Izhaja razen nedelj in praznikov = - ■ - vsak dan opoldne. == Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6, 1. nadstr., :'== Učiteljska tiskarna. —-—- Rokopisi se ne vračajo, nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Reklamacije :=-- za list so poštnine proste. == Glasilo Jugoslovanske socialno demokratične stranke Naročnina po pošti z dostavljanjem na dom za celo leto K 30'—, za pol leta K 15*—, za četrt leta K 7 50, za mesec K 2'50. Za Nemčijo celo leto K 33'60, za ostalo tujino in Ameriko K 42'—. Posamezne številke po 10 v. Inserati: Enostopna petit vrstica 30 v; pogojem prostor 50 v; razglasi in po* slano vrstica po 60 v; večkratni objavi po dogovoru primeren popust. Štev. 126. V Ljubljani, sreda rtne 12. decembra 1917. Leto 1. Pretnje z aneksijami. Dunajska »Arbeiter-Zeitung« pravi v članku »Premirje in pretnje z vojno«: »Ce hočeta vladi osrednjih držav v resnici, kakor zagotavljata Gzernin in Hertling, splošen mir, tedaj morata najprej pomiriti narode Anglije in Francije, Amerike in Italije v tem, da Nemčija in Avstro-Ogrska nikjer ne želita povečati svoje ozemlje in ne nameravata nobenega svojih sosedov zaplesti v pogodbe, ki bi trn .je -/ale njegovo politično in gospodarsko neodvisnost. Zato menimo, da je velika napaka, čc grof Czemin tako rad ponavlja, da utegnejo osrednje države svoje mirovne pogoje revidirati (to je: razširiti. Op. ured.), če se sporazum kmalu ne sprijazni z mirom. Zakaj prav tako govorjenje zbuja v inozemstvu, kjer so napram vsem izjavam naših ministrov jako nezaupljivi, vtisk, kakor bi osrednje države res nameravale zatajiti svoje izjave za mir brez aneksij in kontribucij, čim se Rusija ne bi več udeleževala vojne. Ce hoče grof Czemin res mir, se nam ne zde taki govori primeren pomo-Ček za dosego smotra. Mi moramo razpršiti nezaupanje do namenov osrednjih držav, ki so z njim prepojeni po vseh sovražnih deželah; moramo torej narodom, ki so z nami v vojni, dokazati, da ne bomo nikogar oropali za kosec zemlje, nikomur kratili pravic; moramo nedvoumno ugotoviti, da je naš smoter res le splošen mir in da nikakor ni naša želja, skleniti na vzhodu poseben mir, da bi mogli premagati svoje nasprotnike na zahodu in jugu. Ce narodi spoznajo, da se jim nas ni treba bati, bo največja ovira splošnega miru odpravljena. Kajti, da niso brez ruske pomoči dovolj močni, da nam vzamejo naše, vedo prav dobro; zakaj najdbi se vojskovali še dalje, če se jim ni treba več bati, da jim vzamemo to, kar je njihovega? Sporazumeva bojevitost nas ne sme plašiti: splošen mir ie kljub temu dosegljiv, če ga le hočemo doseči. In splošen mir je volja narodov!« K strankinem zboru. Naše izobraževalno delo. Pri točki »orgamzacija-: ne sme naš strankini zbor po-zabiti prevažne izobraževalne organizacije in v tej organizaciji naj-odločnejšega činitelja: knjižnic. — Pred vojno sita po naših krajih delovali društvi »Svoboda« in »Vzajemnost«. Na Kranjskem je bilo prav lepo razvita »Svoboda«. -Vojna je zadela vsemu hude udarce, deloma je juničila stremljenja po dobrem in lepem ter je vzbudila instinkte, ki so s tem v nasprotju. Sedaj, ko smo se otresli prve groze in se vzbudili iz otopelosti — sedaj, ko so nam od drugod pokazali, da je strah »votel, okrog ga pa nič ni« —■ sedaj moramo zopet na delo, da popravimo zamujeno. »Svoboda« in nje podobne izobraževalne organizacije morajo zopet vstati k novemu življenju. Najbolje bi bilo, da se delovanje »Svobode« razširi