St. 7.
T
»Nova Soča"
izhaja vsak petek o poldne in vel j d s prilogo Gospodarski List" vred po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana:
Vse leto .... gld. 4-40,
Pol leta ....	„	2-20,
Četrt leta ....	„	1-10.
Za tuje dežele toliko več, kolikor je večja poštnina.
Delavcem in drugim manj premožnim novim naročnikom naročnino znižamo, ako se oglase pri npravništvn.
Gospodarski List" izhaja in se prilaga vsak drugi in zadnji petek meseca. Kedarje v petek praznik, izideta lista že v četrtek.
Uredništvo in upravni št vo je v Mar-zinijevi hiši, Via del Mercato 'št. 12, II.
4
V Gorici, dne 12, februarja 1892.
NOVA
rr
r
v-
T ■
Oznanila v
in „poslanice“ plačajo se za štiristopno petit-vrsto:
8 kr., če se tiskajo lkrat,
^ n n n n 2	„
® n n n n 3 n
Večkrat — po pogodbi. Za večje črke po prostoru.
Posamične številke dobivajo se v prodajalni« Gv. Likarja in v tobakarnah v Nunski in šolski ulici po 8 kr.
Dopisi pošiljajo naj se uredništvu, naročnina in reklamacije pa upravništvu „Nove Soče“. — Neplačanih pisem uredništvo ne sprejema.
Rokopisi se ne vračajo.
Jl
Glasba.
Ako uprašamo veščega glasbenika, katera glasba (bodisi cerkvena ali svetna) je v resnici dobra? odgovori nam: „Ona glasba je dobra, v katerej postopajo posamni glasovi neodvisno med seboj, samostojno, zdru-ževajoči se v lepo harmonijo, prijetnega in trajnega utiša. Ona glasba, ki ima sicer prijetno, laskavo melodijo, a brez notranje vrednosti, nima trajnosti, da-si poslušalca vsled bleska kar hipoma očara, da je ves Daudušen za njo. Taka skladba je brez pomena, ker jej nedostaje onih lastnostij, ki so bistvu prave glasbe neobhodno potrebne."
Opiraje se na ta dejstva (fakta), ki se nikakor ne dajo ovreči, moramo pomilo-vaje prizuati, da dandanes glasba pri nas z drugimi vednostmi enakomerno ne napreduje, ker se skladatelji naši bolj ozirajo na zunanji blesk nego na to, da je glasba uzvi-šena umetnost, ki nima vrstnice. Priznavati pa se vendar mora, da v teku te glasbene nevednosti, katera je razvitku glasbe same na veliko kvar, se je pričelo v Slovencih daniti. Umotvori cerkvene in svčtne glasbe, ki so v resnici dobro zloženi in se v inozemstvu ponatiskujejo, prihajajo polagoma na svitlo in akoprav nimajo splošno med nami priznanja, pričujejo, da so Slovenci za glasbo jako nadarjen narod, kateremu drugega ne pomanjkuje — nego šole. Dal Bog! da bi se izcimil iz šole „Glasbene Matice" glasbeni konservatorij; potem bodo naši nasprotniki videli, kaj premore Slovenec v glasbi!
Cerkvena glasba je zdaj v dobrih rokah. V Ljubljani vzdržujejo že mnogo let pod vodstvom slavnega A. Foersterja org-Jjarsko šolo. Društvo sv. Cecilije (bav — bav!) izdaja tudi svoje glasilo „C er k veni Glasbenik". Ta šola vzgojila je že mnogo dobrih organistov in skladateljev, — n. pr. Hladnika, Carlija in druge. Omeniti nam je še dva odlična uda frančiškanskega reda: čč. gg. P. Angelika Hribarja in Hugolina S a 11 n e r j a, ki sta oba vrlo izobražena in plodovita skladatelja. Vso čast umetni glasbi delata tudi naša domačina, preč. g. župnik K o k o š ar in njegov odlični učenec g. L a h a r n a r. Po teh in drugih odličnih možeh stopila je pri nas glasba v pravi, umetniški tir in upati je, da se neugodne glasbene razmere pri nas predrugačijo tako, da bo nadarjeni Slovenec nekdaj stal v častni vrsti svetovno znanih glasbenih veljakov.
Za prvenstvo v glasbi imamo dva tekmeca : Palestrine in S1 o v e n c a - K r a n j-c a Oallus-a. Kdo izmed nju pribori prvenstvo, ni težko uganiti. —
Da se naši rojaki bolje seznanijo s pravo cerkveno glasbo, (Cerkev je „die Kunst-schule dees Volkes" pravi glasoviti Stehle), štejem si v dolžnost opozoriti naše gg. organiste in cerkvene pevce na lepo mašo „Tota pulchra es M a r i a" č. g. P. Ang. Hribarja. Ta maša je ponatis iz »Cerk. Glasbenika", kar jej daje nedvomlji-vo vrednost. »Decem Tantum ergo" istega skladatelja so tudi ponatis iz imenovanega strokovnjaškega lista. Obe skladbi se dobi-bivati pri g. skladatelju v frančiškanskem samostanu v Ljubljani, izvod po 50 kr.; k maši se dobivajo tudi posamni glasovi po 10 kr. izvod.
Iskreno želim, da bi se ta lepa maša na naših cerk. korih udomačila. Skladbe g. Hribarja imajo v polnej meri zgorej navedene vrline dobre cerkvene glasbe; ob enem so lahke, prijetne, nabožnega duha brez onih temnih barvil, ki so lastna mnogim skladbam in prav zato je g. skladatelj Slovencem v obče priljubljen. Priporočam njegove skladbe posebno omenjeno mašo in Tantum ergo prav toplo.
D. Fajgelj.
DOFIil
S spodnjega Krasa, 20. januarja. — V eni letošnjih štev. »N. S." tožite g. urednik, da dobivate premalo poročil s Krasa. Veselih dogodkov pri nas ni; težko pa de človeku, pošiljati v svet svoje tužne okolnosti. Kate vendar nekaj!
Gospodarsko stanje trpi že več stopinj mraza. Glavni pridelek srednjih kmetov je pšenica; denar, ki se skupi za njo, da se za davke. Drugo žito, — turšico in ajdo — porabimo doma, ako nam ga Bog nakloni. Vina smo pridelali že več let skoraj nič, razun onih, ki imamo vinograde na Ipavšči-ni. Sadja nimamo niti za domačo potrebo.
Kaj pa z živinorejo? Zadošča naj, da navedem le občino V. Dol. Kolikor je meni znano, ima ta občina, ki šteje 70 hiš, le 56 glav govede in blizo 26 prešičev. Kaj je temuuzrok?! Nedostajanje paše — sena? Ne! Pašnikov ima ta občina dovolj, čeprav je precej obč. zemljišča pod gozd. Sena pa se iz te občine proda do 1000 centov na leto. Tedaj prvo in drugo ni uzrok tako pičlemu številu govede! — Kjer ni živine, ni tudi gnoja in od leta do leta je vedno več zapuščenih njiv! Živinoreje se je treba torej pri nas nekoliko bolje lotiti, ako si hočemo dobre!!
Nekaj o nerodnih domih, mesto narodnih. To so pri nas krčme in žganjepivnice. No! krčem je v obilo; žganjarnic skoraj v vsaki vasi po ena, če ne še več. V navedenih shajališčih je navadno vse v redu/gorje mu, ki se jih loti grajati. Zlasti v zadnjih se zbudi čut za vse, kar je „lepo" in »moralno".
Skoraj v vsaki vasi je tudi kaka pijavka, boljše glodavka, ker ne izpije samo krvi, loti se tudi mesa in kosti. Taka pijavka je navadno podjetnik že navedenih narodnih domov. Borni Kraševec pije in kaj malega tudi poje na kredo. Čez par mesecev je že 60 ghl.; plačati ni s čim, tožba teče in hajd premoženje na boben. Družina, izgnana iz hiše, mora si poiskati novih se-lišč tam kje v mestu. Takih slučajev ni malo, še preveč jih je. Recimo, da oče ali mati zbolita, gresta v bolnišnico, sta tamkaj več mesecev; nekaj takih slučajev, pa ima uboga občina par tisočakov stroškov na ramah. Žalostno !
Naj se mi dovoli, da omenim še nekaj o narodnosti. Reči smem, da mesto Trst jako slabo upliva na domovni čut našega ljudstva; v kamnolomih pri N a b r e-žini je ista. V teh kamnolomih je navadno 2/3 Lahonov in ako jih je tudi manj, kramlja vendar ubogi Kraševec le v tujščini. Kaj se naučijo naši kamnarji od Italijanov v kamnolomih? Nič druzega nego ostudno preklinjati, pačiti svojo domačo govorico in zraven zapravljati.
t.................y.
Iz Komna, 6. februarja. — Dnč 2. fe-bruarja t. 1. imela je poddružnica sv. Cirila in Metoda v Komnu izredni občni zbor, pri katerem je prišla na dnevni red edina točka: volitev blagajnika. Blagajnikom je bil voljen čg. kapelan Jakob R ej ec. Med raznimi nasveti sprejelo je’občinstvo z največjim veseljem in zadovoljnostjo obljubo g. A. Stre kija, da bode imel ob nedeljah po popoldanski službi božji poučne shode o vinarstvu. Ker je imenovani gospod strokovnjak v vinarstvu, pričakujemo obilo koristi, kojo bodo gotovo imeli naši kmetovalci. Vzbudila se je tudi misel med podružničarji, naj bi se ustanovilo v Komnu politično bralno društvo. Ako se to uresniči, kar pri nas na Krasu ni prav lahko, želim mu z rodoljubnim srcem najboljših uspehov.
Iz Ccrknu, 26. januarja. (Naše c. kr. sodišče.) — Gospod urednik! Pred kratkim časom ste omenili, da našemu c. kr. sodišču preti nevarnost, da nam ga vzamejo. Gotovo ste to vest zajeli iz kakega zanesljivega vira, ker drugače bi ne pošiljali v javnost novice, ki cel naš okraj prav nemilo zadene.
