- Po sveti maši vsak moža¬
kar v cerkvi spije nekaj požirkov
šentjanževca, ostalo pa nese domov
“v gorco” in v vsak sod spusti nekaj
blagoslovljenih kapljic. Velike ste¬
klenice pa cerkveni ključarji takoj
po maši izpraznijo v poseben sod in
vino služi skozi vse leto za svete
maše.

Stara in lepa običaja.

314

AVE MARIA

POTA BOŽJE

PREVIDNOSTI«*

P. Fortunat OFM

K  NI SPREJETA

ončno so Louiso sprejele male
sestre od Vnebovzetja brez vsakih
težav. A duhovne vaje, po katerih naj
bi postala član redovne družine, bi
morala delati v Parizu, kjer je bila
materina hiša. Grofica ji je dovolila,
da si je vzela počitnice desetih dni.
Po raznih težavah in neprijetnostih
je končno dospela v Pariz. S seboj
je nosila majhen kovček in fotogra¬
fije svojih domačih, ki so jo sprem¬
ljale na vseh potih.

Pa glej, čakalo jo je le razoča¬
ranje; pojavila se ji je bolezen v gr¬
lu, združena z visoko temperaturo
in mrzlico. Ko jo je po končanih du¬
hovnih vajah čakala zdravniška pre¬
iskava, je ni prestala. Red, samo¬
stan, sestre... vse jo je privlačilo,
a ni bila sprejeta. Vzgojiteljica no¬
vink ji je dejala:"Ta red ni za vas;
me smo prestroge... Poleg tega ste
se spreobrnili šele pred kratkim in
ne morete sprejeti naših dolžnosti.
Preveč bi imeli težav. ” Ko je Louisa
ugovarjala, da je stara že 27 let, je
sestra odgovorila;“Vstopili boste v
red, kjer ne gledajo na starost. Po¬
leg tega hoče Bog, da za enkrat de¬
late v svetu. Tu je brzojav iz Ame¬
rike. . . ” Sestra Aliče je še vedno
želela, da pride Louisa k njej.

Dekličin povratek v Milan je bil
želo žalosten. Dopovedovala si je,
da ni bolna. In sestra jo je prosila,
naj vendar pride. .. A Louisina do¬
bra mati Reggia ji je pomagala in

gospa Ferrario je s svojim mirnim
značajem blagodejno vplivala nanjo.
Dobili so zanjo zaposlitev v Milanu;
postala je spremljevalka osemnajst¬
letni deklici.

NOVO ISKANJE

Louisa je na vsak način hotela iz¬
vršiti svojo obljubo. Sprejeti je ho¬
tela nase vsako žrtev, samo da bi
šla lahko za svojim poklicem, ki se
ji je tako čudno odmikal. Zato ni od¬
nehala z iskanjem. Sestavila si je
seznam samostanov, ki so ji bili sve¬
tovani. Bila je to dolga vrsta naslo¬
vov. Spovednik ji ni dal nasveta, v
kateri samostan naj vstopi; dejal ji
je le, naj išče dalje in naj se drži
besed m.Reggie. Tako sta Louisi
po resnem premisleku ostala na listi
še dva naslova. Samostan Dobrega
Pastirja jo je privlačil, a zahtevana
dota je bila zanjo previsoka. Zato se
je obrnila na frančiškanske sestre -
egiptovske misijonarke, ki so imele
samostan poleg stare kartuzije. Tam
jo je pozdravila starejša m.prednica,
kot bi že dolgo čakala nanjo. Vse je
bilo urejeno hitro in brez težav, da
se je zdelo Louisi kot v pravljici. S
samostansko družino je prvič molila
križev pot, za dan vstopa pa je bil
določen 15. oktober.

Louisa je bila silno srečna, toda
doma jo je zopet čakala nova preiz¬
kušnja; novi brzojav sestre Aliče.
Rezervirali so ji mesto na najbolj¬
šem parniku, ki naj bi jo ponesel čez

Oktober 1953

315

OČETOVO PISMO

Louisa je prejela veselo pismo
svojega očeta: on in njegova žena,
Louisina mačeha, prideta v maju v
Evropo. Z njima bo tudi Louisin
brat Aleksander z ženo. Počitnice
bodo preživeli v Švici, a na poti iz
Afrike se bodo ustavili tudi v Italiji.
To bo veselo svidenje! Louisa bo
po dolgem času spet lahko preživela
počitnice z domačimi. Tako bi mi¬
slili, a zgodilo se je drugače.

Louisa je vstopila v samostan.
Lahko bi počakala, da bi videla svo¬
je drage domače. A v sebi je čutila
prepričanje, da jo morajo dobiti v
samostanu, ko pridejo. To se ji je
zdela pot, po kateri jim bo pokazala,
da je resnica v Cerkvi. In vendar ta
odločitev ni bila lahka; zahtevala je
od nje veliko žrtev.

Pa kakor da žrtvovanja nikoli
ne bi bilo dovolj! Komaj mesec pred
prihodom svojcev je bila Louisa za¬
radi bolezni odslovljena iz samosta¬
na. Redovnice šobile z njo zelo do¬
bre in so jo obdržale še za nekaj
tednov, da bi okrevala in sprejela
domače, zlasti očeta, katerega po
odhodu verjetno ne bo več videla.

Dekličino telesno trpljenje je
bilo hudo in je trajalo že vso zimo .
Samostan je bil zelo vlažen, zato jo
je zdravnik že pred vstopom svaril,
naj vendar počaka do pomladi. “Vsto¬
piti pred zimo se pravi za vas sku¬
šati Boga, ” ji je dejal. In vendar ji
je prav to dalo poguma, da je dne 15.
oktobra vstopila. “Vidite, duhovni
oče, da vam ničesar ne prikrivam, ”
je pozneje pisala spovedniku, “Moje
prepričanje je bilo; ne bom več dol¬
go, zato hočem darovati življenje za
sprebrnjenje naše družine.” Njen
tedanji spovednik ji je dejal:“Ljudje
mislijo, da je lahko umreti, pa je
zelo težko! ” To je globoka modrost
in Louisa pripominja:“Zaradi mojih
grehov me Gospod še ni maral. Pet¬
najst dni po vstopu sem imela krva¬
vitev, a ne prehudo: posrečilo se mi

je, da sem jo prikrila. Prosila sem
le eno: da bi se moje zdravje toliko
utrdilo, da bi mogla v noviciat. ”

Še hujše, duševno trpljenje se
je začelo z adventom. Predstojnica
ji je povedala, da je odslovljena za¬
radi bolezni in prevelike navezano¬
sti do domačih. “Še nikogar nisem
videla, ki bi imel toliko bojev, ” je
dejala in pristavila vzgojiteljici no¬
vink: “Oh, to je bil poklic !... To je
bil! ”

Z zavestjo, da je odslovljena, je
začutila, da je nekaj odšlo iz njene¬
ga življenja. Prepuščena je bila zo¬
pet svoji podjetnosti in je imela le
eno željo: začeti znova. Pa bi raje
umrla, tako težko se ji je zdelo po¬
novno iskanje.

