T*- : — Največji slovenski dnevnik v Združenih državah Velja za vse leto . . . Za pol leta..... Za New York celo leto -Za inozemstvo celo leto $6.00 $3.00 $7.00 $7.00 l U m 0 I °J □V* fi^HB®E2 | Tbelai 1 ■ — J Ostzslovenslah.delavcev vAmeriki. i t—^—mw—li. 11 ii The largest Slovenian Daily in" 8 the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CORTLAKDT 2876. Entered m Second Clan Matter, September 21, 1908, at the Pott Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of Ka reh 3, 1879. TELEFON: CORTLANDT 2876. NO. 115. — ŠTEV. 115. NEW YORK. SATURDAY. HAY 16, 1925. — SOBOTA, 16. MAJA 1925. VOLUME XXXITT. — LETNIK XXXITI. OBRESTNA MERA JE GLAVNA OVIRA URAVNAVE Dolocenje obrestne mere za francoski dolg bo najbrž prva resna ovira. —Nižje obresti kot jih plačuje Anglija, bi vzbudile na Angleškem vihar ogorčenja. — Pogajanja se morajo vršiti v Washing tonu. — Francija naj bi se zadovoljila z drugimi prednostmi. Poroča Charles Michelson. WASHINGTON, D. C., 15. maja. — Radost administracije ob bližajočih se pogajanjih glede uravnave francoskega dolga ni popolnoma neskaljena, kajti splošno je opaziti strah, da ne bodo pogoji, katere bo lahko stavila Francija, odgovarjali omejitvam, ki so stavljene avtoriteti komisije glede inozemskih dolgov. Francoski finančni minister Caillaux bo najbrž stavil kot enega prvih predlogov tekom pogajanj obrestno mero, ki bi bila dosti nižja kot ona, določena za Anglijo. Ko se je razpravljalo o poskusnih predlogih Clementela, in ko je imel prejšnji francoski poslanik Jusserand svoje neoficijelne razgovore z zakladniškim tajnikom Mellonom, se je pred lagalo smešno nizko obrestno mero polovice enega odstotka, dočim plačuje Anglija na temelju kontrakta tri in tri odstotke in pol. Dočim ^e je ameriška komisije glede dolgov uspešno upirala naporom angleških komisarjev, da se vključi v dogovor določbo, potom katere bi se angleški vladi reserviralo dobiček katerihkoli boljših pogojev, danih kakemu drugemu dolžnemu narodu, je bilo vendar opaziti v kongresu razpoloženje, da ima angleška vsaj nekaj moralne pravice do takega privilegija. Ko je kongres še zboroval, se je pogosto ugotovilo, da je angleška obrestna mera tako nizka kot ima sploh katerikoli naših dolžnikov pravico pričakovati in to prav posebno raditega, ker so ameriški davkoplačevalci plačevali višje pristojbine na Liberty posojila, iz katerih je prišel denar za financiranje evropskih narodov tekom vojne, in v slučaju Francije tudi po zaključeni vojni. Domneva se, da bo mogoče pregovoriti Francijo, da sprejme kakšne drugačne prednosti kot pa nominalno obrestno mero t^r uveljavi pogoje, o katerih domneva Francija, da jim bo mogoče zadostiti. Ce bi ne bilo mogoče tega uveljaviti, bi se odpovedala ugovoru proti nižji obrestni meri za Francijo kot jo pa plačuje ona sama. Angleži pa trdijo, da so bili bas raditega prisiljeni prevzeti velik del svojih obligacij v tej deželi. DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU. Danes so nais osa« sledstsa JTTOO I L AVI J A : 1000 Din. — $17.30 2000 Din. — $34.40 5000 Din. — $85.50 Pri rakuilih, bi maftajo manj kot kot ca Ussi OmtJot IS cMxt«v n poitnin« in droge itfiike. Eii»»*HJs am sadnjs pstts ts Isplstejs Tsitnl feksrsl ITALIJA nr ZASEDENO OZEMLJA 200 lir .......... $ 9.40 500 lir..........$22.50 800 lir ............ $13.80 1000 lir..........$44.00 PH ■arcCIHfc, U muJ ta droge Ea poMljatre, ki preeegajo PETTISOO DINAKJKV ali pa DVATIflOfi LIH dovoljujemo po moffočcoeti is poseben popust. POSIUATVB PO BRZOJAVNA* PISMU IZVRŠUJEMO 9 NAJKRAJŠEM ČABU TEB EACUNAMO EA BTRO&XE New Ysrfc M FRANK HAKBTTR STATE BANK a Oortlsadt Street, Wtw York, m. T. Franc, kampanja v Severni Afriki. Francozi so porazili usta-ške Marokance s pomočjo aeroplanov. — Ustali so bili pregnani z Bibane gore ter so našli zavetja v ozkih kanjonih. PARIZ. Francija. 15. maja. — Francoske čete pod poveljstvom generala Colombat ter polkovnika Frevdeiiberg, so pojmale maroške vstaše z gore Bibane, severno od reke Oucrgrba. Vstaše zasledujejo aeroplani, ko beže po ozkih kanjonih proti severu, v španski Rif. ( Zapadni konec maroške črte. na gorah severno od Ouerjrha, je stil. a Marokamci drže še vedno centrum. kjer imajo obkroženo edino šo preostalo francosko zunanjo postojanko. — Aoulav, — ki se nahaja v obupnem položaju. Dva častnika, ki poveljujeta tej zunanji postojanki, sta ranjeaia J:n ranjeni sta tudi dve tretjini posadke. ki šteje petdeset mož. Posadka je vat rajala dosndaj le vsled tega. ker so aeroplani spustili na. tla dva kosa. ledu kot pitno vodo ter večjo množino mimi-£ije. Celih pet.naj.-st dni je bila posadka. izpostavljena ognju štirih topo v" ter neprestanim napadom z ročnimi granatami. Marokanci so imeli bločno hišo na Bibane v sličnem položaju.. Celo zakopali so se krog nje. Francoske čote pa so včeraj zjutraj naskočile goro z bajoneti. Marokanci. ki so se bali pasti, so zapustili zakope. Neprestano zasledovanje s pomočjo aeroplanov. tekom popoldneva, je izpremrnilo umikanje v pravcato paniko. Komunikeji govore o poraženih in pregnanih četah kot nezadovoljnih domačinih, med katerimi jih je malo iz španskega ozemlja. To kaže, da so je Abdel Krimu posrečilo najti močno jjodpor«. med Marokanci na francoski strani. Nekatera ta plemena so celo prekoračila Onerprha r<_>ko. kar nam pojasnjuje hitri način izbruha vstaje. Francozi nameravajo zdrobiti maroško črto ob celi fronti s pomočjo ostrili napadov, a medten se poroča, da formira Abdel Krim močno koncentracijo pri Checlia-qurxi. Francozi si niso 11a jasnem, če namera-va vreči -svojo silo proti preostalim španskim postojankam ali če hoče vprizoriti novo in večje gibanje proti Fezu. Tri mesece star otrok umorjen. Na Fulton Ave. in St. Paul Place so našli truplo tri mesece starega otroka, ki je bil umorjen z nožem. Truplo so prevedli v Ford ham mrtvašnico. Truplo je bilo zavito v rjav pa pir in policija išče sedaj stariše deteta in morilca. Starca so zaprli . radi bigamije. ___t Šest in šesdeset let stari Virginius Mavo bo moral konečno vendar v ječo radi bigamije. — Sest žensk je igralo ulo-go v njegovem življenju. — Ena teh je izvršila radi njega samomor. Virginius St. Julian Mayo, premožen izdelovalec rati ij at or je v v" New Haven, Conn., ki je bil maja meseca leta -spoznan krivim b iga ni nje ter o bil obsojen na ječo enega do treh let v Sinjr Singu, je b^ včeraj izroeen vtšjemju sodniku Guv-u. Na prošnjo njegovega zagovornika je dovolil "sodnik odlog ene-fra tedna, da spravi Mayo svoje zadeve v redu, prddno ga odvedejo v Sing Sing. Sodbo, izrečeno nad njim, je potrdilo tudi priziv-no sodišče. Mayo je star sedaj šest in šestdeset let. Pri procesu proti Mavo se je izkazalo, da je igralo v njegovem življenju svojo ulogo šest žensk in da je ena teh izvršila radi njega samomor. Proti njemu dvignjena tožba radi bi ganili je, j« bila posledica preiskave, v neki tožbi radi kršenja obljarbe zakona, katero je naperila proti njemu ena njegovih žena. Mavo je bil avgusta meseca 1919 obtožen bigamije, ker se je leta 1904 poročil z neki ViljemI-no Mver. iz Brooklvna, čeprav je bil takrat oženjen. Pet let in pol »e je boril z vsemi -redstvi. katera mu je dajalo na razpolago njegovo bogastvo, proti temu. da ikc komisije in glavni tajnik prejšnjega ministrskega predsednika, Heriota. Gaston Bergery. To mesto je do»>edaj zavzemal francoski generalni konzul v New Vorku. Treba bo precej delikatne diplomacije, da se uravna te stvari, a če se bo predočilo Angliji, da ne bo kangres pod nobenim pogojem privolil v znižanje angleške obrestne mere in da bi se s takimi prizadevanji le otežkočilo uravnavo s Francijo, bo prišla Anglija najbrž do zaključka, da bi ne imelo tako stališče nobenega dobička zanjo. Iz Francije poročajo, da bo zadeva uravnana potom rednih diplomatičnih stikov, kar baje pome-n j a, da želi Francija, da bi se vršila pogajanja med francosko vlado v Parizu in tamošnjim ameriškim poslanikom. To se pa najbrž ne bo zgodilo, kajti ameriška komisija glede inozemskiK dolgov ima svoj sedež v Washingtonu. Poroča J. Baldeston. LONDON. Anjrlija. 