Povedali ste pa tudi uzrok, zakaj nam preti omenjena nevarnost, in ta uzrok je sodnijsko poslopje, katerega občina še ne mara zgraditi, dasi se je za to zavezala s pogodbo pred ustanovitvo tukajšnjega sodišča. Pod pokojnim županom Čerinom so ga hoteli že zidati, pa odlašali so toliko časa, da je pripravljeni les z gnil; konečno so na zgraditev popolnoma pozabili. Vlada je pa zopet in zopet priganjala občino, naj se zida potrebno poslopje, pa naši občinski očetje so bili gluhi na to uho. Pred tremi leti so pa stavili vladi take pogoje, o katerih so bili sami prepričani, da jih vlada ne more sprejeti.
Iz vsega ravnanja naših očetov je bilo videti njih mišljenje, češ: vlada naj sama zida, ako hoče imeti pripravno sodnijsko poslopje. Niso pa pomislili, da si vlada lahko tudi drugače pomaga, t. j, da nam sodnijo odvzame, ker nočemo izpolniti pogodbe. — Bog ne daj, da bi se to zgodilo ! Pomislite, ljubi bralci na Cerkljanskem, koliko poti in stroškov bi imeli, ako bi morali hoditi v Tolmin. Za vsako malenkost bi porabili dva do tri dni! Le s temi stroški bi se v 15 letih poplačalo sodnijsko poslopje!
Pozor torej, dokler je še čas! Naši občinski očetje naj poskrbe, da se poslopje čim prej zgradi, da nas ne doleti velika nesreča v podobi izgube našega c. kr. okrajnega sodišča !
S Trnovega nad Kobaridom, 8. svečana. — Po zgledu drugih občin šli smo tudi mi Trnovci ter sklenili razdeliti občinska zemljišča. Delo bo kmalu že končano. — Toda z razdelitvijo niso vsi zadovoljni. Tu pri nas sta namreč dve stranki: »uboga" in »bogatejša"; zadnja ni zadovoljna, da se občinsko zemljišče razdeli vsem Občinarjem enako, ker pravi: »Mi smo plačevali vedno več doklad v občinsko denarnico, zato naj se zemljišča razdelijo po davkih". Tako imenovani „ubogi“ pa so hoteli — in ker so v večini so tako tudi določili — naj se občinski svet razdeli v enakih delih med vse Občinarje, kajti: 1. od sedanjih »bogatih" so bili mnogi pred leti še ubožci, pa tudi narobe se je prigodil kak slučaj; 2. vsi Občinarji smo se odkupili z enakimi plačili od visokega erarja; 3. ako so »bogati" doslej plačevali več občinskih doklad, so imeli tudi več užjtka od občinskih zemljišč, ker so potrebovali več drv in so redili več govede, drobnice ali konj na občin -skih pašnikih. Odslej pa bomo vsi enako uživali, kar je popolnoma pravično. — Bogatejši Občinarji so napravili že več ugovorov proti takej enakomerni razdelitvi, pa bili so ovrženi. Zdaj pojdejo iskat pomoči na Dunaj, pa upamo, da z enakim uspehom, kakor doslej.
Iz Kreda pri Kobaridu, 8. februarja. — Goriški »C o r r i e r e" je našel torej celo pri nas uzroke svojim kujskarijam proti slovenskemu narodu! Našel je neki uradni italijanski dopis, kateri je pisal 1. 1826. takratni kurat Miha Paulini okrajni gosposki v Tolminu; ta dopis je omeniia tudi »N. S." v predzadnji številki!
Ne moremo umeti, kako je mogel biti oni dopis izdan iz Tolmina »Corrierovemu" uredništvu! Takih nespametnostij, s katerimi se daje povod hujskarijam proti Slovencem, bi vendar ne smela počenjati tolminska c. kr. naselbina laških uradnikov ! — Da se pa »Corriere" ne bo ponašal s tedanjim »laškim uradnim jezikom" v naših krajih, povemo naj mu, kako je nastal oni dopis.
Naši stari ljudje vedo še dandanašnji povedati, da je bil Pre Mešu (Pre Miha Pavlin) zelo »šibak v glavi", da se ni znal ukvarjati s peresom. Zato je včasih opravljal uradno dopisovanje tudi stari Olivo, ki je bil dobro izšolan v Italiji in torej le italijanščine popolnoma zmožen. Tako je torej prav gotovo, da je tudi oni dopis, s katerim se zdaj baha goriški »Corriere", spisal stari Olivo. — Zaradi tega pa smo Krejci bili in ostanemo dobri Slovenci, ki se ubogo malo brigamo za to, kaj pisarijo ali mislijo o nas goriški lahoni.
Z St. Viškogorske planote, 6 februarja.
(Naše poštne zadeve). — V zadnjem času sta se oglasila dopisnika s Ponikev in iz Rakovca, zagovarjajoča poštno zvezo s Pod-melcem, češ, da pot do Slapu je grša nego z Ponikev do Podmelca. Dopisniki so gotovo imeli pred očmi pot skozi »Žlebe"; | ako bi spadale Ponikve pod poštni urad na Slapu, bi dohajala pisma s Slapu na Ponikve po glavni cesti, ki veže vse vasi naše planote, to je skozi Roče, Pečine, Ponikve, kakor se to zdaj godi. In ta cesta, ki veže celo našo planoto, je edina vozna pot, ki drži do glavne ceste na Slap; druge ni. In prav ta pot je tudi v najhujši zimi vedno odprta, kar je za redno poštno zvezo posebne važnosti. Gosp. dopisniki naj pridejo na Pečine ter štejejo, koliko vozov teškega lesa gre vsak dan po tej cesti na Slap, in se k malu prepričajo, da ni dueva
v letu, ko bi bila ta pot kdaj zaprta. Uprašamo Vas, koliko vozov gre v Pod-melec? — Kako je pot odprta iz Ponikev do Podmelca, se razvidi iz naslednjega.
Dne 15. jan. je snežilo in močan veter je pihal od severne strani ter napravljal velikanske zamete. S Ponikev je prišlo oni dan 15 eseb na Slap; občinski obhodnih pa je hodil dva dni iz Rakovca, kjer stanuje župan, ki je blizu na pol poti do Podmelca. Škoda, da ni šel istega dne kak Ponikovec v Podmelec, Bog ve, ali bi se vračal nazaj z naudušenjem za poštno zvezo s tem krajem.
Mi pa nikakor ne zavidamo Pouikov-cev, ako jim bode treba hoditi po pisma v Podmelec. Privoščimo jim iz vsega srca celo poštni urad, ako bi bilo mogoče. Mislimo pa, da pri tej zadevi bi se ne smelo gledati na korist dveh ali treh oseb, ampak gledati se mora, kako bi koristili celi naši planoti, tudi se ne sme gledati na osebno nasprotje. Pomisliti je treba, da poštno vodstvo ne bo plačevalo iz svojega zaloga ob-hodnika iz oddaljenega Podmelca, ako bo hodil trikrat na teden. Veliko je krajev, n. pr. Otalež, Orehek, Bukovo in Novake na Cerkljanskem, katerim obhodnika niti enkrat na teden ne plačuje poštni zalog, in vendar so gori imenovani kraji večji od Ponikev. Poštno vodstvo gleda na to, kako bi z majhnimi stroški mnogim krajem ustreglo. To bi se doseglo edino le s tem, da se ustanovi poštni urad na Slapu. Tu bi bile združene vse občine na naši planoti, to je Št. Viška gora, Prapotno , Pečine, Ponikve, Roče, Slap — in mislim, da takega obhodnika, ki bode namenjen za več krajev, velesi, poštno vodstvo prej plača nego za eno samo občino.
Ako bi bila za našo planoto pošta v Trebuši, bili bi za poštni zalog tudi veliko večji stroški, kajti v Trebuši ni ene hiše, ki bi bila za to primerna. — Tudi poštnega prometa je malo, ker ni kupčije in obrtnije. Celi dve hiši ste pri poti, vse drugo je raztreseno; na to pa gleda poštno vodstvo, ali je veliko prebivalcev v kraju, kjer se ima postaviti poštni urad. Na Slapu dobijo se prav lepi prostori za najnižjo ceno, ki je mogoča. Vrhu tega smelo trdim, da kar je od nekaj let sem, ni kmalu kraja, ki bi mogel tekmovati v kupčiji in trgovini s Slapom.
Tudi za Št. Viško goro bi ne bil poštni urad v Trebuši posebno primeren, ker bi plačani obhodnik šel iz Trebuše na Slap, v Roče, Pečine in pozno v noč, posebno v zimskem času, bi prišel na Št. Viško goro. Posebnega obhodnika za Št. Viško goro pa bo poštni zalog težko kdaj plačeval, tim bolj, ker Ponikve tudi želijo imeti obhodnika, plačanega iz poštnega zaloga. Po tem takem bi morali biti trije obhodniki, ako bi bil poštni urad v Trebuši, kar bi pa mnogo stalo. Ako bi bil postni urad na Slapu, cela naša planota bi lehko bila preskrbljena s pošto že ob dveh popoldne in z majhnimi stroški, čudno je to, da so nekateri tako kratkovidni, dagredč tako lahko na limanice, zlasti g. Devetaku v Tolminu, dasi je znano, zakaj g. Devetak želi imeti pošto v Trebuši: rad bi prodal prav drago ono groblje v Trebuši, katero že toliko let ponuja, pa ga ne more oddati.
Tudi Št. Viška gora se poteza za poštni urad. Prav ima; toda v sedanjih okoliščinah bo težko kaj. Sčasoma pa utegne priti do tega. Za zdaj bi bil tudi za št. Viško goro najprimernejši prostor — Slap, s katerim so itak vsi prebivalci vedno v dotiki.
Iz učiteljskih krogov, 8. februarja. — Gospod urednik! Če tudi neka vrsta ljudij skuša rovati proti Vašemu cenjenemu listu najbolj s strašilom, da je »učiteljski list", da ga piše »bivši učitelj" (vsa čast!) in agent in kar je še enakih nespametnostij, vendar se že dolgo dolgo časa niste pečali z učiteljskimi zadevami. Zadnji Vaš uvodni članek pa je prišel vsakemu slovenskemu učitelju na Primorsken> iz dna srca; pa tildi učiteljstvo na Štajerskem ga je gotovo z veseljem in s slastjo čitalo. Da na Kranjskem članek ne vzbudi povsod simpatij, to je naravno, ker podrezali ste v sršenje gnezdo tako ostro, a resnično in po pravici, da kaj euakega nismo še čitali. Zat6 hvala
Vam v imenu vsega zavednega slovenskega uč.teljstva!