TRPLJENJE DUŠE, KI LJUBI
“Ista ljubezen do istega Boga ne
sme ločiti duš, ki imajo dobro vo¬
ljo, misijonskih duš, ki delajo za
kraljestvo božje. Odsotnost zdru -
žitve s takimi dušami mi povzroča
trpljenje. Vsi se moramo truditi
približati duše Cerkvi. - Povedala
sem svojemu Gospodu, da mu ho¬
čem služiti v vseh stvareh, toda do¬
biti moram privoljenje svoje druži¬
ne, njihovo sprejetje mojega poklica
brez upora, saj so končno tudi oni
misijonarji... ” Te Louisine besede
razodevajo njeno dušno trpljenje.
Njeno spreobrnjenje je bilo popolno
in globoko. Prva tako je bila njena
ljubezen do domačih globoka in pa
pristna. To dvoje se je borilo v nje¬
ni notranjosti. Kar je nosila v sebi,
svojo živo vero, svojo gorečo lju¬
bezen do Boga, vse to bi rada dala
svojim dragim. Morda so jo v tem
oni, ki so jo podpirali z nasveti,
premalo razumeli. Morda so zahte¬
vali od nje same žrtev, niso pa po¬
mislili, da se ona želi popolnoma
žrtvovati za spreobrnjenje svojih
najdražjih, ki so bili zagrizeni pro¬
testanti.

Dalje prihodnjič

316

AVE MARIA

KMONTfK! m\fV7

jUemontski Baragov
dan dne 6. septembra je
prav lepo uspel. Ta dan
je k nam poromala chi-
caška župnija sv. Stefa¬
na, a pridružilo se ji je
toliko drugih romarjev,
da so bili naši grički kar
polni ljudstva. Procesijo
smo začeli ob pol enaj¬
stih iz cerkve in do lur-
ške votline molili rožni
venec za Baragovo sko¬
rajšnjo proglasitev bla¬
ženim. Pri votlini je po¬
tem opravil slovesno sv.
mašo Mons. Joseph L.
Zryd, marquettski ge¬
neralni vikar in pred¬
sednik Baragove zveze,
ki je bil ta dan naš čast¬
ni gost. Slovensko pri¬
digo o Baragu je imel
p. Odilo, angleško pa je
o našem rojaku zelo le¬
po govoril Mons. Zryd.
Vpridigi se je toplo za¬
hvalil Slovencem za iz¬
datno pomoč pri Bara¬
govi zadevi.

Romarji so ob tej
priliki z darom Barago¬
vi zvezi poravnali svojo
letno članarino. Tudi
precej novih se je vpisa¬
lo med člane. Naj bi jim
sledilo čim več naših
naročnikov, ki niso bili
na lemontski Baragovi
proslavi, pa jim je Ba¬
ragova zadeva pri srcu!

Pri romarski maši
je prepeval štefanski
pevski zbor pod vod¬

stvom g. organista Zu¬
pana. Vsem iskrena za¬
hvala !

• Popoldne istega dne
je bil vsakoletni lemont¬
ski Medeni piknik, za
katerega je p. John že
cele tedne pripravljal
sladki med. Pravzaprav
njegove čebelice, ne on,
ki jim ga v zahvalo za
pridnost vedno vsega
pobere. . . Dež, ki je za¬
čel pred popoldansko
pobožnostjo, je kmalu
ponehal in imeli smo
prav zadovoljivo vre¬
me. A p.John se je vse¬
eno menda bal dežja,
kajti žrebanje medenih
nagrad se je vršilo v
dvorani Baragovega do¬
ma.

• Sto srečnih, katerih
imena so povlekli iz ku¬
pa listkov, se najbrže
že oblizuje z medom, saj
smo nagrade že poslali.
Izžrebance smo objavili
na zadnji strani platnic.
Kdor najde svoje ime in
meda še ni prejel, naj
nam takoj sporoči, da
pomoto popravimo. Tu¬
di tisti, katerih pošilj¬
ka ni prišla v redu, naj
se takoj javi. Z vese¬
ljem mu pošljemo novo.
Vsem pa: Čestitamo!

• Dne 8. septembra so
pri chicaški fari sv. Šte¬
fana pokopali očeta do¬
mačega župnika p. Leo¬

narda Bogolina O F M..
Bil je ves čas dober kr¬
ščanski mož in oče ter
se je dolga leta udej¬
stvoval na polju farnega
življenja. Naj blagi mož
v miru počiva, sorodni¬
kom in zlasti p. župniku
pa naše iskreno sožalje.

• Iskreno se zahvalju¬
jemo ob koncu letošnje
romarske sezone vsem,
ki so nam ob dneh ro¬
manj in tudi med tednom
kakor koli pomagali no¬
siti breme pripravljanja
čim lepših slovesnosti
in čim boljše oskrbe
romarjev. To so zlasti
dobre žene, ki se skozi
vse poletje trudijo v na¬
šem Romarskem domu.
Preveč bi bilo imen, če
bi hoteli vse našteti. Saj
ve zanje Marija Pomagaj
in jim bo njih službo a-
meriškim Brezjam bo¬
gato nagradila. Še en¬
krat prav vsem: Bog  po¬
vrni !

• Dne 7. septembra so
v naši kapeli napravili
slovesne obljube klerik
fr. Krištof S e dlak iz
Johnstowna, Pa. , ki je
zdaj začel z bogoslovni¬
mi študijami; naš tiskar
Ave Marije, br. Paškal
Tomazin, ki je doma
iz Clevelanda, Ohio; in
pa naš kokošjerejec ter
uporabni delavec, br.