13. marca. Francoski poslanik je izročil včeraj ministru za "zunanje zadeve Austenu (.'hainberlainu besedilo predlagane francoske poslanice, v kateri je odgovoril na nemške f]»redloge gledo varnostnega dogovora. A ngl eži ne bodo poslali v Berlin nobene poslanice glede tega predmeta, iker so že v principu sprejeli nemške prodloge. Po^laniea zunanjega ministra Brianda. ko je splošne točke so bile tukaj že znane, predstavlja veliko razočaranje za Chamberlaina, ki je upal, da bo mogel iti naprej z vaimostnimi dogovori in sicer na tak način, da bi mogel stopiti septembra meseca pred Ligo narodov z neko konkretno stvarjo, ki bi moigla stopiti na mesto Li-ginega protokola. Kot so mi jo opisali, nima po-slanica .Brianda nobenega drugega. namena kot markirati ča.s ter preprečiti vsako možno akcijo. Ta cilj francoskega zunanjega urada je baje v polnem soglasju z navodili, katera je poslal Briand francoskim diplomatom v iztočtni Evropi z naročili, naj izvedejo pritisk na dtovljen. V sedanjem trenutku pa je po-lažaj skrajno zmeden ter vse preje kot upa poln. Dosti tal. pridobljenih glede angleško-f.rancoskega sodelovanja v času, ko je bil francoski ministrski predsednik Edvard Herriot je bilo izgubljenih odkar je postal Briand francosk'. minister za .zunanje zadeve rn prepad med obema deželama je postal širši. Italijanski letalec v Burmi. NEMČIJA IN VARNOSTNI DOGOVOR Niti socijalisti bi ne sprejeli dogovora na temelju pogojev, katere skuša uveljaviti Francija.—Ob-novljenje militaristične propagande v Varšavi. Izvolitev Hindenburga služi kot izgovor.—Francija nikakor ne more pustiti Poljske na cedilu. Poroča Samuel Spewack. Rangoon. Burma. 14. maja. — Danes dopoldne je dospel sem iz Akvaba italijanski letalec de Pi-nedo, ki namerava uspešno zavrniti svoj polet iz Italije na Japonsko in v Avtrairjo. BERLIN, Nemčija, l 5. maja. — Predsednik von Hindenburg je sprejel inozemske diplomate približno ob istem času, ko sta se baje Pariz in London sporazumela glede varnostnega dogovora. Izjava Hindenburga, "da ne more božji blagoslov izostati, če imajo vsi narodi isto trdno voljo za mir", je le v majhni meri reflektirala splošni pesimizem, ki prevladuje tukaj. Poudarja se še enkrat in sicer odločno, da ne bo Nemčija ničesar dala, ne da bi Česa sprejela. V povračilo za sprejem zapadnih meja hoče izpre-membo v svojih iztočnih mejah. Nobena nemška vlada bi ne podpisala varnostnega dogovora, s katerim bi se priznavalo trajnost poljskega koridorja. Francija, na drugi strani pa ne more zapustiti svoje razveznice, Poljske. Nobena množina di-plomatične finese ne more porušiti tega enostavnega ugotovila ovir. Razventega so dospela iz Varšave poročila o novi militaristični propagandi in o zahtevah za na-daljno povečanje poljske armade. Izvolitve von Hindenburga so se poslužili poljski propagatorji za sproženje že davno gojenih načrtov, da se poveča poljski avijatiški zbor ter oddelke za kemično vo-jevanje. Nemčija ne pričakuje nikakih konkretnih uspehov iz pogajanj glede varnostnega dogovora. Tak dogovor je praktično mrtva črka. Ker je tak, mu nasprotujejo nacijonalisti in ker ga hoče Francija, bi ga ne sprejeli niti nemški socijalisti. BERLIN, Nemčija, 15. maja. — Sprejem pri predsedniku von Hindenburgu je trajal pol ure. Papeški nuncij, Mgr. Pacelli, načelnik diplomatič-nega zbora ,je govoril francoski. Hindenburg mu je odgovoril v nemškem jeziku. Hindenburg, ki je nosil dolgo črno suknjo* ter ni imel na sebi nikakih odlikovanj, je šel nato od enega člana diploma-tičnega zbora do drugega ter ga osebno pozdravil. Hindenburg se je zahvalil diplomatičnemu zboru za čestitke ter rekel: — — Lahko ste uverjeni, da cenim ideje, katerim ste dali izraza glede razvoja elementov človeškega napredka. Kdorkoli je bil poklican v najvišji urad velikega naroda, ne more poznati višjega cilja kot to, da vidi svoj narod sodelovati pri svetovnih nalogah, na temelju miru in enakosti. — Kot vaša ekscelenca se tudi jaz zavedam težkoč, ki ovirajo to pot, vendar pa gojim upanje, da ne bodo te težkoče nepremagljive. Poslužil se bom vseh svojih sil, da prispevam z resnostjo, vestnostjo in popolno udanostjo k rešitvi problemov naših dni in naše generacije. Ce bo vse narode navdajala ista želja, bo naše delo blagoslovil Bog. Nagrada za izum sintetičnega opija. Prejšnji comptroller Henry A. Metz je razpisal nagrado v znesku >>100,000 za izum postopanja, s pomočjo katerega bi se lahko izdelovalo opij sitentičnim potoni, kameli tega je iztrebiti veliko o-pij.vko industrijo na Kitajskem in v Indiji, to je napraviti pridelovanje maka nedobičkanosnim potom izdelovanja cenenega nadomestila za opij. Metz je staivil pogoj. A. 16. MAJA'1935. GLAS NARODA (SLOVENE DAILY) Owned and PubUtked by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY v (A Corporation) Frank Satoer, president Louis Benedik, treasurer Place of business of the corporation and addresses of above officers: 82 Cortland ž St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y. "GLAS NARODA" "Voice of the PeopleJ Itsued Every Day Except 'Sunday* and Holidays. Za celo leta velja list za Ameriko t«i Kanado ______________________ $6.00 Za pol leta __________________________ $3.00 Za četrt leta ....................... $1.50 Za New York za celo leto Za pol leta ______.........._____ Za niozemstva za celo leto Za pol leta $7.00 $3.50 $7.00 $3.50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "Glas Naroda** izhaja vsaki dan izvzemSi nedelj in praznikov. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priubčuje?- Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. T •• ' i"1" SVETOVNI SAMPjoNf t? - fi= 'GLAS NAROD A", 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876. ZADEVA JAMSTVENIH DOGOVOROV Evropa omahuje iz mo preglavinice v drugo. Sedaj. k<« se jo poleglo prvo razburjenje, ki je nastalo vsied izvolitve maršala Hindenburga lia mesto predhodnika nemške republike, je prišlo zo]>et na površje vprašanji- garancijskih aLi jamstvenih. dogovorov, ki se je prvič pojavilo v Ženevi, ko je dobil Urne« naročilo, naj sestavi tozadeven protokol, katerega naj bi nato odobrila v>e države, zastopane v Ligi." Ta protokol j«' temeljil predvsem na ve.rsaillski mirovni pogodbi in njegov namen je bil .predvsem zavarovati Francijo ter njeni* iztočne trabante. j>o.->cbiio Poljsko in (. "ehoslo vaško, ko jih prva je stisnjena med boljštviško Knsijo in -ovražno ji Nemčijo, dočim j;-druga skoro na vseh straneh obdana od nemškega življa. Na kratko rečeno, je bil ženevski protokol sestavljen po okusu in na korist Francije, 1'olj-ke in 0ohoslovaške, — brez ozira na intert.se Anglije, Nemčije in drugih evropskih držav. Povsem jasno je |K)stalo. da se n<- bi> Anglija zadovoljila z nlo-go kimavea. posebno k«*r *<» bili prizadeti pri tem njeni bistveni interesi in ker je bil na tehtnici njen ugled med državami sveta. Pričela je rov;.ti proti protokolu ter se ozirati po zaveznikih. Prvi nj« n zaveznik v tem boju j" bila Neončija. kateri bi ženevski protokol napravil veliko škodo, če bi se ga uveljavilo. Angliji je bilo znano, tla ne bo nobena nean>ka vlada. monarlii-stična ali socijalisticna, privolil« v tajnost in nedotaknjenost novih iztočnih meja Nemeij-. podimo pa ne v trajaiost takozvanejrn poljskega koridorja, ki ločuje iztočno Prosijo od ostale Nemčije. Ta anomalija j«' bila uveljavljena v versailLski mirovni pogodbi v namenu, da se napravi na eni strani uslugo Poljakom, na drugi strani pa se nadalje oslabi Nemčijo, ki takrat ni mogla protestirli. Nemci so sicer podpisali mirovno pogodbo. -ki je ustanovila i i koridor, a z duš.'vno rescrvacijo. da bodo sprožili vprašanje. ka-korliiiro se jim bo nudila primerna prilika in kak orli it ro bo izginila histerija, pod koje uplivom se je sestavljalo in podpisalo ver-sailLsko mirovno pogodbo. Ta histerija bi bila že davno izginila, če bi je Francija minetu > ne netila ter jo ohranila živo. Neti je pa raditega, ker je to v njeno korist, kajti streznjena in hladna Evropa bi bila pripravljena i::-premeniti marsikaj kar so uveljavile mirovne pogodbe, sklenjene v Versailles in drugih krajih v okolici Pariza. Ker ni bilo mogoče priti nikamor naprej z ženevskim protokolom. je prišla na površje ideja posameznih jamstvenih dogovorov, ki naj bi zagotovili mir Evrope. Anglija je bila odločno za to idej > in tudi za revizijo versaillske mirovne pogodbe, a Francija je bila odločno proti vsemu lanu. Nemčija je bila |*ri pravi jena. in je danes, zajamčiti zapadne meje Francije, vključno Alzacijo in Loren-sko, a glede svojih iztočnih meja. tikajočUi se gdanskega koridorja in Gornje Sletzije pa .je zahtevala revizijo določb