Vse kar ste pisali o razdiranju sloge in edinosti med učiteljstvom, ki se je začelo gojiti po nekem jako modro ustvarjenem načrtu tam v Ljubljani, je do zadnje pičice istinito. Prizadeti gospodje se bodo zvijali, bodo Vas gotovo tudi napadali, a to naj Vas ne plaši (Nikar se ne bojte za nas ! Mi se mnogo ne brigamo za jezo v kateremkoli taborju ljubljanskem ! Uredn.)
Ni ga učitelja pri nas na Primorskem, ki bi ne želel, da bi „Zaveza“ objela vse slovensko učiteljstvo brez izjeme, kajti veliko nas je in veliko lahko storimo za šolo ter narodno vzgojo in izomiko, ako bomo složni. Ako pa se razdvojimo, se bodo naši narodni nasprotniki sicer veselili, a narod slovenski ne bo imel tiste koristi od svojega učiteljstva, kakoršno bi lahko imel, ako bi složno in po načrtu delovalo za napredek in razcvit slovenskega naroda v šoli in zunaj nje. Zat6, tovariši dragi, oklenimo se zastave, katero nam je tako lepo razvil uvodni članek zadnje „N. S.“, ker le v enakomernem delovanju bomo v polni meri koristili narodu m sebi.	— y.
Iz Bolea, 18. januarja. — V predzadnji številki priljubljene nam „Nove Soče" pohvalil sem novega gosp. župana Š u 1 i n a, danes naj pa očitno pohvalim tudi njegovo desno roko, vrlega občinskega tajnika g. Franca Pečenka. Bolčani smo prav hvaležni Rihemberžanom, da so nam poslali tako skrbnega in razumnega možaka za tajnika. V občinski pisarnici je nnjlepši red, od kar gospodari v njej gospod Fr. Pečenko. Knjige, računi, razni spisi in dopisi itd. YSe je na svojem mestu in takoj pri rokah, kedar treba. Takemu redu poprej nismo bili vajeni! — Vrhu tega je gospod tajnik jako postrežljiv mož, ki gre skrbno na roko vsakemu Občinarju, ki v čem potrebuje njegove pomoči ali dobrega sveta. Hvala mu! Le tako naprej!
Bivšemu županu g. J. pa ta tajnik ni bil nič kaj po volji, ker je bolj gledal za koristi občine nego županove. Vrhu tega je bil g. tajnik še toliko „predrzen“ da ni maral prisluženih novcev zapravljati v županovi gostilni. Zaradi tega je bil g. Pečenko zgubil „u)ilosttt pri g. J., kateri je sklenil, da mu odvzame tajništvo, ako bo zopet izvoljen za župana. — Toda, hvala Bogu, g. J. je pri volitvi propadel, če tudi je bil na sladki županski stol „intabuliran“, g. tajnik je pa ostal in, če Bog d&, tudi še dolgo ostane.
Gospod Pečenko je tudi vrl narodnjak, kakoršnih potrebujemo na Bolškem. Letos je bil izvoljen eel6 predsednikom naše Čitalnice. Upamo, da Čitalnica nekoliko bolj oživi pod njegovim vodstvom.
Politični razgled
Notranje dežele.
n> 'Štirni zbor. — Poslanska zbornica je sprejela predlogo, s katero se obdačijo b or s e, t. j. tisti zavodi, v katerih se kupčuje z denarjem in i vrednostnimi papirji. Doslej je bila ta kupčija davka prosta, dasi si mnogi na milijone pridobe pri nji, odslej pa bo treba plačevati od teh dobičkov davek, majhen sicer, pa vendar je ž njim napravljen začetek večjemu in opravičenemu obdačenju Uidi take kupčije. V teku razprave o tej predlogi se je posebno dr. Lueger protivil določbi, da se do svote 5000 gld. plača le 10 kr.; on je bil za to, naj znaša najmanjši davek 1 gld. Njegov predlog je bil odklonjen. — Isti poslanec je pri tej priliki stavil tudi predlog nujnosti, s katerim zahteva, naj se preiskave proti „ Wiener Tagbkdtu“ o avdijenci Jaivorskega pri cesarju, izroči zbornici v pregled. Predlog se sprejme in izvoli se odsek 24 členov, ki bo še enkrat preiskoval znani poplah na dunajski borsi. — Tekom razprave o bor snem davku poprijel je za besedo i prof. Š u kije ter omenjal, da je prvi predlog o bormem davku sprožil l. 1881. pokojni slovenski poslanec Obrez a. Govoril je dalje za sprejetje borznega davka.
Ko je bila sprejeta predloga o borsnem davku, prišla je na vrsto vladina predloga, s katero naj bi se dovolilo podunavski parobro-darski družbi 10 let po 250.000 gld. podpore. Nekdaj je ta družba cvetela, zdaj pa se ji jako slabo godi, čemur je pa mnogo sama kriva ; ker ne more ni naprej ni nazaj, pomaga naj ji država na noge. Proti takej predlogi je 9. t. m. prav ostro govoril dr. Lueger, ki je hudo napadal omenjeno družbo ter vlado, ki je tako Jutro pri dobri volji, ko treba pri skočiti na pomoč raznim „ Ilallunkengesellschaf-ten.u Trgovinski minister se je branil proti Luegrovim dokazom, pa ne posebno srečno, — ker remica je pač i tu le ena. Zbornica je na to sklenila s 167 glasovi proti 59 preiti v podrobno razpravo o tej predlogi.
Dni 6. t. m. podal je posl. Spinčič s tovariši interpelacijo do justičnega minister-stva zaradi vednih zaplemb slovanskih listov, kedar se bavijo s slovanskim bogosluženjem.
V Galiciji vlada v nekaterih okra-jih huda lakota. Tudi tamkaj je bila lanska letina silno slaba, tak6 da so nekateri le toliko poželi, kolikor so posejali, v mnogih krajih pa niti semena nišo pridelali. Zaradi tega se cele vasi izseljujejo v Ameriko. Vkljub temu poljski listi kričijo le o lakoti na Ruskem.
Voditelj nemške levice pl. Plener je bil zadnji teden povod mnogoterim časnikarskim pisarijam in razpravam. Skupna avstro-ogerska vlada mu je namreč ponudila predsedništvo najvišjega računališča, s katerim je oh enem v zvezi lepa letna plača 20.000 gld. Plener ni bogat mož, njegovi letni dohodki so bolj pičli, zatd je bila taka ponudba zanj jako zapeljiva. Ako bi sprejel to častno in mastno službo, postal bi nakrat velik gospod, ob enem pa politično mrtev, ker bi se moral odpovedati poslanstvu in s tem vodstvu nemške levice, ki bi utegnila morebiti celo razpasti. Nemci bi gotovo hudo zamerili Plenerju za tak korak. Vendar je pa Plener odklonil ponujano mu mesto in je raje ostal še nadalje vodja nemško -liberalne politike v Avstriji. Nemci so seveda veseli, da se je odločil za zadnje, in zdaj ga slavijo kot velikega narodovega sina. čuje se pa od nekaterih stranij, da Plener dobi od svojih bogatih somišljenikov častni dar 250.000 gld., da bo s tem rešen vsakdanjih posvetnih skrinj.
V Dalmaciji vršila se je 4. t. m. dopolnilna volitev enega državnega poslanca v šibeniško-klinskem okraju, ker se je prejšnji poslanec Masovčič odpovedal. Izvoljen je bil urednik „Narodnega Lista.u Jurij Bianchini (Hrvat) s 97 glasovi proti uredniku „Srbskega Glasu“ Mjelanoviču, ki je dobil 92 glasov. Tudi pri tej volitvi so si torej stali Srbi in Hrvatje sovražno nasproti! Žalostno!
Zunanje države.
Nemčija. — Socijalistični list „ Vor-wdrtsu obelodanil _ je neki ukaz zapovedujočega generala saske vojske, vojvode in kraljeviča saskega Jurija, o ravnanju častnikov in podčastnikov z vojaki. Ta tilcaz je prišel v razgovor tudi v nemškem državnem zboru. Ta ukaz se z ostro besedo obrača proti mnogoterim nasilstvom in grozodejstvom, ki se vrše v nemški vojski proti ubogim vojakom. Navedeni so premnogi posamični slučaji, ki so tako grozni, da Človeku lasje ustajajo po koncu, ko take reči le čita. UBogi vojaki, ki pridejo v oblast tako surovih in zdivjanih častnikov in podčastnikov, kakoršne opisuje kraljevič saski v svojem ukazu ! Nemci po vsej pravici pred celim svetom lahko oči povesijo od sramote. — l'a ukaz ter sklep nemškega državnega zbora pa polagoma odpravita enake grozovitosti v nemški vojski. Cas je že, da se začne lepše postopati z državljani, ki morajo vs ik hip biti pripravljeni kri preliti za državo! —
Italija. — Italijanska vlada bi se rada posebno podobrikala mlademu kedivu, podkralju egiptskemu. Odplul je namreč v Egipt cel oddelek brodovja, da izroči kedivu voščila kralja in italijanske vlade.
Nemški cesar podelil je italijanskemu ministerskemu predsedniku red črnega orla.
— Ker je sv. Oče jako star, zanima se ves politični svet že zdaj, kdo bo njegov naslednik. Nekatere države bi rade pridobile večji upliv pri volitvi prihodnjega papeža. Tudi v italijanski zbornici je prišla v razgovor ta zadeva. Trozvezne velesile nameravajo baje osnovati posebno nadzorstvo za bodoči konklave. — Vkljub visoki starosti je sv. Oče še vedno razmeroma precej čil in krepak.
— Tudi v Italiji vlada v nekaterih krajih, zlasti pa med delavci, grozna lakota, ki je bila predmet burnim prizorom celo v poslanski zbornici. Kaj bi še le bilo, ko bi Avstrija ne preživljala leto za letom nad 100.000 laških delavcev ?!
— Kralj in kraljica pojdeta spomladi na Angležko; potoma posetita (obiščeta) tudi kraljevsko rodbino portugalsko.