Oktober 1953

317

Ignacij G r a c e r , tudi
doma iz Johnstowna.

Slovesne obljube je
sprejel p. komisar. Vsi
želimo trem sobratom,
ki so se za vse življe¬
nje zavezali služiti Bo¬
gu, da bi jih vselej pod¬
pirala božja milost. Pri¬
poročamo jih v molitev,

Sestre Georgine, Ca-
therine in Julianne pa
so skončale noviciat in
napravile prve obljube.

Na praznik Mariji¬
nega vnebovzetja sta ob¬
hajali zlati jubilej re-
dovništva sestri M. Sa¬
bina in M. Klotilda.

Vsem naše čestitke!

• Dne 17. septembra
smo imeli tudi lepo cer¬
kveno slovesnost: zlati
jubilej redovnih obljub.
Praznoval ga je p. Gra-
cijanHeric, bivši pro-
vincial slovenskih fran¬

kakor vas tudi prosimo,
da molite za čim več
novih poklicev. V Le-
montu bi lahko dobili še
deset bratov,
zmanjkalo dela. Tako bi
potrebovali mladih, ide¬
alnih fantov, ki bi se ho¬
teli posvetiti redovnemu
življenju. Veste morda
za koga? Le dajte mu
naš naslov! \

\» Lemontski p. gvar-
dijan Benedikt Hoge pa
bo dne 13.oktobra srečal
Abrahama. Bog mu daj
dočakati še mnogo višjih
jubilejev!

• Rev. Roman Homar
OSB, naj starejši slo¬
venski duhovnik v Ame¬
riki, bo stopil 16. okto¬
bra v 90 leto. Nad pet¬
deset let je preživel na
indijanskih misijonih.
Zdaj se nahaja v opatiji
St. John’s Collegeville,
Minn. Naše čestitke!

• Prav lepo se zahva¬
ljujemo vsem našim jo-
lietskim dobrotnikom,
pa bi ne ki so se odzvali prošnji
Mrs. Anton Terlep. Go¬
spa je na enem izmed
romanj videla, da so
preproge pred našimi
oltarji že vse obrablje¬
ne. Na lastno pobudo je
sklenila obiskati svoje
znance in res je v prav
kratkem času nabrala
lepo vsoto $ 488. 30, ku¬
pila za romarsko cer¬
kev nove preproge in še
stroj za čiščenje.

Imena plemenitih da¬
rovalcev objavljamo na
zadnji strani, vsem, po¬
sebno pa Mrs. A. Terlep,
naj povrne Marija !

• Pri slovenskih šol-
ških sestrah na asiškem
gričku so dne 15. avgu¬
sta prejele redovno o-
bleko: Kathryn Franko-
vich ( Sr. Michael ) iz
Pittsburgha, Mary Sta-
zinski ( Sr. Celeste) iz
Gary, Ind. in pa Arlene
Paolicchi (Sr. Bonaven¬
ture) iz So. Chicaga.

čiškanov ter sedanji ko-
misariatni prokurator
in upravnik Romarskega
doma. Petdeset let je
odslužil v službi Bogu
in redu. Kot mlad pater
je študiral naravoslovne
vede na univerzi vFri-
bourgu v Švici, kjer je
tudi doktoriral. Nato je
poučeval redovno mla-

NaŽ zlati jubilant

dino v Kamniku, kmalu
pa mu je provincija po¬
verila različna predstoj-
niška mesta in končno
tudi dolgoletno provin¬
cialno vodstvo.

P.Gracijan je za svoj
zlati jubilej opravil pri
Mariji Pomtigaj slo¬
vesno sveto mašo. Po¬
novitev obljub je sprejel
p. gvardijan, govoril pa
mu je prevzv. škof dr.
Gregorij Rožman, ki je
prišel prav za to slo¬
vesnost iz Clevelanda.
Med nami je bilo poleg
p. komisarja Aleksandra
še več gostov iz naših
fara. Vsi smo jubilantu
želeli, kar tukaj po¬
navljamo: Čestitamo in
še na mnoga leta v zve¬
sti službi redu!

• Enemu smo pa za¬
klicali: Srečno pot in na
veselo svidenje čez ne¬
kaj let! P. Rafael Sešek
je odšel v Washington,
D. C. in zopet postal
študent, Pripravljal se
bo za doktorat iz filo¬
zofije na washingtonski
katoliški univerzi. Že¬
limo mu obilo uspehov
na poti do doktorskega
klobuka.

318

AVE MARIA

KHAMLT  A"NH'NA  lAH^KU

• CLEVELAND, Ohio - Piše Fran-
ces Pirman: Pošiljam Vam za me¬
dene tikce (če bo kaj sreče! ) in za
Baragovo zvezo. Fathru čebelarju
Johnu pa želim za 83. rojstni dan,
da bi zdrav in vesel še dolgo pasel
lemontske čebelice.

Jaz bom pa kmalu 82 let stara in
čast ter hvala Srcu Jezusovemu in
Marijinemu, sv. Jožefu in sv. Luci¬
ji za zdrave oči. Še  zdaj vidim brez
očal in preberem vedno celo Ave
Marijo - to je velika milost božja.

Mogoče bi kdo vedel za letnico,
ko smo šli romarji iz Ljubljane v
Oglej na grob svetih mučencev Mo¬
horja in Fortunata, potem pa tudi na
Sveto Goro. Tudi jaz sem bila med
njimi in še zdaj čuvam spominke kot
veliko dragocenost. Leto sem pa
pozabila, pa bi kaj rada vedela zanj.

Pa prejmite vsi v lemontski sa¬
mostanski družini moje najlepše
pozdrave, saj sem stara lemontska
znanka. Bog Vas blagoslovi in mo¬
lite kaj zame !