mirovne pogodbe, kar je seveda vzbudilo velik odpor Poljske in povsem naravno tudi Francije, ki nima toliko v mislih varnosti Poljske, temveč svojo lastno evropsko nadvlado, katero naj bi ščitil obroč, skovan krog Nemčije. Novo francoska vlada je zavrnila nemško ponudbo, da se sklene varnost«i dogovor glede zapadnili meja Nemčije in Francije. Zahteva skupno rtšhcv vprašanja zapadnili in obenem .tudi iztočnih meja ali pa nič. Ko je izvedela angleška vlada, kako stoje stvari, je spoznala, da ne more v tem oziru ničesar opraviti ter je vsled tega posvetila vso svojo pozornost pogajanjem, ki se vrše med člani Male antante iu Poljsko. A' slučaju, da bi bila Mala autauta sklenila s 'Poljaki primeren dogovor, bi lahko angleški minister za zunanje zadeve. Austen Chamberlain, -se^ctnbra meseca stopil pred zborovanje Lige narodov z izjavo, da >o razam;re na iztočnih mejah Nemčije urejene in da jc treba v .ded toga le še razmišljati o .zapadiiih mejah ter skleniti tozadeven dogovor. Dosti vode pa bo še steklo v morje, predno se bo to dejanski zgodilo, kajti Francozi so v tem oziru nepopustljivi. I Peter Zgaga^j Japonci in svetovna politika. • UlfDCflWDOO * UNOEKWOOO, M. -lack Denipsey je baje vellik prijatelj otrok. Na sliki ga vidite hčerko znanega novvorškega založnika McFaddena. Jugoslavia irredenta. V Ajdovščini morda tudi do obsodbe. ali nikjer ie izročil Videmskemn prefektni. 1,1 <^<>jvm fašist ko je potoval po Vipavski dolini.; obširno spomenico o lokalnih in splošnih željah ter potrebah na-j šega ljudstva. Tudi drugi župan: | so izrazili svoje želje. Prefekt je bil. kakor povsod, tako tudi v A .i-' dovščim slovesno sprejet, kar je j i ia pravilo nanj najboljši vlisk. Re kel je. da prihaja med župane zato. da se seznani ž njimi in »Uši ljudske potreb '. Politično pretepanje. Kaši>ti hočejo /, vso silo zagospodovati nad slovenskim ljudstvom v -Julijski Krajini, tako d:« j hi jim bilo po pasj pokorno in' ! bi storilo v vseh slučajih samo to.! |kar d«vole ali ukažejo oni. iSlo-jJ" , vensko ljudstvo ima pri tem slu-'."''i'!> žiti fašistom v dobro izkoriščani«* j in ixmozgo vanje. Napotje pri gospoili,valn<>m navrfu jim »letajo »!iiv»-uske politične in «r' ~-potlar>k--orgsmizaei.ie in i/. tejr:i liapotia i::-viru lašistovsko sovraštvo do venske inteligence. Njihova naj-srčt.jšri želja je. da bi mogli odpraviti ;,ied Slovenci vsako njihovo lastno organizacijo ene ali druge vrste in ljudstvo odtujiti voditeljem ter pahniti od njega vsa kega slovenskega človeka, ki s i mu približa v podučne ali poja j njevalne svrhe. Pred dnevi smo! ! čitali v tržašk -m £*Piccoir\ članek nekega italijanskega od vetu i- tudi res prestal ono kaz n. Slo vi nee v -I ul ij-k i Krajini je nada-brezpraven in faši>t po^topu ž uj ni poljubu« po svoji volji. To so razno :e. ki ve bodo umele in radi katcrili bo innda Italija še velike iieprilik . ako nemudoma ne i> p.reii:-n svo j«- obmejne politike. Briški krivec nevarnen bojni nož. Krmilili >e j v a razprava jnot \ ale« tera ■ vršila zanimi-d v ina kmetoma iz .Medanr v Bi lih. ka-s' aretirali orožniki v .Mosi. KO s, sia i:n Imela sta pri in je noža. k: t s i nri semenj v Sežane. '»» dva "krivca", -Ta potn-bna kme- «»h < i t ■ 1 o \ a: i11 v i n < i irra t lo v. - ' najprvn orožniki in pot:.m preiskovalni šolnik smatra 1; za -dno nevarno bojno orožje. Zastopnik « iitoženiji dveii kmeto-\aierv. bri>ki soj-ojak dr. Terčič je na so luiji v Knui iu temeljito fibrazložii. ka j i - "" krive,-*' in v kakšne svrhe shiži, na kar st:-bila medansika kmetovalca oproščena obtožbi«. To je vendar sfras-n« i:;i Z' '«) značilno za razmere v dt ž li. da pni.le zaradi ''krivca** celo do sodne razprave in se šele :m ugotovi, kaj je Stekel pes k! j- obirriznil v tioja'-ah. v !>om- . l-ergu in dnugo'd po Vinavs-ki iifj-kat ki pravi, kako dn brozvestnoži j nul V(M-. pfV!;.hno |niflo 11(>ka i vpeljujejo Slovence -lede -luž-1 otrok, napad-1 je tudi več odra benega naznanila o novi prijavi}llt.kateri Raznoterosti Jetniški rekord. Na Angleškem so te dni obsodili v desetletno ječo zaradi vloma 69-lctndga starca, ki je bil že 50 let svojega življenja za mrežami zapora. Osebna pooblastila portugalskemu ministrskemu predsednika. Portugalska zbornica je dala ministrskemu predsedniku radi iz-stana t državi za 14 dni posebna navodila. Zbornica je dalje odobrila vse odredbe vlade glede kaznovanja uporniških oficirjev, ki jih je bilo aretiranih nad 150. Ludendorff se preseli v Berlin. Kakor .poročajo, se namerava general Ludandorff preseliti v Berlin, da ostale y noposre morali Slo-venci v takih in sličnih rečeh o bračati izključno le do Italijanov, potem pa bi bilo vse prav. Itlijan bi dobil masten zaslužek in vs.-. stvar bi se rešila pristno po italijansko. to se pravi: v prevaro in škodo slovenskega IjtuMva. Slovenski listi in organizacije so pod-učevali ljudi. Kaj treil>a storiti "glede vojne škode. Ko si« bila le Vini pri Postojni dva cdposlanea političnega društva "Edinosti", da tudi list m eno podasta ljudem pojasnila, so divjaki fašisti nad njima in ju neusmiljeno pretep1!. Kaj pravzaprav to briga fašiste, kako se potegujejo prizadeti Slovenci za sto je gospodarske pravice? Kaj jim to mar? Vidi se. ka-iko se mešajo v v se slovensko življenje in vse njdhove zadeve, da bi Slovenec ne smel storiti nol>e-nega koraka do oblasti brc* njihovega spremstva. Surovost je o-rožje fašistov. Fašisti so batina-ši. ki dejajo vediko čast italijanski! kulturi. Enega-teh omenjenih odposlancev "Edinosti" so pretepli taJco da so mu zlomili tudi roko. Fašistovski gospodje delajo lahko, kar hočejo, ker se jim ni bati nikake kazni. Orožnik se branili. V .lt -O se ga le osi he so bib ve« komaj o-tn- kos odpeljane v tržaško bolnico. JVs je t "kel po Vipavski dolini proti goriškemu mestu. Značilno dementiranje. Poročalo se je. da so župani v \ i pa vi povr -dom pretektovega posel a izrekli svoje želje glede znanja slovenščine s strani uradnikov ii; git d ■ slovenskega učnega jezika v osnovni šoli ter da je pre-i'» kt na te in druge želje odgovoril. da jih bo proučil. Obljubljal je pač. d<( >tori. kar sploh more in sme storiti. Pri "Piecolu"* sn bili že zaradi tega poročila vsi iz sebe in hitro si, povprašali v Vid-?nu. kaj je na stvari. Iz Vidma je seveda došlo obv.stilo. da še misliti ni nato. da bi se bil prefekt izjavil v smislu slovenskih želj glede 'uradništva in šole. Prefekt tega res ni storil in kaj takega tudi nihče ni pričakoval, od njega, za slovesni tre not ek j * zadoščalo, da je nrefekt poslušal slovenske 'želje, katere naj potem sporoči ni; višje mesto. Prefnkt je vljuden gospod, ki je 1 ;po občeval z ljudmi in ne spada v tisto vrsto političnih uradnikov, ki gonijo Slovence z njihovih rodnih tal preko meje. kakor je to storil neki njegov prednik. Tak je v milosti pr> "Piccohr"! Grda hinavščina je jih izogibajo m ako doibi oblast t'vse. kar piše "Piccolo" včasih. fašista, pride|"dobrohotnega" ia Slovence; Včasih je bilo lepo. značilno in pomembno. Včasi je vsa'ka nevesta, ki je šla k poroki, britko jokala. In mati je jokala ter vse njene prijateljice so se solzile. Danes pa stopa nevesta vedrega in veselega obraba v sveti zakon. Ve namreč, da se bo lahko ločila, kadarkoli ji bo inož katero zagodel. * Včasi smo črtali: Zastra.n goste megle se je ta ta parnLk za toliko in toliko ur za- -ka snil. Danes so pa na dnevnem redu sledeča poročila : Zii-stran gost e megle jo po srečilo velikemu angleškemu par-lnku pravočasno izkrcati na ameriški obali tri tisoč zab< jev škotskega žganja. Vsem. ki so me vprašali, kaj bo s Kovertovim romanjem v Rim. naznanjam, da se je možak najbr?, 'premislil. Skesal se je kot stara baba. X katere Marijine device bodo šle kar na svojo roko. * •laz sem povsem skromen človek. Sempatam se me pa vseeno loti želja po denarju. In v takih pregrešnih trenutkih premišljujem, kako dobro bi se mi godilo, č> bi imel toliko dolarjev kolikokrat izpregovori Ko-verta na prižnici ali v spovedniei besedi "Glas Naroda". Ko so nekega pametnega človeka vprašali, kaj je pravzaprav ameriška ustava, je odvrnil: — Ameriška ustava je dokument. kojega vsebin- ne poznajo oziroma nočejo poznati tisti, ki uveljavljajo nove postave. * Pa je res čudno ua svetu. Vsaka žtMiska si globoko v duši zamisli moža. značaj nega in dobrega moža. s katerim bo lahko krasno izhajala v zakonu Pa je xlodej. ker