Jtalhanahe države. — Iz Aten brzojavljali so 8. t. m., da je kraljičina Soji-ja zbolela na hripi,
— Srbski liberalci in naprednjaki so baje povabili kraljico Natalijo, naj se vrne v Srbijo. Kraljica se pa vrne še le tedaj, ko bo njen sin, kralj Aleksander, polnoleten.
— V Srbiji se bodo v kratkem vršile ministerske spremembe. Minister zunajnjih zadev Gjorgjevič odstopi in pojde kot poslanik v Pariz. Finančno ministerstvo prevzame ravnatelj narodne banke PaČu. Na Gjorgjevičevo mesto utegne priti sedanji minister notranjih zadev Gjaja.
— Ruski list „Denju je doznal, da je bivši srbski kralj Milan Slavni že zopet brez novčiča v žepu, dasi je pred pol letom zastavil vsa kraljevska posestva neki ruski banki za 2 milijončka. Kam jih je neki del? Mi navadni ljudjč bi rekli, da bi jih niti nv solati“ ne mogel pojesti v takd kratkem času. — Zdaj išče novega posojila pri neki holandski banki, ki pa hoče imeti zagotovilo srbske vlade, ker Milanu samemu nihče več niti vinarju ne posodi.
— Bolgarska vlada si je hotela izposoditi pri dunajski „Ldnderbankiu 25 milijonov, pa jih zadnja ne mara dati, ker so razmere na Balkanu preveč zamotane.
Hitsija. — Generalni guverner G u r-k o v Varšavi ostane na svojem dosedanjem mestu. Znane govorice o carjevi jezi proti njemu so bile torej neosnovane. Podguverner pl. Andrejev je bil pa imenovan guvernerjem.
Povedali smo že o svojem času, da vlada letošnjo zimo v nekaterih gubernijah huda lakota, ker je lansko leto slabo obrodilo. Ruska vlada je potrosila že veliko milijonov rubljev za dovažanje žita stradajočim. Poleg lakote zavladale so tudi razne razlezljive bolezni. E m i r b uh ar s ki v Aziji je poslal 100.000 rubljev za stradajoče kot dokaz svoje vdanosti do Rusije.
Portiif/alsko kraljestvo nahaja se v groznih gmotnih stiskah, v katere so ga pahnili velikanski državni dolgovi. Da bi se rešilo poloma, povišalo je razne davke, znižalo raznovrstne stroške, posebno za vojaštvo, državnim uradnikom pa je plače znižalo. Tudi kralj se je prostovoljno odpovedal tretjini civilne liste (t. j. plače, katero dobiva od države).
Ker je pa vlada ustavila mnogotera državna dela in ker je s tem na tisoče delavcev brez dela, nastala je med zadnjimi velika razburjenost. Delavci so dali tej razburjenosti tudi očiten izraz z mnogoterimi izgredi, zahtevajoči dela in zaslužka. Prebivalstvo je zaradi tega vznemirjeno, ker se boji, da bi delavci ne začeli pleniti potrebnega živeža po prodajalnicah in hišah.
Domače in razne novice
Osebne vesli. — Okrajnim glavarjem na Volovskem imenovan je namestniški tajnik g. Alojizij Fabiani, „Serzentov“ iz Kob-dilja. Novi gospod glavarje vešč slovenskemu jeziku v govoru in pismu.
— V Trstu je umrl učeraj po noči pred štirinajstimi dnevi upokojeni in odlikovani predsednik višjega deželnega sodišča vitez Defacis za vodenico, ki gaje že dolgo časa mučila. N. v m. p.!
— Novi ajdovski sodnik g. M. Gabrijelčič je že prišel na svoje novo mesto, kjer je bil z veseljem sprejet. Njegov naslednik v Podgradu, gospod sodnik M. H u t a r, je pa še vedno v Gorici, ker dokončuje zemljiško knjigo za*goriško mesto. Ne dvomino, da bodo tudi Podgrajci veseli svojega novega gospoda sodnika!
Drobne novice. — Za otroke na slovenski šoli v Ločniku nabral je učitelj g. Anton Bele v Višnjevku Žakelj jabolk. Očitna hvala nabiralcu in darovalcem !
— Ilripa v Furlaniji jako hudo gospodari. V Korminu leže po cele rodbine; tudi mrjejo ljudje za njo. Korminski vikarij je tudi hudo zbolel za hripo. V Medeji je ob enem ležala družina devetih oseb; za postrežbo so morali priti sorodniki iz Kormina.
— „ GorišM Čitalnica“ ima jutri večer za svoje ude »plesno vajo“. Učilo, oziroma plesalo se bo tudi „K o 1 o“. Kdor se hoče naučiti tega lepega narodnega plesa, pride naj jutri zvečer v Čitalnico. Kdor neudov nima vstopnice, oglasi naj se pri kakem odborniku.
— Tudi v Breginju in Sedlu ne pojde vse gladko pri letošnjih občinskih volitvah, ker proti sedanjima županoma je nastala močna stranka, ki hoče imeti nove može v občinskem starašinstvu in županstvu.
V Sedlu (v kobariškem Kotu) nameravajo razdeliti občinska zemljišča, pa ne vejo kako, da bi vsem Občinarjem zadovoljili. Eni hočejo, naj se razdeli po hišnih številkah na enake dele, bogatejši posestniki pa bi bili radi, ako bi se razdelila po davkih. Kakor povsod!
— Za družbo sv. Mohorja je čas npiso-vanju le še ta mesec. Kdor Goričanov se hoče vpisati, obme naj se do cerkovnika velike cerkve. V Gorici bi se število članov lahko podvojilo, ako bi poverjeništvo bilo razdeljeno med več oseb!
— Bralno in pevsko društvo v Volčah je letos tudi oživelo ter oglasilo se z veselico, ! katero priredi v nedeljo 14. t. m. Odbor vabi vse prijatelje društva k obilni udeležbi. Ta glas iz prijaznih Volč bo prijetno upli-val na vsakega slovenskega rodoljuba!
— Iz Solkana smo prejeli oster dopis o napetih razmerah, ki so nastale med župnikom m občinarji zaradi zvonov, oltarnih slik in ključarja. Dopisniku ne ugaja posebno to, ker je g. župnik na svojo roko imenoval za cerkvenega ključarja n e d o m a č i n a in proti dosedanji navadi, da je tudi obč. starašinstvo imelo pri tem nekaj besede.
— V sredo ob 3. pop. našli so v podgorskem gojzdiču neznanega 18-letuega mladeniča mrtvega; ustrelil se je bil naravnost skozi srce s samokresom. Ime njegovo še ni znano. Pri njem so našli le recept dr. Lisjaka z dne 11. nov. 1891.
— Tudi v Idrskem pri Kobaridu imajo letos homatije z občinskimi volitvami, Župan je razglasil volilne imenike 1. januarja, a volitev se je vršila že 25. jan., pri kateri je zmagala županova stranka. Ker imeniki niso bili razgrnjeni 4 tedne, kakor zahteva postava, vložila je nasprotna stranka ugovor proti volitvam.
— Na Tolminskem se pridno zidajo šolska poslopja. Zadnjič smo objavili razpis dražbe za šolsko poslopje na Livku, v današnji številki pa je uvrščeni razpis za šolsko poslopje dvorazrednice v P o d-melcu. Stroški so preudarjeni na 7416 gld.
— Solkanska Čitalnica bo imela svoj predpustni ples v nedejo tedeu dn6 21. t. m.
Društvo „Edinost“ v Ajdovščini ima svoj ples jutri, v soboto 13. t. m. Sviral bo sep-tet iz Gorice.
— Pri Hobanovih v/Standrežu naselje zidar, ki je prenarejal ognjišče, zazidanih 23 križavnih tolarjev. Zidar je dobil dva tolarja v spomin na ta nenavadni dogodek.
— Pri ženitovanji 1. Ž. iz Betanije v Brkinih nastal je po plesu med fanti prepir in pretep, pri katerem je Cerkvenik, po domače Stampinov iz Gradišča, zabodel Dov-ganovega iz Brežca tak6 hudo, da se je zadnji mrtev zgrudil na tla. Povod tepežu
ni znan; fantje so bili vinjeni. Cerkvenik je v rokah pravice in ne taji svojega dejanja.
Ženska podružnica sv. C. in M. v Gorici je imela v nedeljo 7. t. m. v čitalnični dvorani svoj redni letni občni zbor po navadnem dnevnem redu. Udeležilo se ga je okoli 40 družbenic. Odborovo poročilo, iz katerega je razvidno podružnično delovanje v preteklem letu, priobčimo prihodnjič v celoti. — Dosedanja skrbna in požrtovalna predsednica gospa Josipina P r e m r o u se je odpovedala tej časti ter odklonila zopetno izvolitev. Goriški Slovenci tej gospej ne moremo biti dovolj hvaležni za njeno dosedanje res marljivo, skrbno in požrtovalno delovanje na čelu naše ženske podružnice; zato je vsem žal, da seje odpovedala. Upamo pa, da bode vkljub odpovedi pomagala po svojih močeh k napredku imenovaue podružnice. Občili zbor se ji je primerno zahvalil, na njeno mesto pa izvolil g. $antlovo, v kateri je podružnica dobila enako skrbno in požrtovalno predsednico. Za tajnico je bila izvoljena g.čna Olga Premrou; ker pa izvoljena volitve ni sprejela, prišla je na njeno mesto g.čna Sofija Hanel; za blagajničarko je bila izvoljena g. Kanclerjeva, za namestnice pa g. Dekleva inFajgel ter g.čna Viktorija Kavčič. Prepričani smo, da bo vrla naša ženska podružnica tudi v prihodnje hodila po dosedanjih posnemanja vrednih poteh.
„Corriere“ je začel po svoji stari navadi že zopet tolažiti laške trgovce in obrtnike, češ, naj se nikar ne boje za ljubi kruhek, saj Slovenci niso taki, kakor jih opisuje „Nova Soča“, marveč oni kupujejo blago, kjer je, neoziraje se na to, ali je trgovec Lah ali Slovenec,
Pustimo to veselje tudi „Corrieru“! Goriški laški trgovci naj mu le gredo na limanice, „Nova Soča11 ne bo prav nič jokala za njimi. Res je, daje še mnogo Slovencev, ki še ne gledajo na to, pri kom kupujejo potrebno blago; po drugi strani je pa zopet res, da je že veliko takih, ki na to gledajo — a počasi bodo vsi Slovenci gledali na to, d a n e d a j o niti krajcarja zaslužka svojemu narodnemu nasprotniku. Da pridejo čim prej taki časi, za to bodo skrbeli „N. S.“ in njeni prijatelji! Mi vemo celo za slučaje, ko so nekateri laški trgovci zgubili dolgoletne zveste odjemnike edino zato, ker so zadnji videli v njih rokah „Corriere“.