na ves jug —: v Ljubljani centrala, v vsakem mestu, trgu in selu podružnica oziroma vplačevalnica. Glavna nalogh »Syobode« je, oziroma bodi: urediti i n v z d r ž e v a t i k n j i ž n i c e, potem poučne tečaje in predavanja. »Z izobrazbo k svobodi«, bodi geslo. Ako se ta društva do strankinega zbora ne ožive, strankin zbor mora tu energično poseči ter oživeti našo izobraževalno organizacijo. Najhvaležnejše delo med ženskim spolom iima tako društvo. Knjige se bero, — uredimo seznam dobrih knjig, poiščimo dobre knjižničarje, delajmo sistematično! Naše gospodarske zadruge so voljne prispevati večje zneske v ta namen, da se materialno podpre izobraževalno delo v naših krajih. Da je to zelo potrebno, o tem smo prepričani vsi. Nemški sodrugi so v tem oziru storili prav veliko. Njih izkušnje nam bodo prav mnogo koristile. Vzemimo ?amo v roko »Handbuch fiir Arbeiter-Bibliothekare«, ki je izšel tik pred vojno pri Ign. Brandlu et Co — koliko pouka, koliko navodil!! Tudi češkoslovanska soc. demokratična stranka je s svojo »Delavsko Akademijo« vzgojila velikansko število sodrugov. Pred vojno smo sicer delali precej na izobraževalnem polju — le zdi se mi, da je bilo premalo sistema. — Bogvekaj se seve sedaj ne da napraviti, vendar: bliža se mir — sodrugi pridejo domov — naj ne najdejo praznote doma. Ko dospejo med nas, pričakajo naj jih že zopet zgrajene organizacije v dokaz-, da smo skušali storiti, kar je bilo mogoče. Strankin zbor naj se peča tedaj z vso resnostjo z vprašanjem naše izobraževalne organizacije. Strokovne unije so v prvem oziru bojne organizacije, poleg njih naj žene iti mladina ima svoje torišče v izobraževalnih podružnicah »Svobode«. Roko v roki — vsi za enjm skupnim ciljem. V e r u s. Politični pregled« = Iz avstrijske delegacije. V finančnem odseku avstrijske delegacije je skupni finančni minister baron Burian utemeljeval potrebo, da se dovoli proračunski provizorij do konca leta 1918, ker bi se sicer morale sklicati delegacije že v prvih mesecih prihodnjega leta na novo zasedanje. Gotovih številk minister ne more navesii, zato naj se dovoli provizorij v dosedanjem okviru. Če se doseže sklep miru, bodo izdatki seveda izdatno manjši. Delegat dr. VVeisskirchner se je izjavil proti nameri ogrske delegacije, naj vojne škode vsaka dežela sama >, poravna; tako delegat Schopfer, ki je poudarjal, da so v tein oziru vsi avstrijski poslanci solidarni. Debata se bo še nadaljevala. = »Danzerjeva Armee-Zeitung« o jugoslo-vanskein vprašanju. »Danzerjeva Armee-Zei-iuag« z dne 5. decembra objavlja daljši članek, v katerem se bavi z jugoslovanskim vprašanjem na način, ki v nemškem časopisju ni navaden. List piše: Pogreške, katere smo zakrivili, so se maščevali v naši vnanji politiki. Ne za- ■ radi češkega vprašanja ali zaradi Massaryka-Rramaria, marveč zaradi jugoslovanskega vprašanja je doveden avstrijski problem pred sedišče Evrope. Jugoslovansko vprašanje se torej mora rešiti, a ne s tem, da od popolne ne-_ odvisnosti pade v državnepravni položaj lir-vatske in Slavonije ali da se Srbijo prikuje na dualizem, ker bi se s tern dosegla le reakcija. Politika napram Jugoslovanom mora na vzho-J du kreniti na novo pot, kakor tudi na zapadli. Pisec se bavi "nadalje s sl o v e n s k i m vprašanjem ter izvaja: Nemška kolonizatoma politika je tirala Slovenca s svoje zemlje; nemška šolska politika odpira tuje šole v središču slovenskega ozemlja in s tem zanaša obmejni