• BRIDGEPORT,Conn. - Piše X. Y.:
So stvari kakor zrak, voda, sonce
in drugo, katere uživamo zastonj. In
vendar bi vsi v kratkem pomrli, če
bi nam Bog le za nekaj trenutkov te
dobrote odtegnil. - Vi tudi meni po¬
šiljate že drugo leto Vaš list in mo¬
ram Vam priznati, da brez njega
več biti - ne morem. In vendar sem
se šele zdaj zavedel dejstva, da tudi
Vi ne “kradete". . . Postalo me je
sram, da mi nudite nekaj, brez če¬
sar duhovno ne morem več živeti,
sam pa se niti ne spomnim, da bi
izvršil svojo dolžnost in poravnal
naročnino. Pa je že tako tu v Ame¬
riki, da sem se naučil površnosti.
Ta je kriva, da človek nikdar nima

časa za - svoje duhovne potrebe. . .

Tu pošiljam naročnino zase in
še za koga, ki nima sredstev, pa bi
mu bila Ave Maria kot meni zrak in
Sonce in voda duhovnega življenja.

Obenem sporočam še tole: Slo¬
venski misijonar in vrhniški rojak
č.lg. Jože Cukale leži težko bolan
v bolnišnici Holy Family Hospital,
Mandar, Indija. Vse njegove znance
in zlasti vrhniške rojake naprošam,
da se ga spominjajo v molitvah.

• CICERO, 111. - Piše Mary Mar-
kovich: Pošiljam dar za lemontski
samostan. Že večkrat sem hotela
poslati, zdaj pa imam “dolg”. Pred
tremi meseci sem namreč postala
stara mama, a punčka je zbolela in
morala na težko operacijo že v petih
tednih starosti. Takrat sem oblju¬
bila darilo Vašemu samostanu za
dober iztek. Bogu in Materi božji
bodi zahvala, da je zdaj vnukinja
zdrava. Posebno se tudi zahvalim
škofu Frideriku Baragu za prejete
dobrote. On mi je še vedno pomagal
in me uslišal.

• BROOKLYN, N. Y. : Piše Mrs.
Charles Schmitt: Mnogo sem molila
za povrnitev zdravja svoji sestri M.
Magdaleni in za svojega moža, da bi
bil srečno sprejet v Unijo. Oboje
sem izprosila od Boga po priprošnji
Matere božje in škofa Friderika Ba¬
raga, za katerega proglasitev bla¬
ženim se trudite v Lemontu. Baragu
sem obljubila, če me bo uslišal, dar
25 dolarjev Baragovi zvezi. Po ne¬
pričakovani srečni rešitvi zdaj dar
z veseljem pošiljam.

• MELLEN, Wis. - Piše Mary Ko -
shir: Lemontskim frančiškanom že-

lim obilo uspehov pri delu za a

bi mu poslala kaj potrebnega. Mrs.

Oktober 1953

V marquettski škofiLf se v tem
letu vr?e slovesnosti stoletnice, kar
je bila Škofija ustanovljena in je naJ
rojak Baraga postal men prvi nad-
pastir. Slika predstavlja glavno pro¬
si avo/Marquette, M/ch. dne 30.av¬
gusta/: pred tisoči udeležencev je
Škof Noa opravil pontifikalno sveto
maSo. Častni gost med Številnimi Ško¬
fi in duhovščino je bil tudi detroitski
nadSkof, kardinal Edward Mooney.

Baragov pa bodo letos ob¬
hajali dne 25. oktobra v Sault Ste.
Mary, Mich.

ške Brezje. Kako rada bi že enkrat
videla Vaš prijazni griček, o kate¬
rem sem že toliko brala. Dosti sem

Mary Knaus sama je dala $ 2, Mrs.
Skorenšek $ 5, Matija Vesel $ 2 in
Mrs. Tekovic $ 1. Morda se bo še

dolžna Mariji in Bog daj, da bi jo
kdaj res obiskala pri Vas!

kdo oglasil, kakor so se že in jim
Bog povrni!

• CLEVELAND, Ohio - Pošilja Iv.
Ml. : Novonaseljenec Rev. Ivan Lav¬
rih, župnik v St. Lawrence Church,
Jetmore, Kansas, je prejel iz do¬
movine (Št. Vid pri Stični) žalostno
vest, da so mu tam v starosti 77 let
umrli ljubljena mama. Pokojna ma¬
ti Ana Lavrih, roj. Hribar, je bila
rojena v vasi Vrh pri Žužemberku.
Doma zapušča hčer Ano por. Kralj
in sestro Frančiško. Tu v Ameriki
pa brata Jožeta Hribarja v Jolietu,
v Clevelandu svojo nečakinjo Tončko
Stradjot in sina duhovnika v Kansas.

Gospodu Ivanu ob težki izgubi na¬
še globoko sožalje. Blagi pokojnici
pa večni mir, katerega je po hudih
preizkušnjah in Bogu vdanem živ¬
ljenju bogato zaslužila.

• HOLLYWOOD, Calif. - Pošilja
Frances Levstik: Dobila sem karti¬
co Vaše lurške votline. Kako lepo
mora biti tam pri Vas! Bom res en¬
krat morala priti pogledat, kako iz-
gleda v resnici, četudi sem daleč.

Zdaj pa Vas moram zopet prositi
za malo prostora v Zapečku. Mrs.
Knaus iz Minnesote mi je poslala za
loškopotoškega g. župnika $ 10, da

• Uršula Kržišnik se zahvaljuje
Srcu Jezusovemu in Marijinemu za
zelo veliko milost. Frances in Mary
Pogačnik pa Mariji Pomagaj in du¬
šam v vicah za uslišano prošnjo.

+

NAJ V MIRU POČIVAJO I ++ £'
+

Johana MAKOVEC, Cleveland,Ohio

Margaret DRAGOMAN, LaMesa,Calif. +

Frances STERLE, Cleveland,Ohio +

Anna PEZDIRTZ, Bradley,Ill.