Slov. bralno in podporno društvo v tio-rici priredi v nedeljo 21. t. m. besedo v dvorani “Goriške Čitalnice,, z igro „Svoji k svojim11, deklamacijo in petjem. Po besedi bo prosta zabava v spodnji dvoranici. Vstop je dovoljen samo društvenikom in povabljenim gostom. Vstopnina za osebo 20 kr., za družine društvenikov 40 kr.
Natančneji spored objavimo prihodnjič.
Slovenskega Alojzijevima odbor je razposlal č, duhovščini kratko sporočilo o tem zavodu, ki je s tem šolskim letom stopil v življenj e. Začetek je sicer majhen, a upanje je veliko. Dom ima zavod brezplačen v hiši dobrotljive grofinje Matilde C o-r o n i n i „na Gradu“ poleg zavoda „Čon-tavale". Zagotovlja se, da imajo v Alojze-' višče sprejeti učenci dobro postrežbo v vsakem oziru. Preskrbljeno je meuda tudi, da ne bodo škode trpeli niti v verskem niti v li a r o d u e m oziru. Kaj postane iz teh učencev, ne more se soditi, vendar je upanje, da bodo v čast domovini. V ta namen podpira se zavod Alojzijeviče. — Gradenski.
Fotografije posnete po novi sliki s v. Cirila in Metoda, katero je slikal na platno Ant. F. Lang na Češkem' za vi-karijsko cerkev v Gradnem, izdeluje naš fotograf Ant. Jerkič, v ulici S. Klare. — Slika je bila z dovoljenjem knezonadško-fijskega ordinarijata slovesno blagoslovljena, ter je v cerkvi izpostavljena v č a s t Bogu, ljudem v spodbudo in č e š č e -n j e. — Gradenski.
Radodarni doneski za „Slogine“ učne zavode dohajajo redno in v toliki meri, da naudajajo vsakega zavednega rojaka z opravičenim ponosom.
V zadnji osmih dneh so došli naslednji darovi: g. Ljud. Premrou, želez, uradnik v Gorici, 2 gld.; pri čitalnični veselici v Cerknem 2 t. m. se je zbralo 6 gld. 55 kr.; pri skupnem obedu na čast zopet izvoljenemu županu Fr. vit Malniču v Kanalu se je zbralo 13 gld. 42 kr., g. Alojzij Brajnik pri Barki v Gorici l gld.; preč. g. Ivan V r-lio v n i k, župnik v Ljubjani, 2 gld.; prof. I. Ivančič v G. za dva meseca 10 gld.; prof. A. »Šantel 2 gld.; Jakil Andr. iz Rupe 1 gld.; Bolko Leop. I iz Črnič 2 gld., S. G. na G. 5-10 gld.
Iskrena zahvala vsem dobrotnikom, ki tako požrtovalno skrbž za narodno vzgojo slovenske mladine v Gorici!
Tržne cene. — Kava se drži v nizkih cenah: Santos 132 do 136, Sandomingo 160, Java 164, Portoriko 172 do 180, Moka in Cejlon 185 gld. kvintal (na kile je seveda dražja!) Sladkor 36; petrolij l8l/a'> &peh novi 48, stari 56; maslo surovo 64, kuhano 80. Moki je cena nekoliko padla: št. 1 gld. 17.70, II. 17.20, III. 16.80, IV. 16.30, V. 15.30. — Turšiča domača 7.30, zunanja 7.40; otrobi 7.50 in 6.00.
1'odgora doživela je v nedeljo 7. t. m. krasen večer, ki bo še dolgo v živem spominu vsem onim, ki so se ga udeležili. Tamošnje „ Katoliško bralno in politično društvo11 je namreč priredilo svojo prvo letošnjo veselico po sporedu, kateri smo priobčili v zadnji številki; društvo je pokazalo s to veselico, da ima v svoji sredi izvrstnih močij in da je njegovo vodstvo res v pravih rokah.
Veselica se je vršila v znani veliki društveni dvorani pri gostilnici g. Kocijančiča, ki je bila skoro napolnjena. Udeležba je bila v obče jako številna; tudi iz Gorice je bilo navzoče mnogo gospode in drugega slovenskega meščanstva. Pa tudi go-riška okolica, zlasti Solkan, je bila prav lepo zastopana. Tako je prav! Ako se naše razumništvo udeležuje narodnih veselic v okolici, zlasti v Podgori, kjer je tuji upliv velik, daje veselicam večji ugled v očeh preprostega naroda, ki se jih potem udeležuje z večjim veseljem in zanimanjem. Zato bi bilo le želeti, ako bi se narodnih veselic v okolici udeleževala naša mestna gospoda v tolikem ali še večjem številu, kolikor v nedeljo v Podgori.
Spored je začel z govorom pravnika gospoda Fr. Pavletiča. Ta lepi in pomenljivi govor priobčimo v prihodnji številki, da ga bodo mogli čitati tudi drugi naši rojaki v okolici, katerim je namenjen. — Druga točka bila je Volaričev možki zbor „Z a dom!“ Petje je učil in pri veselici, vodil pravnik g. Faganel. Pevci so imeli izvrstnega učitelja, ta pa vrle pevce, kar se je pokazalo pri veselici, pri kateri so se morale ponavljati vse pesmi, a še v tretje hi jih bili mnogi radi slišali. Prvi zbor peli so tako točno in dovršeno, da bi lahko nastopili ž njim na vsakem odru. — Tretja točka je bila Klaičev čveterospev ^vračanje11, kateri so peli gg. Faganel, Tušar, Zorn in Furlani, ki so slučajno vsi iz Prva-čine. Mladi gospodje delajo Prvačkovcem veliko čast, kajti s svojim petjem so mno-gobrojno občinstvo nenavadno ogreli in nau-dušili, zlasti ker v teh krajih nismo vajeni na dobre čveteruspeve. — Na to je znana vrla naša deklamovalka g.čna Ana O s a n a, podgorska učiteljica, dealamovala Gregorčičev „Naro d ni do m.11 Med grobno tišino občinstva razvijala je prekrasne pesnikove misli in ko je končala z naudušenim vskli-kom: „Bog živi vse Slovene — pod streho hiše ene!“ nastal je po dvorani mogočen vihar, ki se ni polegel, dokler se deklamovalka ni zopet prikazala na odru. — Sledil je Sattnerjev mešani zbor „Na planine11; bariton solo pel je gosp. nadučitelj Vodopivec, sopran in alt pa g.čni učiteljici Osana in Urbančič ter vrtnarica g.čna Pehani. Tudi ta izporno peti zbor moral se je na splošno in viharno zahtevanje ponoviti. — Šesta točka je bila Hajdrihov čveterospev „V tihi moč i“, kateri so peli imenovani gg. mladi Prvačkovci, ki so za svoje petje želi enako burno pohvalo, kakor prej. Na to so dodali še prekrasni Ipavčev: Slovenec sem ! — taki je mati djala — ko me je dete pestovala — zatorej dobro vem — Slovenec sem!“ Ta pesem je poslušalce tako naudušila, da so jo zopet zahtevali in zopet so pevci glasno in krasno zatrjevali :
„Slovenec sem\u In zopet jim je zadonela viharna pohvala. — Na to je sledil Kocijančičev možki zbor „N j e g a n i11 ; bariton solo je pel g. Faganel. Tudi ta prekrasni zbor so morali vrli pevci ponoviti. — Sledila je vesela igra „G 1 u h mora bit i11; predstavljali so jo: g.čna Osana ter g.dje Pavletič, Faganel in Prinčič. Igra je zbudila mnogo smeha in zabave, zlasti med onimi poslušalci, ki poprej te burke še niso slišali. Občinstvo je igralce po zasluženju odlikovalo z viharno pohvalo.
Z igro je bil spored končan. Sledilo je srečkanje na pet dobitkov in na to se je vršila domača zabava pri kozarcih naše dobre slovenske kapljice. Proti polnoči pa se je začelo občinstvo razhajati, nesoče seboj prijetne spomine na ta narodni večer v bližnji naši Podgori. — Častitamo odboru imenovanega društva, ki zna tako lepo družiti okoli sebe spretne narodno delujoče moči ob slovensko-laški meji. Le tako naprej, potem se nam ne bo bati sovražnih valov, ki se od časa do časa srdito zaletu-jejo v našo slovensko ladijo. V slogi je moč!
Zahvala. — Odbor,, Katoliško političnega in bralnega društva v Podgori11 prav iskreno zahvalje gg. diletante in pevce, imenoma čislano naše učitejsko osebje, prvaški čveterospev, posebno pa pevovodjo g. Faganela, in v obče vse, ki so kakorkoli pripomogli, da se je naša veselica v nedeljo tako lepo dovršila. Zahvaljuje pa tudi slavno občinstvo, zlasti našo slovensko gospodo in drugo meščanstvo iz Gorice, za zanimanje, katero se pokazali do našega društva z obilo udeležbo. — V Podgori, 10. febr. 1892. Predsednik: Klančič.
Novačenje ali vojaški nabor bo v naši deželi v naslednjem redu : V Ajdovščini 2. in 3. marca; v Gorici (za mesto) 5. in 7. marca; v Gorici (za okolico) 8. do 12. marca; v Gradiški 14. in 15. marca; v Kor-minu 17. in 18. marca ; v Kanalu 21. in 22. marca; v Bolcu 24. marca; v Sežani 24. in 26. marca; v Tolminu 26., 28. in 29. marca; v Tržiču (Monfalkonu) 25. in 26. marca; v Červinjanu 28. marca in v Cerknem 31. marca. — V Gorici je pri takih prilikah velik lov na okoličanske mladeniče,
ki ne smejo dati ni veselju ni žalosti javnega izraza v slovenski pesmi. Zato opozarjamo naše mladeniče, naj se kolikor mogoče izogibajo šumu in hrupu po mestnih ulicah, da ne pridejo v nepotrebne sitnosti. Pridejo že še časi, ko v Gorici slovenska pesem ne bo razburjala živcev    ...........
