V e s t n i k. Osobne vesti. Dne 4. t. m. je umrla gospa Gabrijela Zech-Ihan, učiteljica v Tržiči. Porojena 1863. leta v Zatičini postala je 1884. leta učiteljica na Štajerskem, potem je prišla kot stalna učiteljica v Tržič. Bila je prav dobra in uneta učiteljica. V m. p.! Knjižerno naznanilo in prošnja. P. n. mladinoljubom slovenskirn, zlasti pa onim gospodom, ki so popraševali že lani po I. zvezku BZabavne knjižnice", tem potom uljudno naznanjam, da je rečeni snopič izišel pred kratkim v drugi, popravljeni izdaji, in da ga je zopet moči dobiti pri podpisanem izdajatelju po navadni ceni (15. kr. komad). Zajedno se obračam na tem inestu s prelepo prošnjo do vseh onih p. n. prejemnikov ,Zabavnih knjig", ki še do sedaj za doposlani jim 4. zvezek niso poravnali naročnine, naj blagovolijo to storiti čim najhitreje, da mi bode mogoče pokriti tiskarske troške ter mogoči preostanek poslati po potresu prizadetim v Ljubljano, kakor sem storil to tudi s čistim dohodkom 3. zvezka ^Zabavne knjižnice". Tvarina za V. zvezek je tudi že pripravljena in se bode izročil rokopis še ta mesec tiskarni. V Središču, dne 10. rožnika 1895. Anton Kosi, učitelj in izdajatelj BZabavne knjižnice". TJčiteljske plače drugod in pri nas. Solnograški deželni zborje dovolil onim podučiteljem, ki že 10 let službujejo, učiteljsko plačo. —- Koroški deželni zbor je letos zopet. uredil učiteljske plače in sicer tako, da pride sedaj več učiteljev v višje plačilne razrede. V prihodnje bode v I. plačilnem razredu s 700 gld. namesto 32, 75 učitelje v, v II. plačilnem razredu nainesto 52, 100; v III. razredu namesto 259, 200 in v IV. razredu pa namesto 158 le 126 učiteljev. Za učiteljice, ki so dobivale dosedaj 8O°/o od učiteljske plače, se je ustanovil I. plačilni razred in sicer jih pride v I. razred 10 (do sedaj 0), v II. razred 15 (do sedaj 13), v III. razred 30 (do sedaj 30). Plača podučiteljev brez izpita vsposobnosti znaša 360—400 gld. in podučiteljic pa od 300—320 gld. V vsem se je od 705 služeb pomaknilo v višji razred 331. Meščanskitn učiteljem, ki so iineli po 700 in 800 gld. plače, se je povišala plača za 100 gld. — Štajerski deželni zbor je opustil IV. plačilni razred s 550 gld. Šole, ki so bile sedaj v III. plačilnem razredu, so se pomaknile v II. razred ter se dovolilo v ta nainen 10.000 gld. Definitivni podučitelji in podučiteljice, ki že deset let službujejo, dobe 40 gld. osobne doklade. Provizorični podučitelji in podučiteljice se bodo uvrstili v III. plačilni razred. Vsposobljene učiteljice ročnih del bodo dobivale mesečno plačo. Za ureditev teh plač je dovoljeno 66.699 gld. — Moravski deželni zborje priznal vsem ravnateljem nieščanskih šol ter nadučiteljem na večrazrednicah in voditeljem jednorazrednic prosto stanovanje, oziroma stanarino in sicer v mestih z 2000 prebivalci po 80 gld.; v mestih z manj nego 5000 prebivalcev po 120 gld.; v mestih, ki imajo od 5000 do 10000 prebivalcev, po 160 gld. in v mestih z več kakor 10000 prebivalcev po 200 gld. stanarine na leto. (Naši gg. deželni poslanci, oglejte si te številke, ter ne bodite tako trdosrčni kedar je treba kranjskemu učiteljstvu gmotno pomagati! Uredništvo.) Društvn za zgradbo učiteljskega konvikta je poslal g. Josip Korban nadučitelj v Št. Vidu pri Zatičini 17 K. Darovali so gg. Ivan Prijatelj 6 K; Vinko Slivnik 4 K; Josip Korban 4 K; Ivan Kremžar 2 K — vsi iz Št. Vida in Ernst Vrančič iz Zatičine pa 1 K. Živeli vrli darovalci in njih nasledniki! Ilčiteljski konvikt. Spominjajte se učiteljskega konvikta pri okrajnih učiteljskih konferencijah! Dnevni red okrajne ueiteljske konferencije kočevskega okraja v Ribnici dne 26. rožnika t. 1. ob 9. un predpoldne. 