Mary MEDLE, Indianapolis,Ind. +

Angela MARINČIČ, Cleveland,Ohio +

Mary MAJZEL, Cleveland,Ohio +

Frances SKULLY, Cleveland,Ohio

Matilda DULLER, Chicago,111. +

+ Frank RADDELL, Cleveland,Ohio +

+ Joseph SMERKE, Pueblo.Colo. +

Margaret BUTALA, Dillon.Mont. +

4. Luke MIHELICH, Butte.Mont. +

Blaž HREN, Milwaukee,Wis. 4

4 Anton BOGOLIN, Chicago,111.

+ +

+++++++++++++++++++++++++++

320

AVE MARIA

Po $ 10: Mr. Joseph Koche var, Mr. Simon Se-
tina, Mr. Michael Hochevar, Mrs. John Suhadolc,
Miss Mary Russ, Mrs. Joe Spelich. Po $ 8.30: Mr.
Louis Sineni (Electrolux Corp.). Po $ 7: Mrs.
Jennie Govednik. Po $ 6: Mrs. FrancesHorvath.
Po $ 5:Mrs. Mary (Anton) Terlep, Rt.Rev.Msgr.
M. J. Butala, Sgt. Edward M. Pucel, Mr.& Mrs.
Larry Terlep, Mr. & Mrs. Frank Vraničar, Mr.
& Mrs. Stanley Gregorich, Miss Marilyn Sepich,
Mrs. Polli Ann Spelich, Jean M. Težak, Mr.
& Mrs. Anton Papesh, Mrs. Jennie Bebar, Mrs.
Frances Muren, Mrs. Elizabeth Kramerich, Mrs.
Frances Kemc, Mrs. Caroline Gregory, Mr.&Mrs.
Michael Svetich, Mr Joseph Bučar, Mr. & Mrs.
Matt Gregory Jr., Mr. & Mrs. Andrew Hochevar,
Mr. & Mrs. Jos. McGuckin, Mr. & Mrs. J. Male-
sich Sr., Mr. & Mrs. Frank E. Terlep, Mr. Frank
Zupančič, Mrs. Anna Stefanich, Miss Pauline
Stefanich, Mrs. Mary Golobitsh, Mrs. Ralph Alt-
land. Po $ 4: Mr.&Mrs. MartinGregorich,Sr.,Mrs.
Mary Fedo, Mrs. Josephine Martinčič.. Po $ 3 :
Mrs. Barbara Vranesich, Mrs. Frank Stimac, Mrs.
Anna Ancel, Mrs. Barbara Ancel, Mrs. V. Ambro-
se, Mrs. Theresa Kodrich, Mrs. Mary Horwath,
Mrs. Barbara Gregorich, Mrs. Anna Surjan, Mr.
& Mrs. Matt Slana, Mr. Joseph Zalar, Mrs. Fran¬
ces Bebar, Mrs. Mary Kolar, Mrs. Joseph Nabas,
Mr. &.Mrs. Frank Lauric, Mrs. Theresa Žlogar,
Josephine Horwath, Mr. & Mrs. Frank Konda,Mrs.
Rose Horvatin, Mrs. Julia Wolf, Mrs. Paul Do-
linshek, Mrs. Anna ZerwetL Po $ 2.50: Mrs. Jo¬
sephine Zelko. Po $ 2: Rev. R. Malavašič, Mr.
& Mrs. Marty Gregorich, Mrs. Anna Pucel, Mrs.
Joseph Gregory, Mrs. Anton Rojc, Mrs. Emelia
Gregorich, Mrs. Frank Turk, Mrs. Francis Stimac,
Mrs. Jerry Mutz, Mrs. Agnes Vraničar, Mrs. Pau¬
line Russ, Mrs. Jennie Gregorich, Mrs. Anna Ro
gel, Mrs. Andrew Hrvatin, Mr. & Mrs. Louis Pas-
dertz, Mrs. Katherine Lamuth, Mrs. Anna Goved¬
nik. Mrs. J. Popek, Mrs. Evona Mance, Mrs. Jo¬
sephine Znidarsich, Mrs. Agnes Skedel, Mr. &
Mrs. Herman Zefran, Mrs. Edward Zoran, Mr. &
Mrs. Joe Stimac, Mrs. Frank Setina, Mrs. Anna
Adamich, Mrs. Mary Papesh, Mrs. Frances Bo-
zich, Mrs. Antonia Nose, Marie Cherven, Antonia
Horvat, Mr. Frank Terlep, Mrs. Rudolph Kalcic,
Mrs. Anna Mutz, Mrs. Theresa Juricic, Mrs. The¬
resa Lalaska & Evelyn, Mrs. Louise Nasenbeny,
Mrs. Joseph Skoff, Mr. & Mrs. Matt Laurich, Fran -
ces Gregorash, Mrs. Anna Kolar, Mr. & Mrs.Frank
Spelich, Mary Kozar, Jennie Konopek, Anna Stu-

DAROVI JOLIETČANOV

za nove preproge v lemontski cerkvici
/Nabrala Mrs. Anton Terlep/

kel, Mrs. Barbara Ivec, Mrs. Katherine Matkovich.
Mr. Anton Skoff, Miss Dolores Horvatin, Mrs.Anna
Korevec, Mrs. Dolores Pluth, Mrs. Julia Nemgar,
Mr. Bob Lezak. Po $ 1.50: Mrs. Mary Skull, Mrs.
Mary Smrekar, Mrs. Frank Muster. Po $ 1: Mr. &
Mrs. W. James Ford, Mr. & Mrs. Robert E. Zil-
Imann, Mr. & Mrs. .W. Kimak, Mr. & Mrs. Bill Pe-
terson, Mr. & Mrs. Louis Belom,Jr., Mr.&Mrs.
Vince Crnkovich, Mr. & Mrs. John Kolenc, Mr. &
Mrs. John Gregorčič, Mr. & Mrs. Anton Lever, Mrs.
Joseph Glavan, Mr. & Mrs. Fajfar, Margaret Muha,
Mr. & Mrs. Jos. Kovačič, Mrs. Antonia Suster-
sich, Mrs. Anna Terlep, Mrs. Mary Boštjančič,
Mrs. Jennie Pluth, Mrs. Mary Zupancip, Mr. &
Mrs. Frank L. Mali, Mrs. Martin Govednik, Mr.Jo-
seph Babich, BiH Vraničar, Mrs. Peter Pluth, Mrs.
Antonia Struna, Angela Sile, Mrs. Rose Pasdertz,
Mrs. Catherine Dragovan, Bernice Skriner, Mrs.
Antonia Franciskovich, Mr. Joseph Vlasich, Mrs.
Anna Kunich, Mrs. Mary Umek, Mrs. Mary Metesh,
Mrs. Anton Kauzlaric, Isabelle Gregorich, Louis
Železnikar, Mrs. Math Krall, Mrs. Apolonia Ko¬
revec, Agnes Skull, Joe Skull, Albert Skull, An¬
ton Skull, Amalia Pekol, Mrs. Frank Skull, Mrs.
Mary Gerl, Mrs. Gilbert Bauer, Anna Mihelich,
Louis Skull, Mrs. Elizabeth Marincich, Mrs. Fran -
ces Sega, Mr. & Mrs. Vincent Marvic, Mrs. Katie
Pozek, Mrs. Mayme Kezerly, Mrs. Rose Koleto,
Mrs. Al Papesh, Mr. & Mrs. Joseph Videtich, Mrs.
Rose Kolenc, Mary Ivanich, Mrs. Mary Smidber-
ger, Mr. & Mrs. George Toth, Mrs. Joseph Ambro¬
žič, Mrs. Mary Gregorash, John A. Churnovic,
Mrs. Elizabeth Kambič, Mr. & Mrs. Rudolph Skul,
Paul J. Laurich, Albert Horwath, Mrs. Frances
Gregorich, Mrs. S. Schainer, Miss Kathryn Vla¬
sich, Mrs. Manuel Rivera, Louise Duša, Anna
Kuzma, Mrs. Anna Terdick, Mrs. Helen Muhich,
Mrs. Walter J. Ferguson, Mrs. John Kren, Mrs.
Charles R. Pierson, Mrs. Raymond Horvatin, Mrs.
Mary Sinkowich. - Vsem iskren Bog plačaj!