Goriška pošla.. — V predzadnji številki objavili smo promet goriške pošte v preteklem letu, ki znaša blizu 71 s milijonov gld. Iz onega poročila je bilo tudi razvidno, kako lep dobiček daje goriška pošta visokemu erarju. Vsakega razumnika pa mora osupniti, da pri zavodu s tolikim prometom in čistim dobičkom je en sam uradnik v VIII. plačilni vrsti, vsi drugi so v nižjih razredih. Goriška davkarija nima niti polovice tega prometa, vendar je eden uradnik v VIII. razredu. Pri goriškem poštnem uradu posluje okoli 60 oseb, med njimi 28 uradnikov, drugi so sluge. Med uradniki je le eden v VIII. razredu, trije so v IX. in vsi drugi v X. in XI. — V državnem zboru so se mnogi poslanci, in med njimi tudi gosp. d)-. Gregorčič, toplo potegnili za zboljšanje gmotnega stanja poštnim uradnikom, ki so bolj nego katerikoli drugi upre-ženi v delo, ki se nikdar ne da in ne sme odložiti. — Ker je pa pri goriški pošti denaren uspeh jako ugoden, želeti bi bilo, da bi se zboljšalo gmotno stanje marljivim uradnikom, zlasti onim, ki leta in leta nosijo jarem X. in XI. plačilnega razreda. Nekoliko več uradnikov bi že lahko bilo v IX. razredu ! Naj bi se merodajni krogi pobrigali za uresničenje te pravične zahteve!
Želeti bi pa bilo, da bi skrbeli tudi za to, da se bodo nastavljali le taki uradniki in služabniki, ki so v besedi in pisavi vešči obema jezikoma, ki se govorita v mestu in deželi. To zahtevamo v imenu pravice, ki je enaka za Slovence kakor za Italijane! — Te dni, čujemo, je bil sprejet zopet eden poštni sluga s Tirolskega, ki ne zna ni besedice slovenske. Ali ni dosti sinov domače dežele, ki so sposobnejši za tako službo? Pa tudi zaslužek se na tak način jemlje domačim sinovom! — Dne 16. jan. je bil naš urednik pri brzojavnem uradu, kjer je pa na slovensko uprašanje dobil odgovor: „Ich verstehe nicht!11 Taki odna-šaji ne smejo dalje trpeti! Kdor slovenski ne ume, ni sposoben za javno službo v Gorici.
Poštne zadeve. — Dvakratna poštna zveza na dan med Gorico in Bolcem bo kmalu ustanovljena. Prve dni tega tedna so bili poklicani vsi c. ki-, poštarji v Soški dolini v Trst, da so se dogovorili, kar nje zadeva. — Želeti bi bilo, da bi dnevna pošta ne šla iz Gorice še le ob 2 popoldne, n. pr. ob 1, ker je nemogoče, da bi pošta dospela v Boleč v 6 urah. Ce tudi bi se pošta le malo časa ustavljala na vsaki postaji, vendar bo potrebovala iz Gorice v Boleč do 8 ur. Zadnji vlak pride v Gorico proti poldnevu; zato tej pošti nikakor ne bo treba čakati do 2. popoldne! — Te poštne zveze se po pravici veseli prebivalstvo v Soški dolini, ker omogoči mu jako ugodno zvezo z Gorico in zunanjim svetom. Časopisi in pisma, ki so dospeli iz vseh krajev v Gorico do poldne, prišli so v Boleč še le drugega dne popoldne. Po novej zvezi pa dospejo tje že istega večera, s čemer je pridobljen jeden cel dan. Zato moramo biti hvaležni tistim možem, ki so se toplo potegovali za to poštno zvezo ter jo naposled tudi pridobili.
— Te dni smo videli v Gorici jako lep in priročen poštni voz, ki bo vozil med Tolminom in Grahovem. Na zadnji strani nosi slovenski napis: „C. kr. pošta Tolmin-Graliovo.11 To je prav in lepo od onih mož, ki sovs tem storili svojo dolžnost. Čast jim! Želeti bi bilo, da bi vsi poštni vozovi ki gredo po slovenskih tleh, nosili tudi slovenske napise, n. p. vsi vozi med Gorico in Trebižem ter po Vipavski dolini. Slovenci take napise pa tudi zahtevamo, kajti nemški napisi so očitno žaljenje in preziranje naše narodnosti. Gg. c. kr. poštarji naj se ozirajo na to okoljščino, ko bodo naročali nove vozove za drugo poštno zvezo. Od njih je zavlsno, kaki napisi bodo na poštnih vozovih!
Z Gorjanskega pri Komnu nam poročajo :„V Gorjanskem pri Komnu osnovali so dne 2 februarja t. 1. bralno društvo »Narodni dom11. Zanimanje občinstva do društva je nepričakovano veliko, vsled česar mu je gotov obstanek in napredek. Ako bodo občani a edeli ceniti društvo ter pridno prebirali časnike, mislim, da tudi v najborniši koči zasije iskrica narodne zavednosti iu odločnosti. — Zora puca bit če dana!11
Na Nabrežini ao imelo v nedeljo 14. t. m. v občinski pisarnici svoj redni letni občni zbor tamošnje »Hranilno in p o-s o j i 1 n o d r u š t v o“ po naslednjem dnevnem redu:	1.	Pozdrav predsednika. 2.
Polaganje letnega računa. 3. Volitev 3 pregledovalcev za tekoče leto. 4. Nasveti in pogovori o visočini obrestij. — Lani je imelo to društvo 5598 gld. 74 kr. prometa. Posodilo je 2095 gld., vrnjenih posojil je pa prejelo 1767 gld.; vplačani deleži znašajo 864 gld., obresti od posojil 141 gld. 12 kr., čisti dobiček po odbitih stroških pa znaša 18 gld. 24. Le previdno naprej, kajti naša narodna zavednost in boljša bodočnost v vsakem oziru imata svojo največjo oporo in gotovost v gospodarskem blagostanju!
Previdnega in skrbnega delovanja pa je treba posebno narodnim Nabrežincem, ker naši nasprotniki že zdaj stezajo svoje pohlepne prste po Nabrežini, češ, da je bolj italijanska nego slovenska. Taki laški širo-koustneži se namreč žive na tamošnjih slovenskih tleh ter pisarijo enake nespametnosti v laške liste. Nabrežinci, pazite na enake privandrane polentarje!
Trst in Istra. — Ženska podružnica družbe sv. C. in M. v Trstu je imela 31. januarja svoj redni letni občni zbor v čitalnični dvorani. Lani je imela ta podružnica 401 gld. 50 kr. dohodkov. Vrhu tega so vrle narodne gospe in gospice, kakor naše v Gorici, oskrbele tamošnjo slovensko mladino z raznovrstnimi darovi o božičnici.
— Dne 3. t. m. umrl je v Trstu g. dr. Ivan L o ser, bivši vodja na državni gimnaziji in šolski svetovalec. Pred leti je bil tudi zastopnik slovenskih okoličanov v mestnem zboru, kjer je v popolno zadovoljnost svojih volilcev vršil zaupano mu nalogo. Naj v miru počiva!
— Rojansko posojilno in konsumno društvo bo imelo svoj redni letni občni zbor v nedeljo 6- marca. V svojem prvem društvenem letu (od 1. julija do konca decembra) je imelo to prevažno društvo 3697-95 gld. dohodkov in 3381-14 gld. stroškov. Čisti dobiček znaša 105 gld. 76 kr.
Pevsko društvo „Adrijau v Barkovljah ima tudi že svoj tamburaš ki zbor, na kateri jo lahko ponosno. V nedeljo zvečer je ta zbcr sviral v razširjeni krasni dvorani tamošnjega obrtnega društva. — V nedeljo 21. t. m. bo imelo to pevsko društvo veselico s petjem, igro in plesom.
Služabnica Helena Kravanja z Bolškega dala je nekemu Pompeju P. 49 gld. ker ji je obečaval zakon. Ker je pa odlašal z iz-polnitvo svoje obljube, ovadila ga je policiji, ki je potem doznala, da je oni mladič tudi druga dekleta osleparil na enak način za večje svote denarja. — Dekla Marija U š n i k se je zastrupila.
— Ples »Delavskega podpornega društva v Trstu11 v gledališču »Fenice“ se je sijajno sponesel; udeležba je bila ogromna, zabava pa jako živahna. Ples je počastil z navzočnostjo tudi cesarski namestnik vitez R i u a 1 d i n i, ki je bil sprejet s cesarsko himno iu z burnimi živio-klici. Pri tem plesu poklonilo je društveno nadzorništvo predsedniku H. M a n d i č u v zuak hvaležno sti za njegovo izborno vodstvo—zlato uro in verižico, občinstvo pa ga je pri tej priliki viharno pozdravilo.
— Znani tržaški rodoljub g. S a b e c daroval je družbi sv C. in M. v priliki veselega dogodka v rodbini 50 gld. Lep dar !
— V Podgradu priredilo je tamošnje »Bralno društvo11 v čast odhajajočemu sodniku M. Gabrijelčiču 3. t. m. sijajno večerjo, pri kateri so se vršile na slavljenca mnogotere iskrene napitnice. »Edinost11 ima o tem lep dopis, ki med drugim pozdravlja novega gospoda sodnika M. Rutarja kot vrednega naslednika dosedanjemu sodniku Gabrijelčiču.
Kranjsko — Vsak Slovenec, ki pride kdaj iz obmejnih dežel v Ljubljano, vrne se jako prevarjen v svojih nadah in pričakovanjih domov. Z nekakim svetim naudu-šenjem stopi v središče še vedno razkosane Slovenije, a kaj vidi in sliši ? Lice ljubljanskega mesta je še vedno bolj nemško nego slovensko ; kavarne, gostilue, hoteli in pro-dajalnice imajo še vedno večinoma nemške napise. V tem oziru se v Ljubljani v zadnjih letih ni mnogo premenilo, ker ljubljansko slovensko občinstvo v tem pogledu, kakor tudi v mnogih drugih ne, ne stori svoje narodne dolžnosti!! V pogovorih in v medsebojnem občevanju se pa še vedno mnogo preveč nemškutari, v kar dajejo najslabše zglede tisti, ki bi morali sami vselej le slovenski goyoriti. Tako pripoveduje »Sl. Narod11, da so celo tamošnji dramatični diletanti med občinstvom le nemški govorili. Nas je bilo sram do ušes, ko smo čitali to novico, a »Sl. N.11 jo je jako hladnokrvno objavil. Pa da je storil vsaj toliko! Po našej misli bi ljubljanski listi morali pri vsaki priliki brezobzirno šibati take narodne grehe. Pa tudi za slovensko zunanje lice bele Ljubljane bi lahko nekoliko bolje umeli svojo nalogo!