1.) Predsednik otvori konferencijo in imenuje namestnika. 2.) Volita se zapisnikarja. 3.) Opazke pri inšpekcijah. 4.) Razgovor o dospelih ukazih. 5.) Kako postopaj učiteljstvo, da si pridobi vsestransko spoštovanje? Referenti: gg. Franc Jaklič,- Andrej Gvar in Ivana Arko. 6.) Poročilo knjižničnega oiibora, predlaganje računa in nasveti o nakupu novih knjig. 7.) Razgovor o učnih knjigah, ki se irnajo rabiti prihodnje šolsko leto. 8.) VoliteV knjižničnega odbora. 9.) Volitev stalnega odbora. 10.) Nasveti, ki se imajo naznaniti c. kr. okr. šolskemu svetu v Kočevji do 20. rožnika t. 1. Uzroki potresov in potres v Lizboni 1755. Učenjaki navajajo tri glavne uroke potresov in po teb uzrokih razločujejo tudi tri vrste potresov. Kot prvi uzrok navajajo vodo, katera polagoma izdolbe podzemeljske jaine in dupline, katere se sesujejo in tako pouzroče potres. Taki potresi se vrše tudi v krajih, kjer rudokopi izpodkopljejo zemljo, ki se večkrat usede in udere z velikim ropotom. Taki potresi so vedno krajevni in se ne razlezajo na obsežno ozeinlje. Druge vrste potresi so v zvezi z delovanjem ognjenikov ali gor, ki ogenj plujejo. Take potrese pouzročajo navzgor prodirajoči plini, sopari in izmeti raztopljenih tvarin. Kedar te sile dobe izhod, potem ponehajo potresi. V deželah, kjer so ognjeniki, taki potresi redno naznanjajo izbruh in izmel teh ognjenikov. Takozvani tektonski potresi pa nastajajo, ker se zemlja znotraj polagoma ohlaja in stiska. Vsled tega krčenja in stiskanja zeinlja poka v notranjem ter se seseda, in to pouzroča potrese. Te vrste potresi so navadno najhujši, ker ž njimi delujejo ognjeniki. Jeden najhujših potresov je bil 1. listopada 1755 v Lizboni na Portugalskem, stresal je dvanajstino zeraeljske površine. Ližbona je bila tedaj cvetoče in bogato raesto z 41 cerkvami in mnogimi palačami, katerih največja je bila takozvana arabska. Na vseh svetnikov dan 1755. je bilo jasno nebo, solnce je prijazno sijalo, zrak je bil miren in čist brez vetriča. Ljudje so bili večinoma v cerkvah, kar prične okoli 9. ure grmeti po ulicah, na to rnočan sunljej in valovito zibanje zemlje, med tem s strašnim ropotom grme cerkve, palače, hiše in koče na tisoče Ijudij, katere žive pokopljejo razvaliae. Nobeno pero ne more opisati strahu in krika prebivalcev, ki so zmedeno dirjali po trgih pod milo nebo ali pa v poslopja, ki so ostala še cela. Prvi sunek je popolnem razrušil kraljevo palačo in pa krasni jezuitski samostan, čegar prebivalci so bili mrtvi do zadnjega. Na tisoče ljudij, koprnečih na trgih in ulicah, je pobila opeka, tramovje in zidovje. Ker ni bilo mogoče hitro odnašati podrtin in groblja, umirali so mnogi žeje, lakote in strahu pod razvalinami. Nesreča je bila tem večja, ker je reka Tajo narasla v hipu za 40 čevljev in preplavila mesto. Pogrezali so se nasipi z ljudmi, ki so ondi izkali rešitve. Ko je voda upala, štrlele so iz valovja skale, kateiih pred potresom ni bilo videti. Ob jednem je nastal divji vrtinec, ki je vzdignil črne oblake prahu in zatemnil dnevno svetlobo. Ljudje so trepetali groze, češ, da se bliža sodni dan. Drugi liujši sunkljej je trajal več rninot ter zibal še stoječa poslopja, kakor vihar vrhove dreves. Pri tretjem sunku se ljudje niso rnogli vzdržati na nogah in so popadali na tla. Da je bila nesreča polna, začelo je deževati, mesto pa goreti. Osem dnij je ogenj divjal po razrušenem inestu. Okoli 40,000 ljudij je bilo ubitih in jih je uinrlo vsled strabu, lakote in mraza. Takoj so morali iz vseh krajev priti vojaki v Lizbono, da so pogasili ogenj, ranjene nosili iz razvalin, strahovali razbojnike in ljudem napravili šotor. Ko je za silo bilo vse