s-... taki moški nočejo poročiti. ampak ostanejo rajši sami. * Francozi so v vseh ozirih -navdušeni za slavo iu čast svoje domovine. domorodni so in domoljubni ter vsak hip pripravljeni preliti kri za blagor svoje očet-njave. Le kadar jim je treba davke plaeevati. j>repuste to nadležne ca de v o Am e r ilk ane eni. Neki znani umetnik se je pred kratkim poročil. Par dni pred poroko je pa dal zavarovati pri ntJki družbi svoje življenje za pol milijona dolarjev. Ta umetnik je pameten človek Ce se sploh kdo zaveda, se zaveda on nevarnosti zakonskega življenja. * Na Dunaju je avstrijski nadvojvoda s svojim avtomobilom povozil nekega delavca. Zagovarjati se je moral pred sodiščem, in sod išče mu je odmerilo tri dolarje kazni, katerih p?, nadvojvoda ni mogel plačati, ker jih ni imel. Ko bo sedel v zaporu, bo imel najle|)šo priliko premišljevati, kako so se razmere čudežno izpreme-nile. V svetovni vojni ni bil avstrijskemu nadvojvodi vreden avstrijski voja'k niti ipočenega groša. do-čim zalit t H'a jo seri a j za malo poškodbo kar tri dolarje odškodnine. * Fraucoizi naj se potolažijo iu naj ne trepečejo preveč: Maršal Hindeirburg je že tri dni predsednik nemške republike, pa čtosedaj še ni napovodal vojne Fraaieiji. * Newyorski "Naš Dim" je začel močneje pihati. Čimbolj se bo ka-dd. tem®r.e>^ bo Japoncem se ne more očitati, da se ne l)i držali besedila wash ing-tonskili dogovorov v omejitvi svojega visokomorskega brodovja. toda v Angliji vedo dobro, kako hitijo Japonci graditi manjše ladje, ki bodo mogoče v bodoči vojni večjega pomena kakor jekleni kolosi. katerih si admirali niti ne upajo privesti v odprto pomorsko bitko. Med Angleži je mnogo takih, ki pravijo, da bi se morala Anglija ravnati po japonskem vzgledu. Angleški eksponent je na Vzhodu se trudijo, da bi dobili točne informacije o japonskih namenih, toda Azijat molči in ni tako klepe-tav kakor Evropejec, ki si ne more obdržati zase nobene tajnosti. O angleški pomorski trdnjavi v Sin-gapuru Japonci tudi ne dajejo no prav ali ne. da se je odpovedala pogodba z Japonsko. Slednja je res s tem izgubila del svojega prestiža in je diplomatično izolirana, ali Japonska se tega ne zaveda in potem si urejuje svoje korake za bodočnost. V Londonu in v Washingtomi so se zmotili, ko so mislili, da je po prerušeni alianci Japonska potisnjena v stran. Japonci gradijo sedaj vzhodni blok, v katerem bodo Rusija. Japonska in Kitajska. A-meričani hočejo demonstrirati po morju s svojimi velikimi manevri, Japonska pa tačas izvaja svojo gospodarsko politiko pa Kitajskem in išče z diplomatično spretnostjo tudi stikov z liusijo. Ko je bila podpisana med Japonci in Rusijo prijateljska? pogodba, so stikali benili izjav, ali glede te ni težko glave skupaj v Washingtomi in v uganiti, kaj pač mislijo, da jim Londonu, vsi vznemirjeni, kam vo treba ukreniti proti grozeči angle- di vzhodno prijateljstvo, otčito za-ški ekspanziji. Japonska tudi ne snovano proti obema anglosaški-bo protestirala, ako se poloiž dru- rna velesilama. ga močna uredovna baza v I)ar\vi-nit, na severnem bregu avstralskega kontinenta, kakor se glasi zahteva od tam in kakova že odmeva po angleški javnosti. Japonci molče in si mislijo svoje tudi takrat, kadar se z angleške strani na njihov naslov naglaša. da so take zgradbe potrebne tako obsežnemu pftmorskemn delokrogu, kakor je Pripravlja se zapad proti vzhodu in obratno. Da se vežejo sile na vzhodu in da je ogrožen mir. za to pa ni glavne krivde pri teh. pač pri Angležih in zlasti pri Američa nili. Boj za vzhod je pričet in ako se Japonski posreči vzhodna zveza po konsolidaciji Kitajske in Rusije, potem bo to velikanska borba in ilikdo ne more danes reči. kako angleški in da jih je smatrati odi- se konča, ali raztegneta Anglija in nole za defenzivne naprave. Ja-J Amerika svojo moč na Vzhod ali potici so si na jasnem glede vsega. ! pa ta premaga anglosakse in kar se sklene v Londonu, pripravljajo na obrambo. Z Evropo in Ameriko imajo številne pa grenke izkušnje. Koliko časa so se morali boriti, da je bila Japonska priznana za velesilo! Ko so prvič premagali Kitajsko, so morali večji del svojega dobička odstopiti "belim" velesilam. Ko so nad Rusijo demonstrirali svojo vojaško moč. jim je diplomacija o-stalih velesil naložila unierjenost, katero jim je, še posebej ukazujoče priporočal predsednik Roosevelt. Japonci so se itdajali. mirovna leta pa dobro izkoristili v svoj prid. Industrializacija ji* napredovala. ali ko se ji je na Kitajskem priborila ugodna razpečeva-lišea. je že zadela na očitno ameriško nasprotstvo. Sploh si Amerika napram Japonski ne štedi .svojega iezika. marveč govori odkrito in Japonci so pri izseljeniškem vprašanju zadosti trpko občutili, kako so jim Američani sovražni. To seveda dela pri Japoncih vročo kri. pa če se navidezno držijo še tako mirno. Zcdinjene države so prisilile Anglijo, da je opustila svojo zvezo z Japonsko. Ta alianca je Angležem izborno služila, ali vendar so se udali ameriški zahtevi. Japonec je bil zvest in zanesljiv zaveznik, morda bolj kakor' Američan. V angleških vladnih krogih včasih pretresajo vprašanje, ali je bilo po- in se tem navali na vso Evropo.' JAKO NEVAREN ČLOVEK Pred kratkim je pisal neki ameriški pisatelj: "Kadarkoli h«.Me sbšali kakega človeka reči "T -ira ni mogoče storiti", i lite prej-komogoče iz njegove okolice. On ima nalezljivo bolezen". Re-sničr.o pametni ljudje se nikdar ne poslužujejo besede '' n inogoem-st ". ker je v na j ve" slučajih le izgovor /.? brezpametno neodločnost. (~V trpite vsled slabega teka. zaprtju, ne-prebave in živčne potrtosti, če v:dit : da postajate bolehni in če vam prijatelj zaigotovi. da se lahko jvopi-avite v. uporabo Trineirju-ve«a Cirenke«ra Vina. nikar ne re-erte. da to ni mogoče. Poskušajte to zdravilo! K;ipite stek nieo pri 'vašem lekarnarju ali prodajalcu zdravil in čakajte na uspehe! Kmalu bost- takega mnenja kot je na p rimer Mr. Jose H. Martinez. ki nam je poslal • špansko pismo iz Weldc na. CoL. dne 24. aprila: "l -pehi Triuerjcvega Vina so presenetljivi". Poskusite tudi Triu-.-rjev Liniment za izpahke in otdkline. Trinerjeve Praške zoper Glavobol. Trinerjeve Kapljice zopet Zoibobol. — pišite zn v« - seznam Trinerjevih zdravil na Joseph Trine«- Comyany. Chicago, III. CAd.) Da nudimo našim vlagateljem čimveč koristi in jih spodbujamo k večjemu varčevanju, bomo obrestovali vloge na — 4'SPECIAL INTEREST ACCOUNT" mesečno, namesto četrtletno kakor do-sedaj. Od 1. aprila 1925 naprej veljajo pri tem sledeča pravila: Vlofre, katero se vložijo prvega poslovnega dne vsakega mescca, bodo obrestovane s tem dnem; Vloge, katere se vložijo po tem dnevu, bodo obrestovane s prvim dnem prihodnjega mcscca. Vloge, vložene do vstevši desetega poslovnega dne meseca januarja in julija, bodo obrestovane izjemoma še s prvim dnetn januarja in julija. Obrcstovanje dvignjenih zneskov se preneha koncem preteklega meseca. , Vloge se obrestujejo po 4% na leto. Obresti se pripisujejo k vlogam 1. januarja in 1. julija. Vlope nadzoruje Banking Department of the State of New York. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street, : New York, N. Y. mm CLAS NARODA. 16. MAJA 1925. Ivaa Pregelj: Plebanus Joannes. (Nadaljevanje.) Tisto uro se je vrnil Matevže k s svoje daljne poti in je od veselja za vriskal, ko je zagledal iz o-vinkov cerkev svetega Urka, severni breg Kozlovega roba, meli-ne na severnem delu Bučenice in umazane zidove tolminskih liis. -topil je v vikarjev dom. našel svojo nadnšlji-vo mater v hiši pri Magdaleni in je vprašal: — Kdo pa je zvonil, ko ni ene ni bilo doma * — O. moj Bojr. — je vzdihu i l;i Magdalena. — kdo bi jra liil spoznal. ee ne I>a bilvprašal. — 1J.I. — s«- je razkoračil Ma-tevžek. ki je bil na švojetu potf>-vanju preinenil ^vojo naravo in doivel sladkost, da je nekaj videl in ho smel govoriti. — Da. spremenil sem -e. Pa ni čuda. Sveti Srnpav, ki je morje izkusil, merili -trup. Dio santo. ni doživel, kar sem jaz. Ruccoiiitero poi tinto! l*a tu so odpustki. mati. Bog daj dobro in hvala angelom božjim. da sem cel in zdrav, forte e sano, lin povero polegrino ed il Nanto a/juti tutti. Zenici sta sklenili roke. kakor bi hoteli moliti, in >ta vpraševali s solznimi očmi. Kaj je doživel, kaj je videl.' Santa Vergine! Xckje w ga s ka- Ne bo jih na debelo nedeljo, ne bo jih ob košnji! Obhodil je Z a laz in Žabce, — Ljubinj. Podljubinj in Ravne. V Za torn in in Dolje si ni upal. — Tam so mu dosetinili. — Rekli bodo, da 'sem prišel po snop! — je mislil--Sedel je. da bi preštel prihranke v denarji« in je našel, da ima trideset lir. — Trideset lir! A vhio v kleti je bilo že eiknilo in Magdalene še ni plačal in Katarina bo sirota. tla se bo Rogu smilila, in pot v Čedad bo stala dvanajst lir. po malem računano. . . Viikar je spravil denar, vstal odločilo, pogledal jezno v "sliko bveta in zakričal v steno, kjer k«* je zibala riba-deklica na valeh : — Pa mahni! Hudič naj vzame mene in vse skupaj! * Nebo je šlo v zgodnjo jesen, pa ni bilo jesenstko nebo. Ni sijalo v topli .suhi zarji velčera in jekleno-izvočni modrini poldne. Ležala je meglena megla nad vsem. mre. ki ni ugasnil od zore v mrak, kakor da je le pol solne«! ne nebu Čudna zoprna muha je prišla »po cestah neikod od Gorice ali K oba rida. Kjer je pilila, je zateklo in s.