Za hripo in pljučnico je umrl gosp. Anton R o z m a n, učitelj v Žabnici pri Kranju; bil je še le 30 lat star. — Občina Velike Lašče izvolila je gg. c. kr. sodnika Su-flaja in upokojenega davkarja Josipa Župančiča za častna občana. — Nadporočnik g. Fridolin Kavčič, slovenski pisatelj, je premeščen o’d ljubljanskega k celovškemu bataljonu. — V Idriji je umrl voditelj tamošnjega sodišča gosp. dr. Fran Gross, iskren narodnjak, izvrsten pravnik in glasbeni veščak. N. v m. p.! — V Zagorji ob Savi razvija se čilo narodno življenje in gibanje. Poleg telovadnega in bralnega društva snujejo tudi podružnico sv. C. in M., ki bo imela 14vt. m. svoj ustanovni občni zbor. — V Št. Jerneju na Dolenjskem je sklenila tamošnja požarna bramba, da uvede slovensko povelje. Čudno, da so na Kranjskem še vedno požarne brambe z nemškim poveljem! •— Posojilnica v Krškem je imela lani 167.066 gld. prometa. — U Žabiču pri Ilirski Bistrici prinesla je štorklja neki siromašni 30-letni kmetici štiri zdrave in čile deklice naenkrat. Preveč »sreče11 za ubožuo žeuot
štajersko. — V Šmarijdh pri Jelšah je pri občinskih volitvah zmagala narodna stranka v vseh treh razredih. Nemškutarji so sramotno propadli. — V brežkem okraju župani večinoma še nemški dopisujejo z oblastni-jami. Tako toži vrla celjska »Domovina11. Žalostne so take novice! — Čitalnica v Brežicah pa vendarle dobro deluje za našo narodno reč. Dne 17. t. m. bo imela svojo predpustno veselico. — V Slovenjem Gradcu nemškutarji še vedno nosijo po koncu svoje ošabne glave. Pri zadnjih občinskih volitvah so narodnjaki propadli. — F Gornji Radgoni začne 15. t. m. poslovati nova posojilnica, ki je tako urejena, kakor naša ljudska posojilnica v Gorici. — Narodni dom dobijo Slovenci v Mariboru. Tamošnja posojilnica je kupila na lepem mestu prostor za 5000 gld., kjer se bo zidala primerna hiša za narodne namene. Živeli mariborski Slovenci! — V Sevnici imajo kot voditelja tamošnji štirirazredni ljudski šoli g. Tomaža D e r-nj a č a, ki je 12. jan. dopolnil že petdeseto službeno leto. Zdaj ima 69 let in je še vedno v službi. Takih je malo! —
Listnica. — Da smo mogli ustreči mnogim gg. dopisnikom, ki so želeli, naj bi njih dopise priobčili že v tej številki, skrčili smo gradivo na uvodnem mestu. — Razuimm gg. dopisnikom „i z u č i-telj škili krogov" s Primorskega in s Štajerskega se sicer jako toplo zahvaljujemo za laskave dopise in odobravajoče izjave na naš zadnji uvodni članek, a za javnost zadoščuj le današnji dopis. Mi smo storili le svojo dolžnost, katero nam nalaga naše prepričanje, in nič več! — Z Bukovega pri Cerknem smo prejeli dopis, ki odgovarja onema v predzadnji številki iz tamošnjega kraja. Ker nam dopisnik ni hotel zaupati svojega imena, tudi mi ne moremo toliko zaupati njemu, da bi tiskali do-poslani dopis neznane nam osebe. — Neki naš naročnik iz svetolu cijske županije, menda na Slapu, je prejšnji teden plačal pri g. Likarju 4 gld. 40 kr. naročnine, a njegovo im6 se je pozabilo zapisati. Prosimo, da bi se dotičnik prijavil z dopisnico ter povedal svoje polno ime.— Tudi iz Trsta smo prve dni januarja prejeli 4 gld. 40 kr. po nakaznici, na kateri pa ni bilo odpošiljalčevega imena, zato ne vemo, komu naj ono svoto vpišemo. Prosimo še enkrat, da bi nam dotični g. naročnik naznanil svoje ime.
Ganz seidene Foulards von 85 kr. bis h.
4.65 p. Met. (ca. 450 versch. Dessins, gestreift, karrirt, bedruckt etc. — vers. roben- und stiick-rveise porto- und zollfrei in’s Hans die Seiden-Fabrik G. Henneberg (K. n. K. Hoflief.), ZU-rich. Musterumgebend.Briefe kosten lOkr.Porto.
Zahvala.
Podpisana rodbina izreka tem potem svojo uajtoplejšo zalivalo za mnogo-brojne izkaze srčnega sočutja mej boleznijo in ob smrti nam nepozabnega soproga, oziroma očeta
FRANCETA ŠTRAVS-A
Srčna hvala vsem dragim in ljubljenim prijateljem, znancem in sorodnikom, kteri ste mnogobrojno nam dragega pokojnika spremili do groba, so-sebno pa gg. čitaluiškim pevcem za giuljive nagrobnice.
Cerkno, dne o. svečana 1892.
Žalujoča rodbina Štravsova
Oznanilo.
Več od navadnih naročil napravil sem s pazljivostjo po celičnem sistemu nekoliko unč rumenega domačega svilod-nega semena, koje svilorejcem z opazko ponujam, da mi je bila priznana pri poslednji razstavi v Gorici zlata svetinja.
Franc pl. Gironcoli v Gorici.
Slovenski oddelek deželne kmetijske šole v Gorici rabi že skozi 10 let in vsako leto s polnim pridelkom svilodno seme pl. Giroucoli-a.	Fr.	Žepič
Štev. 61 op.
Razglas.
Naznanja se, da javna dražba zastavil IV. četrtleta t. j. mesecev oktobra, novembra in decembra 1890 začne v ponedeljek,
14 mareija 1892, ter se bode nadaljevala kakor navadno naslednje četrtke iu ponedeljke.
Od ravnateljstva zastavljavaice
in i njo |združene hranilnice.
V Gorici, dne 9. februarja 1892.
Št. 85.
o. S. s.
Razglas
Po sklepu c. k. okrajnega šolskega sveta zidala se bo nova šolska hiša za dvorazrednico v Podmelcu.
Stroški so preudarjeni na 7416 gold. To delo se odda na javni dražbi pri podpisanem uradu dne 29. t. m. ob 1 uri predpoldne.
Udeležnik dražbe mora pred dražbo vložiti 5% varščine (kavcije.)
Načrt in pogoji dražbe so na ogled pri tem uradu.
C. kr. okrajni šolski svet v Tolminu dne 5. februar/J a 1892.
Predsednik
Marenzi.
v"
V Št. Andreži se oddž, potoni javne dražbe obzidanje razširjenega pokopališča ter zgradba dveh prostorov pri vbodu. Klicna cena znaša 3200 gld.
Načrti in vsi podrobnejši pogoji leže pri tukajšnjem županstvu vsakemu na ogled.
Začetek dražbe bo 3. marca t. 1. ob 10. uri zjutraj. Ponudniki morajo položiti 5% klicne cene kot varščino.
Županstvo v Št. Andreži, dne 10. februarja 1892.
Župan
Nanut.
VINSKI EKSTRAKT.
To pripoznano specijaliteto priporočam za hitro in izvrstno narejanje izvrstnega i zdravega vina, ki se nikakor ne ločimo
naravnega vina.
Cena za 2 kila (*a 100 litrov vina) gld. 5.60 Recep * se brezplačno prilaga. Za najboljši vspeh in zdrav izdelek jamčim jaz.
PRIHRANITEV ŠPIRITA
doseže se z mojo pokrepčevalno eseneo za žganjine, ki daje pijačam prijeten in rezek okus in ki se dobiva samo pri meni.
Cena gld. 3.50 kilo (ua 600 — 1000 litrov) navodom za rabo.
jjtf~ Razim teh specijalitet imam tudi vse esence za izdelovanje ruma, konjaka, finih li-kerjev itd. Recepti brezplačno.- Cenik poštnine prosto.
Karol Filip Pollak
Tvornica »senčnih specijalit v Pragi.
Solidni zastopniki se iščejo.
: ae ae ae se se ac:
um za
N M
J K
katero prireja GARRIJEL PICCOLI, lekarna „pri angelju v Ljubljani, Dunajska cesta, je mehko, učinkujoče delovanje prebav* nih organov urejajoče j sreostvo, krepča želodec »ter pospešuje telesno odprtje. — Razpošilja jo iz-delovatelj v zabojčkih ^ po 12 in več steklenic. Zabojček z 12 steki, velja gld. 1.36, z 55 steklen., 5 Kg. teže, velja gld. 5.26. Poštnino plača naročnik. Po IS kr. stekleničieo razprodajajo lekarne.
N
N
N
N
N
H
N
H
H
N
N
au
Kvvizdov
Cvet za lase
proti prhljem iu izpadanju las.
1 steki. 50 kr.
Čebulno mazilo,
pospeiuje rast las.
1 ponvica 80 Obliti za kurja očesa 1 škatljica 85 in 70 kr. Tinktura za kurja očesa in bradavice. 1 steklenica 35 kr.
Konjak z železom, za zboljšanje krvi 1 steki. 1 gld. 40 kr.
Ribje olje, 1 steklenica 70 kr. in 1.20 gld.
Francovo žganje, 1 steki. 85 kr.
Trpotčev sok,
proti kašlju in hripavosti otrok,
1 steki. 35 kr.