* * *

Mesečni misijonski namen:
ZA SPREOBRNJENJE KITAJCEV,
KI ŽIVE V DRUGIH DEŽELAH.

DOBROTNIKOM BOG POVRNI

| ZA SV.MAŠE: Po $40: J.Skul; po $38: M.Kranjc;
| po $31: J.Kolenc; po $30: Mrs.Knaus; po $25:

L. Gnidica; po $22: A. Klančar; po $20: J.Urbančič,
A.Kralj, M.Habjan; po $19: J.Valencie; po $17.50:

M. Flajnik; po $15: M. Fink, J.Perme; po $14: U.
Budic, A.Stražar, A.Kosič, A.Vavpotič; po $13:

K. Kepic; po $12: A.Unetic, J. Novak; po $11: F.
Petelin, M.Krnichnik; po $10.50: K.Golinar; po
$10: F.Francel, M. Filipovič, Mrs.Strukel, A.
Koželj, M.Hochevar, M.Prhne, M.Klemenc, R.J.
Urbančič. P.Ogrinc, M.Habjan, G.Mutz, M.Matteo,

L. Trontel, J.Laurich, N.N.; po $9: S.Mahnar, A.
Romac, A.Bostnar, Sr.Elvira; po $8: A.Steblaj,
A.Mechic, M.Kalister, E.Pečnik, K.Kepic, J.
Glavač, T.Paukovic; po $7.50: J.Fink, Dr.I.Po¬
dobnikar; po $7: F.Poje, M. Lavtižar, J.Zadnik;
po $6.50: L.Kuhar; po $6: F.Kovacic, J.Cimper¬
man, J.Jarc, J.Miklavčič, A.Komick, K.Roberts,
A.Cek, F.Mihelčič, M. Klemenčič; po $5: L.Raddel,

M. Darovec, C.Hočevar, A.Ljubi, M.Ivansek, A.
Skala, U.Pozarelli, J. Rakar, M.Udovec, F.Koc¬
jančič, J.Barle, M.Petsche, A.Lavrič, M.Jazbec,

L. Raddell, M.Benda, A. Hrvatin, F.Knaus, J.Str¬
nad, A.Pucel, J.Posch, M.Kofol, F.Oblak, K.

• Markolia, U.Zobec, M.Levstik, M.Otoničar, L.
Manzo, M. Zupančič, M.Palčič, F.Perushek, J.
Tomasetich, J.Miklich, A.Simonič, A.Zorc, A.
Kočevar, F.Mese, M.Hochevar, T.Narobe, Mrs.
Pucel, M.Nosan, S.Shimko, J.Piatok, E.Struzkl,
Mr.Mrs.Nose, A.Stimec, J.Tekaucic, A.Gradizar,
F.Macerol, A. Fink, J.Zaplata, R.Klemencic, J.
Sadler, M.Oberwalder, K.Kepic, R.A.Kolich, N.N.,
! J.Fink, J.Peterneli, F.Verhovec, A.Mehle, F.
Horvat, M.Vrscek, Cerar; po $4.50: J.Petrič, M.
Volcansek, R. Bizjak, A. Zalar, A. Turšič; po $4:

M. Pirnat, C.Lopatic, U.Lovšin, S.Petrovic, A.
Kolenc, Mrs. Verbič, M.Novosele, A.Slama, M.
Terlep, A.Bavdek, Mrs.Možic, A.Zalar, M.Poga¬
čar, Mrs.Feuce, F.Zakrajšek, R.Resman, A.Kav¬
čič, N.N., M.Cercek, Bencin, A. Zdešar, M.Ho¬
chevar, Mrs.Lah, A.Juvan, M. Selak, M.Ergen;
po $3: M.Evetz, F.Brodnik, R. Cimperman, A.
Urbančič, M. Marolt, A.Curl, K.Skocaj, M.Mihelcic,
F.Cercek, J. Jamnik, A.Hlapse, J. Koželj, J .Mi¬
klavčič, C.Kranjc, F.Zakrajšek, P.Ziherl, A.
Verhovnik, A.Klemenčič, M.Poljak, M.Zajc, F.
Sokach, A.Prosen, Mrs.Petrič, Mrs.Risek, JlSto-
fal, A.Jerman, J.Pirc, A. Zupančič, F.Glatch, M.
Habjan, M.Cross, C. Urbas, M. Brodnik, C.Philips,