* je hotelo gnojiti. V udih je trgalo. težko je ležalo na možganih. ■Žeja je mučila, a vode so bile ka- menjem podili birboni. ko je pri- kor piehk3e pomije: pod mrak stopil k vodnjaku, da bi pil; — drugod nekje ni smel skozi mesto, »ion permesso. še drugod je le / zvijačo v mraku prišel iz mesta na pot. Videl je saugue benedet- šle zvezde kakor dež. čudni glasovi so se oglašali opolnoči. Oživela je groza vodomcev in kresnikov. ki se tepo na križpotih, in premr-lov, ki biujejo otroško kri v pepel. to. prav prazne vasi m strašno r^lU so misli ustvarile srnus stra doly*- |»roet -ijf. Vozil s»* je. dia-l*o!<» verde. čez votk • kakor morje in po cestah, ki nimajo konca. — Pa sem prišel! Vsak ne bi šne zelene divje babe s pleveluieo. yajrabilo se j«' in -e hotelo obrniti v želodcu. Mlinarji so mleli brer I otrobi, a moka je bila trda kakor bil. amo-r.»sa mia! Saj sam ne vem j|)t^k in je zaudarjala zoprno pr. kako in kdaj, dolga je bila pot. r-ros!ovmi in vlagi. Nekje v bašk; dolga in nič drugega kakor ce-jd0ij„j s0 >,. bili sosedje sprli in e sta. ravnina, hiše in 9wah. pohv-' ri,.„ jt, Nekje drugod so re e gente. j>a vpitje ni žeja 111 wilncc. Tedaj j<* vstopil vikar in zble tlel. ko je ZJLgledal zvestega človeka. — Matevžek? — Bog pomagaj, signor par roeo, — je zaječijal mladenič. — nekoga zaklali, še drugod je n<4-zakon-ka mati udnšila svoje dete in je sežgala na ojrnjišču kakoi kos plečeta. . . <>«1 Čedada ni bilo trgovcev in e je potikal po --lih Zaprite me ali pa ne! Nihče ga ne jkicvg Tolmina in pel sovražno, bo našel, kjer ga ni. j škodoželjno: otroci so trpeli na — Potra? — je vprašal vikar urokih. Glasovi človeški so zvene- hrijMivo. — Ga ni. — j»* odvrni! Matev- li otl blizu kakor jok. Od daleč se ti je zdelo, da moški ne govorijo ž,-k. — V Padovi «a ni. -a ni bilo L]., lajajo jczni dr up: na drujrcjra odkar je bil odšel pred Veliko j Včasih s,- je pa »delo. da je obje- liočjo na Tolminsko. In z vidnim zadovoljstvom, da more dokazati, kar trdi, je izvle kel zganjen list in ga ponudil vikarju Santa fe, pa berite in boste verjeli- J Duhovnik je bral in j«- bledel. Potem si šel z roko čez čelo in oči, jM>t«>m je zastrmel neverjetno Matevžku v obraz: čemu je ve. sel in zgovoren? Surovi tepec! Tekmeea se je iznebil. Vikar se je okreutii molče, od laično in odšel v '"sobo sveta"'. Tam je zaih-tel v jezi in bridkosti proti Mučenem u na križu: — Takrat bi mi ga bil vzH. ko je prosil za ščurkov skedenj! * V tistih dnevih, ko je vikar mislil. du so mu >qiodreizane vse mišice in da je otopel v blazni enako m ernost i nemoči, brezvolje in je molil, ne da bi vedel, kaj. in je govoril, ne da bi vedel, komu je nastopil iz navade, nezavedno svoj l^tni obisk svojim faranom tlača.Tiom. Od hiše do hiše je šel. tftopil v sajaste "hiše" z ilovnatim tlakom, četverokotnim ognjiščem z želeemim vaglavjerci. okajenim kotlom nad ognjem in pe-ipelnjakom pod ognjiščem. Zajel je močnika iz orne votle z leseno žlico iz lesene sklede, napil se vode z lesenim ko ne eni. Potolažil je žalostine. »previdel je bolne,- spravil je sprte in jezne, pridrnge v hiši. sosede v «eHu in poraejne ljudi. Potem je šel po ozkih stezah čez njive naprej in je gledal. — Kdaj je ocvetela ajda ? Ljubi Bog. saj ni ocvetela. To je veter požgal, ki. je dathnil po volji hu TRAGEDIJA V TRGOVINI I;; ves kraj strahotna tišina in da bo /dajpazdaj vstalo znamenje in bo nekdo zaječal. zaMieal od Kobarida do Idri; : . — Cmrite! Konec sveta se je približal!--- * Ura je bila tri popolnoči. V koči na sredi poti v Za laz je gorela lojenka za zastrtim oknom in vsakih deset minut je udaril presunljiv krik v noč, krčevit, božjasten. Ni šel do srca : šel je v kosti in je bolel do obupa. Tam je tavala i i kota v kot uboga, nakažena otroč niča. se lovila ob goli nizki steni, trgala obleko raz svoje telo. sedla zdaj na tla. zdaj zakrepenela, zatrepetala. zajedala in za vpila v grozi in stiulu. Stari kava. pegava pastirica. pomočnica pastirskim, materam v porodniški uri. je zdela pri vratih in mrmrala mirno, brezglasno, brezniiselno; — Boli. Čenda! Boli, boli! Sredi v njene besede je zarezal klie trpeče matere: — Pomagajte, no! Nož mi dajte. da se sunem! Ooooo! Vse se bo podrrr ---- Stara pastiriea je živahno in spretno priskočila in je mlela : — Boli. boli. Pa bo ko j odleglo -Bog pomagaj in sveta Ana! Zunaj pred hišo ka. * Nesli -o krstit in je rekel vikar: — Botra je tu. kje pa je boter? Matevžek je stal ob straniin se je ponudil: — Bom pa jaz. gosjmd vikar! Vikar je mirno pogledali svojega ccrkvenika. — Ce hočeš! Dobro boš storil sirot i. Krstili so žensko dete in ji dali materino ime. Podelil so šli v Tolmin in vikar je sam nalil vina ženi, ki je bila prinesla otroka. Ko pa je ostal z Matcvžkom sam, mu je rekel: — ITotcl si biti boter, pa ne vem če ti bo prav. jZdaj si ji v žlaliti in je ne boš snubil. — Ainorosa mia! — je zaklical Matevžek smešno presenečen. — ne velja! Še enkrat krstite! Nočem take žlahte! Vikar se mu je bridko nasmeh nil. Nato je rekel kratko, zanič-lji vi > in toplo obenem : — Tepec ! Mlada mati je vzela dete v na ročje in je je dojila in je poizkušala peti prvo uspavanko. Ii ni umela besed, ki jih je pela : "Meniu est proposituin in tabelna mori. . t .Mož. ki ji j«> Mal ob strani in bil Lztesal nerodno zibelko, je po sluhu il in se nasmehnil. In je po-jrledal po ženi in se mu je vst* obličje odelo v mirno blaženost. — Pozabil je za hip. kdo je on sair in kdo je žena. ki doji. Prevzel od milim' in sladkost i izpust T nekiro in sklenil roke kakor stari sivi rednik božji preti ja.slimi ^ hlevfu betleheniskem. Ko pa s. je zavedel, kdo je. se je sramoval šel iz hiše in s solznimi očmi za klical proti nebu: — Dober s,i. dober >*i. dober si! Potem je šel in lovil ribe dr' mraka. In se je vrnil in okamenel Na klopi pred vrati je sedela Ka Irica. Njeno lice je bilo trudno staro, zmedeno in njena beseda je tožila: — Kamenekala "hi m- rada I — Kilo bo kamenčkal z menoj ? Možu ribiču so se pošibila ko Jena. Vstopil je v hišo. Našel j(, vse. kakor .je bilo. Le otrok, k ga je preje dojila, je ležal negibei na borni blazini. Ni dihal, ni jo kal. Lice mu. je bilo še mokro od mleka in solza v desnem očesu se še ni bila osušila. — Mrtev, — je zastokal mož in se o potekel proti vratom in zdrknil tam bedni materi pred noge in začel jecljati Še sam ikakor o troci: — Pa se dajva kamenčka t i. Ka-trica. kamenčkat-i do 'zore. do soln-ca. do belega dne! Zazdelo se mu je. da se je zamajala zemlja okrog, bajta in laz in srora in je pomislil topo: — Ali je svoj rep izpustila, ri ba faronika ? ( Dalje prihodnj ič.» Na Dunaju stoji v ce'trtrtn okraju tvrdka s klobuki in slamnatimi izdelki Roliatsch und Co. Te dni je gospodar kakor navadno odprl trgovino. Kmalu na rt o je prišel v prodajalno Franc Spicker. Rolia-tschev kompanjon. Lastnika sta začela govoriti do dohodninskem davku, katerega bi moralo podjetje plačati državi. Rohatsch je namreč naznanil državi podjetje kot firmo na dobelo. vskd česar je sledilo težko obdačevanje firme. Te-ga Spieker ni odobraval. Ziito je dajal svojemu nezadovoljstvu duška z pčrtki. da Roliatsch ne ravna prav in da žene firmo v propast. Komaj je bil razgovor med koi:-. pa n ionom a končan in se je Spicker okromil. jf počil revolver za njegovim hrbtom. Sledila sta še 1 strela. Spicker se je skušal uma knit i Rohat.sehu in se je opotekel v sosedni prostor. Toda morilec •je šel za njim. streljal je dalje in •ko j-.