OD BESED K DEJANJEM
¦ 21. seja CK ZKJ ponovno poudarja ter na-laga tomunislom, delovnim ljudem in obča-no.m, skratka vsem dejavnikom v institucijah političnega sistema, povečano. aktivnost v vseh glavnih smereh politike gospodarske stabiliza-cije.
Ta seja je po oceni komiteja občinske fcon-ference ZKS sprožila povečano aktivnost sa-moupravljalcev v združenem delu in krajevnih skupnostih pri izvajareju vsaikodnevnih nalog in pri uresničevanju istabilizacijske pcMitike v celoti. Hkrati je povečana občutljivost* za po-jave samovolje, za vedenje pri gospodarjenju z družbenimi sredstvi, za-pridoibivanje dohod-ka mimo dela — za večanje socialnih razlik, itd. To je prav gotovo zaželeno in prav. Tudi vpra.šanje odgovornosti se ostri, vendar pogo-sto le za nazaj, ne pa za trenutno taktiziranje in ribarjenje v kalnem. Pojavljajo se poenostav-ljene razlage gospodarSkega stanja, zabeleže-ni pa so bili tudi primeri, da bi nekateri žele-li ob sedanjih gospodarskih težavah večino do-sežkov in ogromno povojnih uspehov izničiti. Zato je potrebno v procesu reševanja odprtih vprašanj, ob ugotavljanju stanja in načrtova-nja aktivnosti, skratka v procesu diferenciaci-je izluščiti resnične problerae, hkrati pa se u-preti poskusom ustvarjanja pesimizma. Akcija organiziranih socialističnih subjektivnih sil z uveljavljanjem vodilne vloge zveze komunistov znotraj anehanizmov političnega sistema ima namen   d9seči  večjo   učinkovitost   in   konkret-
nost v uresničevanju politike gospodarske sta-bilizacije.
»Gospodarska stabilizacija mora neogibno postati vsakodnevna in trajna aktivnost vseh delovnih ljudi in občanov, vseh struktur naše samoupravne družbe«, še posebno odmeva iz sklepov omenjene seje naijvišjega organa ZKJ. Gre torej za poglabljanje in izostritev. že za-stavljenih afctivnosli, ki terjajo drugačno mi-selnost in vedenje v vsakodnevnem delu in življenju. Tudi za delovne ljudi in občane riaše občine velja, da se le počasi prilagajamo no-vim pogojem, pa čeprav kljub itežavam bele-žimo sorazfnerno dobre uspehe na gospodar-skem  in drugih podroojih v  občini.
Pri tem velja opozoriti, da so naši družbeni plani od krajevnih skupnosti, organizacij zdru-ženega dela, samoupravnih interesnih skupno-sti in občine še yedno preoptimistični. Če po-gledamo plane krajevnih skupnosti, pa tudi pia-ne prenekaterih TOZD, ne moremo mimo u-gotovitve, da so še vse preveč plani želja brez realnega materialnega kritja. Toda prilagoditi se moramo realnim inožnostim; precej cest, ne-proizvodnih in drugih objektov bomo morali prenesti v nadaljnje plansko obdobje. To bo treba storiti brez politionih pritiskov in izsilje-vanja, temveč s sporazumevanjem v skupščini občine in skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti. Več pa bo treba delati glede pove-zovanja sredstev na  dohodkovnih  osnovah za
(Nadaljevanje na 2. strani)
(Nadaljevanje s 1.  strani)
uresničitev   skupnih   nalog,   katerih   prioritela je izvoz.
Pri graditvi občine kot komune se moramo odiločno zoperstaviti politiki iprestiža, ki pod razvojem poj.muje samo nove zgradbe (po mož-nosti administrativme), zanemarja pa družbe-noekonomske odnose, ra-zvoj političnega siste-ma socialističnega samoupravljanja in vlogo delavca kot subjekta.
Tydi za zadeve, ki jih kot Ljuibljančani u-rejamo skupaj v mestu, ne bi mogli trditi, da so brez posebnosti, kajti pri samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju o skupnih vprašanjih se često za;tika. Prav pri tein ibomo morali vložiti več naporov in imeti več posluha za usklajevanje, pa tudi za ure-janje zadev na načelih sociailistične vzajem-nosti  in  solidarnosti.
V občinski ikonferenci ZK smo odločni do kiaja preseči pojave oportunizma in neborbe-nosti, preiti od besed k dejanjem in doseči idejnopoilitično enotnost v konkretni aktivao-sti pri izvajanju nalog, ki izhajajo iz politike gaspodarske stabillizacije, ki je najgloblji int.e-res.delavskega razreda v celoti in nas vseh, združenih v frontni dejavnosti socialistične zveze, od krajevne skupnosti m organizacij združenega dela, do občine.
Janez Elikan