N. N.; po $2.50: J.M.Jevnik; po $2: M.Etopret, E.
Valencie, J.Frankovich, F.Roitz, TCGrum, F.
Kavčič, A.Prebil, L. Stopar, C. Verbič, M.Chervan,
M.Line, L.Cimperman, A.Sterlekar, E. Prah, I.
Ringef, A.Kostelic, J.Simončič, M.Kresovic, A.
Arko, F.Valentič, Jarc Fam., M.Sevar, S.Falcone,
R.Bergles, J.Golob, M.Martich, J.Štepec, R. Hri¬
bar, A.Zallnik, A.Chemazar, T.Zortz, M.Lončarič,
C.Turk, M.Rusian, M.Martich, M.Cukar, F.Kasti-
gar, M.Kogovšek, J.Kebe, M.Ziberna, J.Valencie,
T.Potokar, A.Bencin, Mrs.Asek, E.Pinculich,
M.Ropret, J.Lushin, J.Cervan, A.Droll, A.Lorber,
R.Birk, A.Savnik, M.Tomec, M.Tomsha, A.Jerman,
V.Sustarsic, J.Susterich, M.Gorshe, M.Škrobar,
R.Skiff, N.N., M.Glivar, F.Balkovec, M.Knap,
A.Treven, M.Prince, J.Hochevar, L. Novak, M.
Oautar, U.Lintol, M.Peshel; po $1.50: F.Judnik,
J.Martinčič, M.Zupančič, M.Knific, J.Ferlan, M.
Gerl, M.Lavrich, K.Jevec, J.Gustinčič, J.Vrh, F.
Skubic, K.Golinar, B.Sedmak, M.Strancer, J.Knaus;
po $1: A.Modec, M.Hudolin, MaroltJ., F.Pavlik,
V.Troha, F.Lekan, J.Starc, J.Luzar, M.Kovač,
M.Hočevar, A.Volcansek, F.Godec, N.N., Mrs.
Kepic, Mrs.Grdina, Mrs.Hrastar, Mrs.Bozich, A.
Kofol, T.Pavla, K.Windisar, S.Planinšek, J.Bud-

Kl-p, F -M D Hrgnigjpl.

J.Prebevsek, R.Thompson, A.Ivanetič, J.Kadunc,
J.Sernel, A.Komick, M. Vrečko, T.Babich, A.
Deichman, M. Vinšek, E.Ponikvar, J. Valencie,
J. Valencie, E. Valencie, M.Bambič, M.Bambic,
J.Pirnat, M.Kocan, Kosan Fam., M.Bambic, J.
Posch, P.Kotzian, J.Dolgan, A.Šavor, M.Požar,
R.Love, Laurich Fam., F.Lustick, A.Peterlin,
A.Rogel, V.Marovic, T. Banich, Mrs.Bozich, M.
Kotze.

ZA ROMARSKI DOM: Po $10: Mrs.Travnikar; po
$2: J.Kolenc.

ZA LUČKE: Po $5: J.Bradač, Clev.Olt.Drus.,
A.Sernel, U.Zobec, J.Rakar, M.Pirnat, F.Mlakar,
M.Margon; po $4: J.Stofol; po $3: M.Wolf, R.
Cimperman, R. Verbič, L.Manzo, F.Knaus, J.Pe¬
trič, J.Kolence, I.Terskan, F.Zupančič, K.Jakše;
po $2.50: F.Goljevsek; po $2: F.Anzich, M.Mar-
kovich, C.Hocevar, A.Leskovec, J.Hribar, J.
Štepec, M.Martich, F.Palčič, M.Mihelcic, A.Ver¬
hovnik, A.Urbančič, A.Pucel, M.Jazbec, M.Pet¬
sche, A.Turšič, M.Lautizar, A.Sile, M.Starc, A.
Zelko, J.Kinkella, M.Kordoch, J.Kebe, M.Cekada,
R.Cavev, A.Cek, M.Modrian, F.Levstek, M.Krajnc,
J.Sernel, M.Madronich, J.Kerzic, J.Casserman;
po $1.50: G.Zaman, J.Bradač; po $1: F.Žitnik,

M. Lauriski, M.Lesser, C.Philips, T.Dedek, R.
Skiff, M.Bizjak, J.Petrincic, J.Schmidt, A.Lorber,
T.Archul, M.Sellak, A.Šavor, A.Savnik, J.Valencie,
J.Valencie, M.Cercek, A.Zdešar, U.Trtnik, Mr.
Mrs.Nose, J.Tekaucic, S.Mahnič, J.Valencie, E.
Valencie, M.Bahoric, A.Modec, T.Grum, T.Bolek,
A.Zallush, J.Miklavčič, A.Gregorač, V.Shega,
A.Skandel, J.Snyder, R.Bergles, F.Sokach, M.
Možic, A.Zalar, M.Poljak, F.Korencic, B.Kar-
lonas, A.Klemenčič, K.Jevec, Mrs.Rožnik, S.
Petrovčič, J.Koželj, U.Lovsin, A.Steblaj, M.
Mihelčič, U.Pozarelli, K.Skocaj, I.Marolt, M.
Marolt, F.Poje, Mrs.Feuce, F.Mocilnikar, M.
Zakrajšek, C.Ivec, L.S truna, F.Struna, M.Cukar,
A.Bostnar, M.Kalister, N.N., P.Ziherl, M.Kurtz,
R.Resman, F.Forneci, M.Kocman, F.Volk, M.
Kovach, F.Albrecht, M.Pristov, A.Hribar, J.Cer¬
van, A.Jerman, A.Hrovat, J.Plut, A.Možina; po
.50^: A.Klancar, F.Hodnik, A.Volcansek, T.
Martinčič, F.Judnich, A.Skufca, Mrs.Valentik,

N. N., M.Prhne, A.Zotler, A.Plemel, J.Zaller, F.
Mihelčič, M.Baudek, A.Treven, H.Nahtigal, L.
Stragishar, A.Peterlin.

ZA SEMENIŠČE IN DRUGO: Po $100: K.Ober-
walder; po $10: M.Možic, F.Glavic; po$5: J.Plut,
Cerar, L.Gnidica, J.Luzar, J.Kolenc, M.Filipovič,
Mrs.Strukel, K.Sunich; po $3: M.Novoselc, M.
Smole, A.Offak, L.Simonelic, J.Heraver, T.Archul,
J.Anzich; po $2.50: H. Mirte 1, M.Sobochan, J.
Sadler; po $2: M.Lavtižar, M.Jankel; po $1.50:
R.Cimperman, J.Kebe; po $1: M.Prša, F.Kocjan¬
čič, F.Skubic, M.Terlep, M.Skerl, M.Kovach, T.
Potokar; po .50£: J.Tekavčič, F.Levstek, J.
Sernel, J.Sedmak, A.Domitrovich; po .25^: M.
Bahoric.