Razpošilja vsak dan po pošti glavna zaloga Kreisapothekt in Korneuburg b. Wien
£
SargOVO zdravniški preiskano
zobno čistilo
KALODONT
Na prodaj pri lekarjih idiSavničarjih
N*
M
lO
co
®
o
N
FotografiČni zavod H. POYER-ja
Glediščne idice štev. 11 v Gorici
priporoča se za izvrševanje vsakovrstnih fotografij. Trna najnovejše stroje in more delati tudi po noči. Zaradi tega more posneti slike tudi v stanovanju častitih delodavcev. Tudi slabo vreme nima upliva na lepoto slik. Zato se toplo priporoča sl. občinstvu, da bi se ga spominjalo pri večernih zabavah za izdelovanje fotografij. — Fotografi-čen zavod je odpit vsak čas po dnevi in po noči.
BVWVVVWWWVVVB
„Paia"
ilustr. humoristični list (jedini slovenski šaljivo-zabavni list)
izhaja 15. in 30. dan vsakega meseca ter velja 1 gld. za četrt- leta Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, Krakovski nasip št. 18, I. nadstroplje.
ČiioTite lapljice
sv. Antona Padovanskega
To priprosto in naravno zdravilo je prava dobrodejna pomoč in ni treba mnogih besedi, da, se dokaže njihova čudovita moč. Če se le rabijo nekoliko dni, olajšajo in preženejo prav kmalu najtrdovratniš? želodčne bolesti. Prav Izvrstno vstrezajo zoper liemorojde, proti boleznim na jetrih iu na vranici, proti črevesnim boleznini in proti glistam, pri ženskih mesečnih nadležuostih, zoper beli tok, bo-žjast, zoper bitje srca ter čistijo pokvarjeno kri. One ne preganjajo same omenjenih bolezni, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo.
Prodajejo se v vseh glavnih lekarnicah na svetu; za naročbe in pošiljatve pa edino y lekarnici Cristofoletti v Gorici, v Trstu V lekarni C. Zanetti in G, B- Rov is, v Ljubljani v lekarni U. pl. 'Vrnk6czy G. Piccoli, in Ljud. Grečelna „pri Mariji pomagaj“ ; v Postojni v lekarni Baccarcich, # Ajdovščini v lekarni Sapla, v Vipavi v lekarni Guglielmi, v Beljaku dr. Kutnpf.
I steklenica velja 30 kr. ”1^ NB. Varovati seje treba marsikakih balzamov, katere sijajno oznanjajo in priporočajo, ki pa kvarijo človeku le zdravje, ker dražijo želodec in živce, da nastanejo lahko hudi iu nevarni nasledki.
v Št. Mavru pri Gorici naznanja, da je prodal vsa ona zemljišča, katera je prodati nameraval. Ostal mu je za prodaj le še eden kos v Gorici, na jako lepem kraju, kateri proda po jako ugodnih cenah. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
v Gorici, Semenišlca ulica, h. št. 10.
VELIKA ZALOGA
Vsakovrstnih potrebščin za pisarnice in šole: papirja, zavitkov, vizitk, pisank, risank, peres, ročnikov, svinčnikov, ploščic, opočni-kov, ravnil, gob za zbrisovati, tinte tintni kov, pečatnega voska itd.
Zraven tildi mašnih in šolskih knjig, koledarjev, svetih podob, voščil, knjig za vpisovanje maš, trgovskih vpisovalnih knjig, biležnic, tiskovin (za duhovnije iz Hilarijaue, za županije lastne založbe), barvanega papirja in peres, pa cvetja ali popkov za izdelovanje suhih cvetlic, papirja in olepšave za rakve (mrtvaške truge), oblov (balonov) za razsvetljavo pri veselicah, risarske priprave, mošničkov za denar i. t. d.
Razprodaja slovenskih knjig in skladb, pl. Sočebrana knjižice za vojake, profesorja Jesenka knjige, pl. Kleinmayra Zgodovino slov. slovstva, Šinekovo knjigo o davkih, jako koristna davkarskim uradnikom, županom, občinskim tajnikom in vsem davkoplačevalcem; dalje Volaričeve, Laharnarjeve in rajnkega Kocijančiča skladbe. Zadnjih je le še II. zvezek in mu je cena znižana od 90 na 40 kr. Preskrbuje tudiknjigovezna dela, Vse je po najniže mogočih cenah proti, točnemu plačilu ali s poštnim povzetjem, če ni drugače dogovorjeno.
š I! Prnti hriniH J
Dve slamoreznici
nove, izvrstne vrste, prva za 58 gld., ki reže 4 dolgosti, druga manjša za 38 gld., ki reže 2 dolgosti, ste na prodaj. Kje? naj se praša v gostilni „pri Lizi"
v Gorici.
w
^ Cena izvirni steklinici 40 kr. edino le v
^ fclmrni Cristofoletti
j! v Gorici na Travniku i
*
v Eašteljii št. 7 v Gorici prodajaluicn drobega in niirnberškega
b i a g a
na drobno m na debelo.
Jefliao in Eajtemjše hpaif e.
Posebna zaloga
za kupovalce in razprodajalee na deželi, za krošnjarje in cunjarje. Največja zaloga čevljarskih, krojaških, pisarskih, popo-tovalnih in kadilnih potrebščin. Zimska obuvala
Vozički in stoli na kolescih za otroke.
Strune za godala.
Posebnost: Semena za zelenjavo in trave. Prosim dobro paziti na naslov :
Ha sreii Raštelja št. ?.
1
je nad 30 let znano, prebavljanje in slast pospešujoče in napenjanja odstranjujoče ter mili raztopljajoče
domače sredstvo.
Velika steklenica I gl., mala 50 kr., s pošto 20 kr. več.
Na vseli delili znvojnine je moj« tu dodaua, zakonito varovana varstvena
znamka._________
Zaloge skoro v vseh lekarnah Avstro-Ogerske.
Tam se tudi dobi:
Praži« utiiversalno domače mazilo.
To sredstvo pospešuje prav izborno, kakor svedočijo mnoge skušnje, čistenje, zrnjenje in lečenje ran ter poleg tega tudi blaži bolečine.
V škatljicah po po 35 kr. in 25
kr. Po pošti 6 kr. več.
Na vseli delih za-vojnine je moja tu dodaua zakonito varstvena znamka.
GLAVNA ZALOGA
B. I SAG N ER, Praia,
št. 203-204, Mala strani, lekarna „pri črnem orlu“.
mr Poštna razpošiljatev vsak dan.
Velika pražka loterija
GLAVM DOBITEK
Srečkanje drevi olb 8. uri.
hojioo
goldinarjev.
PSRE€KE PO 1
se dobe v raznih menjalnicah in tobakarnah v Gorici-
i*.
,Zimi goldenen ReiehsapM.“
LEKARNA
NA DUNAJU
I. Bezirk, Singerstraaae broj 15.
T/ *X* -i-M n	nekdaj imenovane universalne krogljice, zaslužijo ta pos-
iVriClStlllie lV.lOglJlbc, lednji naslov po vsej pravici, kajti je v resnici mnogo bolezni pri koiih so te krogljice pokazale svoj učinek. Desetletja že so te krogljice splošno razširjene, zapisujejo jih mnogi zdravniki in malo je družin, koje ne bi imele zaloge izbornega tega domačega sredstva.
Jedna škatjica z 15 krogljicami stane 21. kr., jeden acavitek sestih skatljic I gld. 5. kr., pri nefrankovaui pošilljatvi po povzetju I gld 10 kr.	...	...	,	,, n, ,
Ako se denar naprej pošlje, ni treba plačati porto, in stane: 1 zavitek krogljic 1 gld. kr., 2 zavitka 2 gld. 30 kr., 3'zavitki 3 gld. 35 kr., 4 zavitki 4 gld. 40 kr., 5 zavitkov 5 gld. 20 kr., 10 zavitkov 9 gld. 20 kr. (Manj kot jeden zavitek se nepošilja).
Prosimo da »e izrecno zahteva
11
j. Pserhoferjm kričistitee kro§!jico“
in paziti je da ima pokrov vsake škat.ljice isti podpis J. Pserhofer v rdečih pismenih, katerega ’	je	videti	na	navodilu	za porabo.
Angležkj čudežni balzam > kašlju
steklenica 50 kr.
Fijakerski prašek, Tanokininska pomada Lr™"*"
spešujo rast las, škatljica 2 gld.
U niverzalni plašter domače sredstvo
za rane otekline itd., posodica 50 kr., poštnine
prosto 75 kr.
krčevitemu ka-50 kr.
Balzam za ozebline?' posodca 40 kr.,
prosto poštnine 65 kr.
Trpotčev sok, Siju itd. 1 steklenica
Amerikansko mazilo za trganje
1 posodica l gld. 20 kr.
Prah proti potenju nog, SIT Balzam za goltanec,
/Jvijenska esenca proti pokvarjenemu želodcu in slabi prebavi stekleničica 22 kr.
Razveu imenovanih izdelkov dobivajo se še druge tu- in inozemske farmaceutične specijalitete, ki so
bile po vsili avstrijskih časopisih oznanjene.
Razpošiljanja po posti vrše se točno, a treba je denar poprej doposlati; večja naročila tudi po
poštnem povzetju.	.
Pri dopošiljatvi denarja po poštnej nakaznici, stane porto dosti manj kakor po povzetju.
jnuouvj • u	,
Univerzalna čistilna sol llricha,
izvrstno domače sredstvo proti posledicam slabe prebave, 1 zavitek 1 gld.
	
Sa juliL raistavi v Gorici in Zajrelin pra in npiiia cililovania
w3000
Najboljši uspeli jamči Pii. Mayfartli & Coaip. Tnršižni robkaž na
lesenem stojalu, ki se goni z rokami. Reporcznicc, mlini za Irojano Ilio! O ill drozgalnico. Mlatilnice na roko in par, žitne cistilnice. Posebni mlini za nemoknate turšične otrobi za konje. Mečkalnica za krompir. Stiskalnica za olje. Stroj za parjenje piče.
PH. MAVFARTH & COMP.
tvornice za stroje DUNAJ, II. 1* Taborstrasse VO ________________
Ceniki brerplafno in franko._________Solidni	žastopniki	ue	ižčejo.
Izdajatelj ia odgovorni urednik And. Gabršček. — Tiska A. M. Obizai v Gorici.