narodni boj v notranjost slovenske domovine. Kako se torej morejo čuditi ljudje, da Slovenec, ki je preslab, da bi se obdržal v svobodni igri močij, zahteva varnostne zidine nacionalne države? Kdor odobrava prvo, ne more grajati njene logične posledice. Iz tega se zamore zopet spoznati, da’ se jugoslovansko vprašanje ne da rešiti, dokler Slovenec ne bo imel osiguranih mej za svoje narodno življenje. Tisti, ki ima rešiti to vprašanje, naj se vpraša, kakor Bismarck, ko je ustvaril nemško državo, ne morda: kaj more biti skupno, marveč: kaj mora biti skupno, in naj deli, da zjedini. Samo na ta način se more rešiti jugoslovansko vprašanje in ž-njim celokupni avstrijski problem. — Nemški uacionalci in Jugoslovansko vprašanje. V Linču se je vršil pretečeno nedeljo shod neraškonacionalnih zaupnikov iz alpskih in podonavskih dežel. O jugoslovanskem vprašanju je na tem shodu razpravljal poslanec M a r c k h 1, ki je označil to vprašanje kot najvažnejše izmed nerešenih problemov Avstrije ter izjavil: Preden se po končani vojni ne pojasnijo naše vnanje razmere in preden se ne odstrani sedanji prisilni položaj, odklanjamo bistveno izpremembo v strukturi države, prav posebno pa še take izpremembe, ki bi — bodisi v obliki narodne avtonomije ali v kaki dragi obliki — oslabile položaj nemškega ljudstva v Avstriji ter ga omejevale v možnosti razvoja. Zlasti zahtevamo uvaževanje posebnih razmer v jezikovno mešanem ozemlju na jugu. N aredn o-av ton oran a ločitev bi imela za posledico le odtujitev interesov obeh skupin ter oškodovanje gospodarske skupnosti in medsebojnih gospodarskih razmer. = V ogrskem državnem zboru je brambni minister baron S z u r m a y odgovarjal na neko interpelacijo glede revizije oproščenj od vojaške službe ter izjavil, da obširna revizija še ni končana in da vsled tega ne more podati natančnega pojasnila. Število od vojaške službe oproščenih oseb pa je tako na Ogrskem kakor tudi v Avstriji zelo veliko.. Že sedaj pa izjavlja minister, da se nova revizija ne bo več vršila in da se bodo — če bo potrebna nadaljnja omejitev oproščenj, kar se utegne zgoditi v mesecu marcu — preklicale oprostitve letnikov od 19. do 24. leta brez vsake izjeme. — Zahteve poljskih žen. V Varšavi je bil ženski shod, katerega se je udeležilo na tisoče žen. Sprejele so resolucijo, v kateri zahtevajo popolno, enakopravnost žen v interesu ljudstva in poljske države. Ustanove tudi organizacijo, ki naj pripravlja boj za aktivno in pasivno volilno pravico žen za deželni zbor. = Rusija in ententa. Ljudski komisar za vnanje zadeve Trockij je poslal okrožnico vsem poslanikom aliirancev, v kateri jih poživlja, naj določno odgovore, ali se aliiranci udeleže ruskih mirovnih pogajanj ali ne. Če odgovore negativno: naj izjavijo, za katere vojne cilje naj bi se vojna nadaljevala. = Dogodki v Rusiji. V Tavrijski palači v Petrogradu se je včeraj otvoriila ruska konsti-tuanta. Član konstituante je tudi bivši ministrski predsednik Kerjenskij, ki je bil izvoljen v Saratovu. — Pod vplivom maksimalistične revolucije je sklenil koncil ruske pravoslavne cerkve,, naj se patriarhat zapet obnovi. Volitev patriarha se je vršila v Moskvi ter je bil izvoljen za patriarha tamošnji metropolit Tih on. Patriarh bo imel svojo rezidenco v Moskvi. Obnovitev patriarhata je dogodek velikega cerkvenega in državnopolitičnega pomena. = Finska neodvisna. Nova meščanska vlada Finske je proglasila neodvisnost republike. Ministrski