* prišel do njega, ga je podi' na tla. pokleknili na nj in pognal v srce kompanjona še dve krogli. Spicker je izdihnil. Na mesto .krvave drame je takoj prišel zdravnik, ki je ugotovil Spickerjevo smrt. Policija je nato zaprla poslovne prostore in zapečatila trgovino. Zaslišala ju Vse navzoč.;* osobje. ki je izpovedalo. kako v.' je dogodek odigral. Razmerje med Rohatschem in Spicker je* n j-.' bilo baje že dalje časa zelo napeto. Spicker je bi! marljiv in-delaviu človek, mož svoje stroke ter izredno štedljiv kompanjon. O Roha.tschu velijo baš nasprotno. On ni hrigal za napredek podjetja. Jlilo 11111 je vsr-■lio. kako ickei*. meiltnn ko je on samo zapravljal. Morilec je zanimiva prikazi-:-po svoji preteklosti. Pred vojno je bil pokjiicni podčastnik v avstrijski vojski. Ko je minila vojna. .*■ dal vojaščini slovo in se začel pečati z veriŽJiištvom. Slednjič naletel na Sip k-k - rja. ki j.' bil j>ri-:'.nan strokovnjak v izdelovanju klobukov. Sjwcker je organiziral tvrdko. ji jiridobil odjemalce in delal neumorno na tem. da bi podjetje dobro prispevalo. Njegova pridnost pa ni mogla storiti vsega. Rohatscheva nemarnost >c jc oo-znala vsak dan h olj in podj tjs-je večkrat stalo pre«l nevarnostjo, da bo moralo likvidirati. Spicke: je hotel propast tvrdke preprečiti ž vt»s nevoljcn odšel. Po prw-uti not-i je setlel k zajtrku brez teka. Bil jc nervozen iu ra»lražljiv. Nazaj sretle je kupil Trlnerjevo -ilrtini. Trpi vsled slavolmla ter je l»rez vsake energije. Končno se odloči, tla vzame Trinerjevo Grenko Vino in NASLEDNJEGA DNE je po|H>lui>m:i iznroineujetia. Poje in smeji se. Vsa nervoznost je izginila. Trinerjevo Grenko Vino je delovalo kot čudež. Trinerjevo Grenko Vino je zdravilo, ki ga potrebuje te, če trpite vsled slah«\tni teka. neprrbave. zaprtja, pogostih glavobolov. ntK'i lirez sjuinja. mučne uervt»znosti. pomanjkanju energije. Izčistilo vam t»>i £e|c«lec in • reve. s je. iKimagalo prebavi, ojačilo živce, spravilo vaše ledicein jetra v boljše delovanje in tako >e boste pi»'*ntili kot povsem drugačen človek. Te posledice niso prav nič skrivnostne. Sestavine, cnseara sjigrada in druga i/.ltoina <»!v:»jatna žeti^r-a. korenine in skorje ter staro kalifornijsko vino. staro najmanj tri leta. napravlja Trinerjevo Grenko Vino za tako zanesljivo odvajalno sredstvo in izborno želodčno touiko. Že .'!."» let uživa !>rezpriinei-en sloves v tisočerih slovenskih domovih jh> Združenih državah in Kanadi. Ce vam sosednji lekarnar, ali prodajalec zdravil ne more post reči. pi-he na: — JOSEPH TKINEK COMPANY. 1333-15 S. Ashland Ave.. Chlraso. III. Berlinska policija izgnala bolgarske dijake. Berlinska policija je bolgarskih visokošolcev. članov revoln-cijonariu -komunističnega Bolgarskega kluba, ki so l>iLi radi komunističnega rovarenja te dni aretirani. ixgnali z Nemčije. Aretirani ruski in kitaj-ki dijaki >0 bili po zaslišan ju izpuščeni. Kje jt. .Mr. JOHN SMERKE. ki >.-je •nahajal v Cleveland u Za njegov naslov bi ra*l izvedel: Ivan Tomšič, vas Merše, št. 10, pošta Matteria, Venetia Giulia, Italy. (2x 16.18 > PoZDKAV Brazilija, dežela sto'letnikov. Kje se nahaja JOHN ZAJEC, doma iz sodraške fare. Poročati 11111 imam več važnega od brati) ve družine na Ogrskem, s ka-terimi sem b"rl enkrat skupaj. Ako kateri rojakov ve zanj nli če čita te vrstice, naj se oglasi na naslov: Mike Milavec, 519 Second St.. Fairport Harbor. O. (4x 14,15.16,IS) je neprecenljiva pomoč v takem stanju želodčne in prebavne neurednosti in~zaprtja-Sijajna tonikaXza oslabele ljudi. C«na 50c in ffibe. prt Generalni major Hugo Karoh-n a we je ime lte dni na Dunaju predavanje v društvu za vojaške vede. Iz njegovih podatkov, ki jih je zibral iz arhivov vojnega mini-trstva in geaieralnega štaba, ji sedaj razvidno, koliko 'mož je vse ga skupaj mobilizirala avstro-ogrska monarhija v svetovni voj ni. Do 1. septembra 1918. je mobilizirala Avstro-Ogi"ska vsega sku pa j 7 milijonov 2r>0.000 mož. To število se je >5višalo ob polomu na 7.500.C00. V vojaški službi se .it nahajalo med vojno tu-di To.OOO žensk. Tekom vojne je bilo hkrati 1 r vojni službi kvečjemu Štiri milijone in pol mož, vštevši ranjene in bolnike. Na fromrti, uziroma v pravi vojni službi je bilo v razpadli monarhiji koncem vo{jne 2. 652.000 mož in 510 tisoč 500 konj. Od tega števila se je nahajalo na Francoskem 240.000 mož. na Balkanu 376.000, na vzhodnem bojišču 357.000 in na italijanski fronti 1 milijon 680.500 mož. Ob iabnuliu vojne je mobilizirala Avstro-O^rska 1.800.000 vojakov. Od tega števila jih je bilo koneem oktobra 1918. le še 493.-000. ki so staili v resnici na fronti Od vojaeke službe je balo za vojne ^oproščenih iz ratanih, večinoma c vil n iii -\-zrokov 1.500.000 mož. Pretlno se podam v staro domovino s parnikom Paris, še enkrat lepo pozdravljam svojega brata Tony Jordan, našega očeta in mater. Andrew in Mary Ilomer. ki st» nas spremili skozi do Connes-ville. Pa. Hvala botru in botri Nečemer. John in Katie Nečemer. John in Lizi Andrjaš. Louis in ^larv Mustar. Tonetu Podlesrii-karju. Petru in Ani Pavlovič. Fr. in Frances Klemene. Franku in Frances Sepec. Alojziju Dorniku. Se enkrat : lepa hvala vsem skupaj in kličem: Nasvidenje v Jugoslaviji, v Drnoveni pri Krškem. Priporočam tudi tem potoni tvrdko Frank Sakser. ki je v res-niei poštena in gre rojakom v vs.-h ozirih na roko. Frank in Ana Jordan x otroci: Rosic. Frankie in Annie Jordan. Po izidu zadnjega Ipud^k -ra štetja ima iiu-nda Brazilija med \^eini tlt želaaii na -ven naivečjo število starih ljudi. pozdrav: Pred otlhotlom v staro doinovi- i 110 na obisk, po Isletiiein bivanju v Ameriki, pozdravljava na j iskre- j neje najini soprogi in otroke v j St. Michael. Pa.. Jos. John in Louis Kastelie družine, Henrv i dičevi, 23bo^ocn Struklji, otrooiči Iglasck je odgovoril njiju ušesom. v*, r s^wFtfA n n k uAn hMh-lUb, lUV ADVERTISE in OToAS NABODA NAZNANILO IN ZAHVALA. Turnim srt'i'iu naznanjam sorodnikom. znancem in prijateljem žalostno vest. da je dne 1. maja 1925. po 2. uri zjutraj umrla v bolnišnici p> kratki 1>< lezni moja ljubljena soproga in dobra mati štirih otrok AGNES SPOLAB v starosti let. Doma je bila i-1 Kamnika in v Ameriki je bivala (Ivana i-t let. K večn nuu počitku -mo jo spnanili dne 4. maja. t. I. ob 10 dopoldne na češko narodno pokopališče. Zapustila je mene žalujočega soproga in štiri otroke. najstarejši sin Albert, star 16 let. Olga. hčerka. 15 let. sin Adolf star 13 lnt in nnjmanši sin Andro. si ar 10 let. Nadalje zapušča žalujočo od sestre hčer Marijo Košir. v starem kraju pa dve omože-ne sestre in oženjenega brata, kakor tudi obilno znancev in prijateljev. Hvala vsem onim. ki so bili navzoči ob času sin rti in pogreba. posebna hvala pa Miss Jeraj. katera je bila neprenehoma 10 ur po noči ob njuni smrtni postelji. Lepa hvala njeni nečakinji Mariji Košir, katera je bila pri njej skozi štiri leta najboljša poe ti- ke 1T) razne aruge zanimi-ste, ki so naju spremili na posta- VOStl. jo. Vkrcava sc na parnik Paris. — kjer nam j«' vtrdka Frank Sakser preskrbela kabino. \ stari domovini nameravava ostati kaka dva meseca, nakar se zopet vrneva k svojim družinam. Dotlej pa zdrav- j stvujte in na veselo svidenje! Frank in 31ike Proga r, na potu j v Mirnopcč, Slovenija. Stane 40 centov. Kdor ga Koče imeti, naj ga takoj naroči pri: Slovemc Publishing Co. 82 Cortlandt Street New York DR. LORENZ «42 Penn Ave., PITTSBURGH, PA. «OINI SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK iPECIJALIST MOŠKIH SOLEZN!. MoJ« stroka j« zdravljenj« akutnih fn kroničnih bolacnl Ju um t. zdravim nad 25 i«t ter Imam akuinj« v vMh boiaznlh , H-J°!!""k=' "tL mor#m popolnoma razumatl In .po.na«T va« ozcrav.m In vrnem moč In zdravje. Skozi S3 tet Jm pridobil posebno .kuinjo pri ozdravljenju moških bol.znl- Zato 7. na mene- moja -krb « - *•* popom... ^S! »Im. Ne odlašajte, ampak pridite Slmpreje Jaz ozdravim zastrupljeno kri. mazulje in llee po teleau. bolezni v Brla la E" ?nJr!?B'..bC!