urejeno, dala je vlada mesto sezidati po novi osnovi tako, da je Lizbona še dandanes eno najlepših inest na svetu. Daj Bog, da se bode isto moglo reči za par let tudi o naši toliko skušeni Ljubljani! Ljudsko šolstvo na Kranjskem. Kranjska ima jedno ineščansko šolo v Krškern in 323 ljudskih šol s 587 razredi, ki so po posameznih okrojih tako-le razdeljene: Ljubljana 8 (37 razredov): okolica Ljubljana 29 (49 razr.); Kamnik 29 (42 razr.); Kranj 39 (65 razr.); Radovljica 26 (41 razr.); Litija 21 (38 razr.); Krško 25 (54 razr.); Rudolfovo 31 (50 razr.); Črnomelj 20 (34 razr.); Kočevje 34 (64 razr.); Postojina 36 (57 razr.) in Logatec 25 (58 razr.); 186 je jednorazrednic, 65 dvorazrednic, 28 trirazrednic, 36 štirirazrednic, 7 petrazrednic in 1 osemrazrednica. Oklic! Več gg. tovarišev izrazilo mi je željo po sliki (fotograflje kabinetne velikosti) nepozabnega ranjkega V. Ribnikarja, predsednika rZaveze". Ako želi še kateri cenjenih tovarišev ali tovarišic imeti sliko, naj se blagovoli oglasiti po dopisnici pri podpisanein, da vem, koliko koinadov mi je naročiti in kako bode s ceno. Oglase naj se pa kar najpreje, da bodem zamogel že v prihodnji številki rUčiteljskega Tovariša" prijaviti ceno. Cim več se jih oglasi, tem nižje bode cena. V Dol. Logatcu, dne 12. junija 1895. Ivan Šega. Ljudsko štetje v Bosni in Hercegovini je bilo zaključeno z dnem 22. t. m. Izid tega šletja v posamičnih okrajih z dotičnimi zapisniki vred dospe statističnemu uradu v Sarajevo še-le okolo 15. junija t. 1.. vendar pa se more iz povprečnib številk soditi že sedaj, da se je prebivalstvo in število poslopij tekom zadnjih 10 let skoro po vseh okrajih pomnožilo za 20 do 24 odstotkov. Slovanska pesem v južni Afriki. Dne 26. sušca bil je v Gape Townu, najjužnejšein mestu Afrike, koncert, pri katerem so sodelovali tudi pevci in godba avstrijske vojne ladije ,,Donau", ki se je tačas ravno mudila v luki omenjenega mesta. Na omenjeni vojni ladiji nahajata se tudi dva Ljubljančana, častnik Mladič in kadet M. Koch , ki sta pevce na ladiji naučila tudi nekoliko slovenskih in hrvatskih pesnij. Tudi pri koncertu v Cape Townu zapeli so pevci ,,Liepa naša domovina" in ,,Živila Hrvatska"; pesni našli sta — kakor se nam poroča — tudi pri afriškem občinstvu burno prizoanje. Tudi godba je igrala več slovanskih skladeb. Koncem koncerta igrali sta avstrijska pomorska godba in godba 2. angleškega polka York & Lancaster avstrijsko in angleško hirnno. S. N. Visoke hiše. Mestni statistik v Čikagu je te dni seštel one hiše v inestu, ki so 6 ali več nadstropij visoke. Po tem izkazu-1 je v Čikagu 150 hiš, visokih 6 nadstropij, 70 po 7 nadstropij, 43 po 8, 10 po 9, 13 po 10, jedna 11, 12 po 12, 3 po 13, 10 po 14, 8 po 16, jedna 17 in jedna celo 20 nadstropij visoka. No, ako bi v taki hiši stanoval človek v XX. nadstropju ter bi moral gori in doli po stopnicah, moral bi vstati zjutraj ob 5. uri, da bi došel do 1. ure popoludne do veže, potem bi se pa moral takoj obrniti in lezti navzgor, da pride do 9. ure utrujen k počitku. Na srečo se pa praktični Američani potegujejo in spuščajo s posebnim strojem ,v razna nadstropja. Nova železnica v Bosni. Dne 1. vel. travna se je odprla nova železniška proga Dolnji-Vakuf-Jajce, dolga 33-7 km. Začela se je graditi lansko poletje. S to progo imata Bosna in Hercegovina zdaj 747.739 km železnic. Hud potres na Turškem je razrušil mesto Paramythia v Epiru. Nad 50 oseb je bilo ubitih, 150 ranjenih, nekatere se pa pogrešajo. Hiše so večinoma razrušene, 300 let stara grška cerkev pa je bila več metrov v stran potisnjena. Prebivalci morajo bivati noe in dan pod inilim nebom, ker še niso mogli dobiti šotorov.