ZA APOSTOLAT SV.FRINČiŠKA: Po  $10: F.
Kovačič, J.Marinčič, M.Luzovec, F.Lavrič, F.
Kovačič, J.Skul, T.Klobuchar, F.Cerar; po $5:
T.Potokar, L.Simonelic; po $3: T.Archul; po $2:
M. illak, J.Sernel; po $1: F.Anzicek; po .50^:
J.Vidervol; po .25^: M.Bahoric.

ZA ROŽNOVENSKO DOLINO: $25:A.Jakich

c/.t::zc  :?:z stacdohap.  4
1J23 E.2 ST.

DULUTH.MIO.

NAGRADE MEDEI

NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA

DS

II 48 132i953

1. Frank Juns, Hamphire, III.

2. M. Skrobar, Cleveland, O.

3. Frank Marinčič, Cleveland, O.

4. Theresa Gregorich, Bridgeport, O.

5. J. Novak, Pueblo, Colo.

6. Frances Korencic, Euclid, Ohi.

7. Catherine Žagar, Mc.Donald, Pa.

8. Caroline Bovce, Cleveland, Ohio.

9. Theresa Miketich, Chicago, lil.

10. Anton Tomazin, Chicago, III.

11 . J . Basa), Nev/ York, N .Y.

12. Mary Gregorash, Joliet, lil.

13. Louise Krueger, Cleveland, O.

14. Mrs. Drašler, Chicago, III.

15. Janez Sever, Cleveland, O.

16. Frank Becjan, Bedford, Ohio.

17. Anton Ives, San Francisco, Cal.

18. John Turner, Chicago, III.

19. Stella Zupančič, Joliet, lil.

20. Janez Sever, Cleveland, Ohio.

21 . Angela Bencin, Cleveland,O.

22. Ludwig Hoge, Bridgeport, O.

23. Mrs. Modolsterma, ? Mich.

24. F. Bal le, Strabane, Pa.

25. Justina Holozan, Chicago, III.

26. Frank Cerar, Brooklyn, N.Y.

27. Stephan Marath, Cleveland, Ohio.

28. A. Tomažič, Chicago, III.

29. J. Oberstar, Cleveland, Ohio

30. Margie Kersevan, Cleveland, O.

31 . Mary Kaluža, Rixford, Pa.

32. A. Hrovat, Cleveland, Ohio.'

33. I. Ritonia, Milwaukee, Wis.

34. Jane Mrasek, Little Falls, N.Y.

35. Neža Yerin, Cleveland, Ohio.

36. Rose Strumble, Cleveland, Ohio.

37. Frances Govekar, Waukegan, lil.

38. Johanna Anzicek, Kansas City, Kans.

39. M. Žnidaršič, Cleveland, Ohio.

40. I. Knez, Cleveland, Ohio.

41. Mrs. Mary Gaspich, Joliet, III.

42. Mrs. C. Bricel, Cleveland, O.

43. F. Wine, So. Chicago, III.

44. M. Gyure, Chicago, III.

45. Anton Udovich, Milvvaukee, Wis.

46. Anna Jereb, Cleveland, Ohio.

47. J. Vidervol, Minneapolis, Min.

48. Mary Jamnik, Milwaukee, Wis.

49. A. Glavach, Chicago, III.

50. Gordon Lah, Berwyn, III.

51.

52.

53.

54.

55.

56.

57.

58.

59.

60.

61 .

62.

63.

64.

65.

66.

67.

68.

69.

70.

71 .

72.

73.

74.

75.

76.

77.

78.

79.

80.

81 .

82.

83.

84.

85.

86.

87.

88.

89.

90.

91.

92.

93.

94.

95.

96.

97.

98.

99.

100.

Mrs. A

Gearith

Theresa

996530222,10

COBISS Q

Mavey Bende, Chicago, III.
Philip Grm, Jr. Waukegan, III.
M. Krajc, Cleveland, Ohio.
Ema Pečnik, Cleveland, O.
Mary Knific, Euclid, Ohio.
Patricia Pogačnik, Struthers, Ohio
J. Benedict, Whiting, Ind.
John Vinkler, Cleveland, O.

Frank Shurlo, Milwaukee, Wis.

J. Jarc, Chicago, III.
Mrs. John Anzicek, Girard, O.
Eddie Ambrose, Oglesby, III.
Rose Urbančič, Cleveland, Ohio.
John Udovich, Sheboygan, Wis.
Mrs. Mary Kastelic, Murray, Utah
M. Shebenik, Waukegan, III.
Mary Trinko, Chicago, III.
Mrs, J. Mačk, Cleveland, Ohio.
Mrs. G. Opeka, Chicago, III.
Agnes Stepanich, Cherryvale, Kansas
Agnes Nemanič, Mt. Carmel, Pa.
Frances Dernovsek, Morgan, Pa.

Mrs. Theresa Godec, Cleveland, O.
Mrs. J. Jevnikar, Euclid, Ohio.
Mary Poppich, Chicago, III.
Mrs. Marko Osterman, lronwood, Mich.
Jennie Zalar, Milwaukee, Wis.
Mrs. Nasebeny, Joliet, lil.
Rose Mickovic, Cleveland, O.
Dr'. F. J. Kern, Cleveland, O.
Mrs. F. Škufca, Map le Hts. O.
M. Haidinyak, Chicago, III.
Rose Zadnik, Cleveland, Ohio
M. Koprivnik, Ely, Minn.
Rose Urbančič, Cleveland, O.
Molly Hoynik, Milwaukee, Wis.
Tony Go lobi ch, Joliet, III.
Anna Govekar, Conemaugh, Pa.
Mrs. Nasebeny, Joliet, lil.
Mary Zeitz, Cleveland, Ohio.
Mr. Mrs. Luzar, Euclid, O.
Anna Banich, Chicago, III.
Hubert Miller, Hollywood, Cal.
A. Tomažič, Chicago, III.
Joe Turk, Indianapolis, Ind.
Ed Vogrinc, Brooklyn, N.Y.
Josephine Hochevar, Joliet, III.