*£ina \ kost,h- »lar® oalabeloet, ilvfine In bolezni v'm«- nurlu, ledlcah, Jetra h, želodcu, rmenico. revmatlzem. katar, zlato illo, naduha Itd. Uradna ure: V ponedeljek, »redo m petek od 9. dopoldne do « popoldn/-▼ torek. Četrtek ln sobota od 8. dopoldne ' runUrtb od IS. dopoldne do 1. popoldne. do S. rrečer; ▼ popoldne; nedeljah ta Posebna ponudba našim čltateEjem Prenovljen! pisalni stroj "OUVSB'* $2a B streiico rs slovenska 6r- ew York, v. T. - . ■ ' ' - . •* j GLAS NAltODA, 16. MAJA 1925. S O LAN A. KOMAH. Za "Glas Naroda" priredil G. P. (Nadaljevanje.) moprla «rani wva t i take jutranje A. I. Kuprin: Razžaljen je. (Resničen dogodek.) Nobena priucesinja bi *>e ne obleke. S Nato je vzela neko francosko »knpigo ter odšla k vozu. Kurt Krašovec je že stal na dogovorjenem mewtu ter zrl ek\*i-paii nasproti. i Že od daleč je ob pogledu, na mlado deklico »snel svoj klobuk in njegov ogoreli Obraz je nosil povsem drugačen, izraz kot prej-i šnje-ga dne. Obraz je kazal napetost in nemir kot ga opazimo pri človeku, ki ne more priti na jasno, če je le sanjal o lepem doživljaju ali če ga je v resnici doživel. , - Joried se je smehljala ter mu kimala kot dobremu prijatelju. Pomagal ji je stopiti iz voza in ona je poslala voz nazaj, v gozdno senco. — Kako lepo. da ste tukaj! Mislila sem že. da ste vsprtčo Obilnega delo po-polnoma pazatbilri name in na mojo idilo v sentL. — Kontesa, kako bi brio to anogoče! Priklonil se je tako hladno kot prejšnji dan ter stopil korak nazaj. — AH je ta divan po vašem okusu, kontesaPri prost je in kmečki, a le lopov posamezne bilke oprijemajo obleke. Kdor ni vajen takega ležišča, .se ga bo kmalu naveličal. Poredno je nagnila svojo glavco na stran ter ipričela koketirati s človekom, ki je stal pred njo tako resen, tako "nedostopen". — Človek si tako rad naikoplje fcki^bi in težave, išče tako rad trnje — ter ga tudi myde! Ali se no glasi talko v eni vaših narodnih pesmi? Vidite, na vse inogoee načine si prizadevam zatajiti svojo francosko kri ter se prilagoditi vašemu načinu mišljenja! Gracijozno se je spustila na kup sena. — To ne bo kontesi težko, — jo rekel Krašovec počasi ter zrl pri tem z občudovanjem na njeno lepo oblikovano nožico. ki je kukala izpod krila. — Ne težko? — je odvrnila Joried. — Gotove stvari so seveda lahke, a ene stvari ne bom nikdar razumela. — In sicer? Ozrla se je vanj z dolgim pogledom, a nato obrnila oči na stran. Vaše ljubezni! Te lie bom ni-kdar razumela in ese je nikdar haučila. — Kontesa, — je vzkliknil on. — kaj naj pomeni to. hvalo aH grajanje ? —• Kot pač vzamete stvar. Kar sejn otpaznla dostnlaj. mi je naravnost nerazumljivo. Kakšna ledena srca! Kar se imenuje tukaj ljubezen, bi se imenovalo v Franciji mlačno, prijatel>sko simpatijo! Vaš ljubimec se poteza za izroljenko 'kot tla jo hoče povabiti na mrliški obekJ. Predno se eden vaših ljudi za.ljtibi, se vrprašuje na čast in vesta: — Ali se vse lujenia ? Ali je meni enakorodna? Ali ima potrebni denar? Ali je prave starosti1 Ali je dobra hišna gospodinja? Sele potem, ko se vse to ujema, dovoli svojemu srcu, da pričn? nekoliko hitrejše utripati. Kaj ne, da je tako? Krašovec se je zasmejal ter se naslonil na deblo bukve. Bil je v fcadregi in rdečica mu je zopet stopila v lice. In ali ni to tudi popolnoma upravičeno, kontesa ' Kako se ttbfre Človek potrizati za roko mlade dame, če manjka temelj sreč-tiega zakona. f— To je ravno. Pošteni ste ter si ne n\orete prestavljati ljubezni brez jKiroke in zakonskega prstana! Doživeti majhen roman-fiek ee vam zdi naravnost nesmisel! Njegov obraz je postal zopet teman. «—- Če spada k romanu norčevati se iz najsvetejših čustev . . . Joried se je veseJo easmejala ter dvignila roki proti njemu. — Vidite! Pri vsaki foeHedi gleda iz vas pedant. S takim pe-Bantstrom in naipač-no moralo pa povežete krila ljuibezni ter jo Vtaknete v jarem. Kdo pra vi, da se mi Francozi igraano s čustva ? Občutimo jih mogoče tisočkrat globlje in strast ne jše kot pa vi in raditega nam je ljubezen prevtie sveta, da bi jo poireZali na mesto J&rljive etikete na strupeni steklenici zakona . . . »—» Strnpeui steklenici izakona ! Mladi mož se je zopet zasmejal. — To zveni trdo. kontesa. in sodeč po tem, nimate nobenega I>osebnega nagnenja, tla bi srkali ta skladkii strup. Skomignila je z rameni, vrgla glavico nazaj ter zrla zamišlje-110 navzgor, med lisrte bukve. Sobice je prodiralo skozi Ič-te ter metalo zlate pege na belo dekliško postavo ter preko lica. — Ce bi hotela kedaj okusiti ta sladki strup? — je ponovila počasi ter globoko vzdihniia. kot da se ji je streslo srce ob tej misli. — O da, rada bi vedela, kaj je ljubezen! Naenkrat sc je vzravnala, se plamteČe ozrla vanj ter nadaljevala : — Rada bi spoznala to, a ne v vašem smislu, potom konvencijo-nfdnega zakona, kot usojen deklicam mojega stanu, brez poezije in strasti, Ne. rada bi enkrat ljubila, prosto, strastne, bree vezi, kot oni prvi. Bogu podobni Jjudje na zemlji, za katere ni bil spisan še noben državljanski zakonik! Le taka drzna ljubezen, ki pozablja >*se, pomonja srečo! Kurt je krčevito prijel svojo jahalno palico, 'kot da jo hoče zdrobiti. Njegov obraz pa je bil resen in nepremičen kot preje. — Taka ljubezen je mogoče dobra za romane, kontesa, a ne za resnično življenje. Meji na blaznost in nesrečnež, ki postane žrtev take ljubezni, je izgubljen. — Oba sta morala umreti, — preveč sta se ljubila! — Joried je smeshljaoe zmajala z glavo. — Hvala Bogu, da so m muli časi.«iro je moral paž tplačaH i 'ljubezen do princesinje s svojo tsrčno krvjo. Naši moderni časi so bolj popustljivi. — Drznemu zaljubljencu ne prete več z bodalcem in ječo. to je res. Ljubezen pa ga potisne prav tako neusmiljeno nazaj v njegovo ničevost kot je nefkoč paža in pastirja. — in to je pač isto kot smrt in uničenje. Tako? 1 Koketno je nagnila glavo ter se ozrla proti -njemu. (Dalje prihodnjič.) »i * ti (Konec.) — Ravno-v takem položaju smo mi, od novin oklevetani tatje. Naj takoj pripomnim. Res je. obstoja kategorija lump o v — passez moi le mot — ki jih mi nazivljamo "mamkini sinčki" in s katerimi nas — žalibog — mečejo v eden koš. To so ljudje brez sramu in brez vesti, docela propadlo capin-stvo. mamkini razvajenčki izgubljenci, leni bi nerodni nepridipravi. tatvini zapadli oskrbniki, ki nimajo v tem poslu pojma. Ni jih sram živeti na stroške svoje lju-bicejprostitutke s Lično samcu ribe vretenice. ki plava za samico in sc hrani z njenimi ekskrementi: sposobni so napasti'otroka v temni ulici, da mu vzamejo tri kopejke. ubiti spečega in mučiti starko. Ti ljudje so rak-rana našega obrta. Zanje ne eksistirajo niti prelc.sti niti tradicije umetnosti. Slede nam, pravim, spretnim tatovom, kot šakali levu. R^imo da se mi je posrečilo napravit veliko stvar. Ne bom govoril o tem. da puščam pri prodaji reci ali razmčnjavi papirjev v rokah oderuhov do dveh tretjiuk vsega zneska, ne bom govoril o oibičajnem bakšiču nej»odkupni policiji, — primoran sem prihraniti še gotov del za vsakega teh 'parasitov, ki mu je površno, slučajno, ker je nekaj slišal, kaj znanega o moji stvari. Mi jih zato tudi imenujemo: motienti, od besede "motja*', kar pomeni — polovica, izkažemo moitie . . . posebne vrste filologija. Dam pa samo za to, ker ve in me lahko o-■\adi. Največkrat pa je tako da do bi svoj delež, pa vendar takoj leti na policijo in me o.vaidi, da bi si prislužil še 5 rublje v. Mi. pošteni tatje . . . da, da. le smejte se. go-Kpoda. vendar ponovim — mi pošteni tatje, zaničujemo to golazen. Imamo zanje vzdevek sramote:i kot žig, katerega j>a si ne upam iz-pregovori1! tu iz spoštovanja do kraja in ljudi. O, oni se z veseljem odzivajo pozivu na pogrom. Toda sama misel, da nas morejo zamenjati ž njimi, je za aias stokrat bolj razžaljiva kot pa obdolžitev sama, da smo sodelovali pri gromu. Vdecenjemi gospodje! Dosih-mal sem cesto med svojim govorom opazil na vaših obrabili smehljaje. Razumem vas: naša prisotnost tukaj, naša prošnja za vašo pomoč, na posle dnepričakova uost sama takega pojava kot sistematična latinska organizacija z delegat i-t at o v legacije vse to je tolikan joriginalno. da ^ prospoda. to tatovi in s pooblaščencem de-11j ju pe<-.e v sije — tatom-profesdjonistom. ! denar, n€ n streženo po duhovnikih, krvoločno božanstvo. Prinašale so se mu človeške žrtve. Nekoč pa so smele roke raztrgale zaveso, in tedaj so vsi namesto boga zagledali kosmatega, požrešnega pajka, ostudnega morskega ipajka. Tolčeno ga. streljajo vanj. že so ga razsokali na kosce, vendar on še vedno v besno.Hfti posletkije agonije razprostira po vsem starinskem tramu svoja ostudna, oprijemajoča se tipala. In duhovniki, sami obsojeni na smrt. suvajo v šape pošast; vsakega, kogar zagrabijo -njihovi od groze trepetajočr prsti. Oprostite, kar sem* povedal, je morebiti brez zveze in čudno. Toda sem nekoliko razburjen. Oprostite! Nadaljujem. Nam. tatovom i po profe*šiji. je bolj kot komu dru-gomu znano, kako so se delali ti pogromi. Mi se potikamo povsodi: po krčmah, po bazarjih, po trajnicah. po prenočiščih, po trgih, v luki. Da. mi. ravno mi. moremo priseči pred Bogom, pred ljudmi, pred potomci, da smo videli, kako •surovo in brez sramu je organizirala policija splošne poboje. Mi jih vseipoznamO po obrazu— in oblečene in preoblečene. Marsikomu od nas so predlagali, naj se udeleži, teda niti eden naših ni bil tolikanj podel, da bi dal vsaj lažnivo. iz bojazljivosti povzročeno pritrdilo. Saj vendar veste, kako stališče zavzemajo vsi sloji ruske družbe napram policaji? Ne spoštujejo jo niti oni, katerim sdužijo njene temine usluge. To'da mi jo zaničujemo. sovražimo trikrat, desetkrat bolj. In ne zato. ker so mnoge od nas mučili a* policijskih uradih, v teh pravih mučilnicah, tepli do Smrti, pretepali k volovskrmi žilami in palicami od gutaperče, da bi izsilili priznanje ali prisilili, da izdajo tovariša. Da. kajpak, tudi zato. No, mi tatje, mi vsi. ki smo sedeli v ječi. olbožnjemo brezumno strastno svobodo. In zato ravno sovražimo ječarje z vsem sovraštvom, ki ga. je zmožno človeško srce. Povem naj o sebi. Mene so policijski agenti mučili trikrat skoraj do -srn rt i. Imam pohablje-P°" na pljuča in jetra. Vsako jutro kašijam kn_ Toda naj mi jmcik-So. da se rešim takega čet r k ga poboja. ako stisntmi roko glavnemu ] olieijškemu generalu. — bi vendar zavrnil tak predlog! Glejte, novine pa govore, da smo iz teh rok prejeli judeževe grošc, oblite s svežo človeško krvjo! Ne frospoda. to je kleveta, ki nas bo-- dno našega srca. Ne grožnje, ne obljube nas ne napravijo za najete bratomo- mora izvabiti smehljaje. No. se- rilce ali njih^ pomočnike. daj bom govoril iz dna svojega srca. Vrzite s sebe. gospoda vna-nje pokrivalo! Ljudje govore ljudem. Skoraj vsi smo pismeni in vsi ljubimo čtivo in ne čitamo samo Prigode Rocambola", ko pišejo o nas naši opisovalci. Mar mislite, da nam ni krvavelo srce in ne goreli obrazi 'kot od zaušnic. Od sramu za časa te nesreče, sramotne, proklete, ipodle vojne ? Mar mislite da nam ne žare duše od srda. ko račmi, ki se je držal v ozadju. — on je rešil staro neanano mu židi-Ipjo, za katero je drvela tolpa tefe himpov. Zarto so mu prebili glavo z želt-zom, zlomili na dveh krajih roko in zlomili rebro. Pravkar je prišel iz bobiice. Vidite, kako s* postopali najbolj vročekrvni in silni po duhu. Drugi so se tresli od jeze in jokali od brezsilnosti. Nihče -nas ne pozabi strahot teb krvavih dni. teb noči. razsvetljenih od zubljev požarov, teh ženskih krikov, teh valjaj oči h se. razmesarjenih, malih otroških trupel. Vendar zato nihče nas tudi twine zverine-so samo brezmisel-na-pest. ki jo vodi--pod^l, prera-' eu ill ji v razum, razburja peklenska volja ... Da, gospodje advokati. — je na daljeval govornik. — mi — tatovi — smo tudi zaslužni! vaše zakonito zaničevanje. Toda 'kadar boste j Ki, boljši ljudje, potrebovali na barikadah spretnih, smelih, poslu snih dfwkov. ki bodo znali veselo, s pesmijo iu šalo gledati smrti v obraz zaradi najlepše besede na h vet u — zaradi svobode —. ali nas bo«te mar .zastran zastarelega fctuda zavrgli. odMli? Za vroga! Za časa francoske, revolucije je bila prva žrtev prostitutka. Skočila je na barikade >tj elegantno poprijemši krilo zaklicala: "No, vojaki, kdo od vas bi se osmelil streljati na žensko?" Vraga! — je glasno vzkliknil govornik, udaril s pestjo po marmornati plošči mize, — ubili so jo. toda. bogine. njena ges\* je bila krasna in njene besede nesmrtno — lepe. Ako nas zavrn«rte ob času velike minute, vam porečemo. o. neoma-deževani kenubhti: "Kaj pa, ako bi imele človeške misli sposobnosti raniti, ubijati, opravljati ljudi ob čast in premoženje, kdo od vas. o nedolžni golobi, ne bi zaslužil biča in jetnišaiice?*' In tedaj se umaknemo od vas in zgradimo svojo lastno veselo, smešno, obupno tatinsko barikado in upremo s takim družnim petjem, da nas boste zavidali, vi. belosneaniflti! Toda zopet sem se oddaljil od predmeta*. Oprostite. Končam. Vi vidite sedaj, gospodje, ikaikšna eur si va je izzvala v vas noviuska kleveta. Verjemite naši iskrenosti in storite kaj, da nas operete tega krvavega »in umiazanega madeža, ki (nam je tako nepravično pritisnil na čelo pečat sramote. Končal šem. Od.stranil se je od mize rn se pridružil k svojim tovarišem. Odvetniki so nekaj med seboj šepetali, slično, kakor to delajo sodniki na razpravah. Potem je predsednik vstal in izjavil: — Brezpogojno vam verjamemo in napremo vse sile, da očistimo ime vaše korporacije te težke obdoižitve. Obenem so me moji tovariši pooblastili izraziti vam. gospoda, naše globoko spoštovanje za vaša topla občanska čuv-stva. Jaz pa, za mojo osebo, prosim predstavnika delegacije dovoljenja, da mu stisnem roko. In ta dva človeka, oba vfcoka in resna, sta si stisnila roki s krepkim, moškim stiskom. * Odvetniki so odhajali iz gledišča. No, četvorica se je zamudila v predsobi okoli stojala za obleke: Isaak Abramovic nikakor ni mogel najti svojega novega rumenega slamnika — paname. Namesto irgeg-a je visela na klinu suknena čepica. — Jaša! — se je zaslišal naenkrat od ztmaj, preko vrat, strogi glas nedavnega govornika. — Jaša, zadnjikrat ti pravim, da bi te vra«r . . . Slišiš? No . . . Teiaka vsata so se odprla. Vstopil je džeirtlemen v peskast i obleki. V rokah je imel slamnik Isaa-ka Abramoviča, na obrazu mu je igral prikupen, sveitski smehljaj. — Gospoda! Za Boga oprostite! Majhno, smešno nesporazum-ljenje. Eden naših tovarišev je čisto slučajno zamenjal klobuk. Ali, to je vaš? Oprostite, prosim! Ču-vaj .kam si se zagledal, bratec ? A? Daj sem tistolc čepico. &e enkrat prosim za oproščen je gospoda ! In z IjubezBijivimi pokloni, vedno z istim prikupnim smehljajem je odšei naglo na ulico. Ijleki narod je imel tempelj in v ne misli,/da sta policija in sodrga iti I'm je prebivalo za jJaV&oK Tarnale, neumne, Slovensko Amer. Koledar za telo 1925 no le akoro razprodali V kratkem dara smo ga prodali Teč tisoč-Kdor ga koče imeti, naj ga takoj naroči, ker ga je le le par sto izvodov zalogi. Cena e poštnino vred 40 CEHTOV. Oni nail zastopniki, ki 0» niao naročili koledarje*, naj ee požo-rijo, da ne bo prepozno. 8LOYEHJO PUBLISHING OO, 92 CortUndt 8t* K Y. a Kretanje parnikov - Shipping New$ 20. maja: Aqultanla. Cherbourg; America, Cherbourg in Bremen. 21. maja: Pittsburgh, Cherbourg. Antwerp. 23. mao-/.dravljam vs<* (prijatelje in znance sirom Amerike, posebno pa mojega svaka Bert. Matoha in nje-irovo dritžiito v .San Francisco«, i'al. Zahvaljujem se tudi rojakom, v Cumberland in DiamondA-ille, \Vyo.. ki ^o me spreanili na kolodvor. ter jim kličem: Ostanite zdravi in na svidenje;! Anton Agnes in Wilfred Galiere Prav vsakdo— kdor kaj iiče; kdor k«] ponuja; kdor kaj knpnje; kdor kaj prodaja; prav mkdo priznava, da imajo čudovit uapek — MALI OGLASI ▼ "G111 Naroda" Pozor čitatelji. * Opozorite trgovce In o* brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in rte l njih postrežbo zadovoljni« da oglašujejo v listu "Glas Naroda". 8 tem boste vstregli vsem. Uprava "Glas JTaroda9 Kako se potuje v stari kraj ifl nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen potovati \ stari kraj, je potrebno, da je na tančno poučen o potnih Ustih, prt Ijagl ln dragih stvareh. Pojasnila, ki vam jih. aamoreofc dati vsled naše dolgoletne izknSnje Tain bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne par-nike, ki Imajo kabine tudi s ILL razreda. Glasom nove naselnlike postave. ki je stopila ▼ veljavo s 1. julijem 1924, zametrejo tudi nedr^avljanl dobiti dovoljenje ostati r domovin, eno leto in ako potrebno tudi delj; tozadevna dovoljenja izdaja generalni naselnlškl komisar v Washington, O. C. Prošnjo za tako dovoljenje se lahko napravi tudi t New Torku pred od potovanjem, tei se poSlje prosilcu t stari kraj glasom nanovejSe odredbe. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STABEGA KRAJA Kdor fell dobiti sorodnik* ti svojca iz starega kraja, naj nastf prej piše ca pojasnila. Is Jngoala vije bo prlpuSčenlh v prihodnjih treh letih, od 1. julija 1024 naprej vsako leto po 671 priseljencev. AmeriSkl državljani pa samarfe? dobiti sem iene in otroke do IS. 14 ta bres, da bi bili itetl t kvoto. TI rojene osebe se tudi ne Štejejo L kvoto. Starffl in otroci od 18.