predsednik Svinhufvud je ob tej priliki v deželnem zboru izjavil: Svobodno rusko ljudstvo ne more nastopiti proti naši neodvisnosti, ker je samo proglasild načelo, da se nobeno ljudstvo ne sme siliti, naj ostane v odvisnosti cd drugega ljudstva. = Ukrajinska rada je izdala dekret, ki določuje, da preidejo vsi samostani, vse cerkve in vsa privatna posestva v posest ljudstva. U-vedla je osemurni delovnik, odpravila smrtno kazen in obljubila energične odredbe, da se čimprej sklene mir. Volitve za ukrajinski narodni zbor bodo 9. januarja; »narodni zbor se sestane ?? iannaria' v Kiievu. = Rumunlja. Rumunsko poslaništvo v Parizu sporoča francoskim listom, da sedanja ru-munska vlada pod predsedstvom Bradama ne povzame ničesar brez vednosti aliirancev. Drttgi francoski listi poročajo, da se pripravljajo važne izpremembe v rumunski vladi, ki so naperjene proti rumunski vladarski hiši. = Volilna reforma v Angliji. Angleška spodnja zbornica je v tretjem branju sprejela volilno reformo. Po novem volilnem zakonu dobe volilno pravico skoraj vsi moški, ki so stari vsaj 21 let, ter vsi vojaki in mornarji, ki so/dopolnili 19. leto. Zenske dobe volilno pravico, čim dopolnijo 30. leto. ■...■ n,— II—— Dnevne beležke. — »Slovenec« priobčuje včeraj sledečo vest: »Slovenska socialna matica«. Opozicija v jugoslovanski socialni demokraciji, ki soglaša z jugoslovansko deklaracijo in ne odobrava sedanjega narodno - brezbrižnega pisanja glavnega glasila stranke »Naprej« je ustanovila novo tiskovno zadrugo »Slovenska socialna matica«, r. z. z o. z., ki bo pričela izdajati v prosincu publicistično revijo, ki bo izhajala vsakih 14 dni. — Pripominjamo, da ni niti uredništvo »Napreja« niti izvrševalmi odbor jugoslovanske soc. demokracije v zvezi s tem podjetjem, če se res snuje; sicer pa želimo najboljše uspehe... — Za slovenske vojake na Dunaju Število slovenskih vojakov, ki se nahajajo na Dunaju kot ranjenci, rekonvalescenti in invalidi je mnogo večje kot bi se sodilo. Več noma sami sebi prepuščen', ter so ie zdaj pa zdaj dobivali kak obisk. Ko so se v zadnjem času stiki med slovensko dunajsko inteligenco poživeli, je prišlo tudi to vprašanje na razgovor. Sestavil se je odsek iz zastopnikov vseh stanov, ki ima namen nuditi slovenskim vojakom na Dunaju poleg duševne hrane tudi denarno podporo, jih razvedriti s primernim berilom in z obiski po številnih dunajskih bolnišnicah. Dunajski Slovenci so se z navdušenjem odzvali temu blagemu namenu, ter so v kratkem času prispevali lepo svoto, ki se bo razdeMa med najpotrebnejše vojake za Miklavža in božična danla. Odseku predseduje g. gardni podpolkovnik Jernej plem. Andrejka, kot podpredsednik posluje g. zbornični predsednik, polkovnik Josip vitez Pugačnik. Odsek hoče, ako najde primeren jdziv med rodoljubnim slovenskim občinstvom razširiti svoje delovanje med vse dunajske vojake, ter stopiti v ožji stik s slovenskim odborom za vojne invalide v Ljubljani. — Poveljstvo etapne postaje v Ljubljani je z včerajšnjim dnem prevzel dosedanji poveljnik nadomestnega bataljona domačega pešpolka št. 17, Cesarjevič v Judenburgu, gosp. polkovnik Stefan VVeingraber Edi. von G r o d e k. — Bivši uradniki in uslužbenci južne železnice se zopet sprejemajo za pomožno službovanje V prošnjah, katere je vlagati pri najbližjem postajnem uradu, je navesti urad, v katerega pro-s lec želi vstopiti ter službo, katero misli po svojih močeh še opravljati. —- lz Rakeaa. Pišejo nam: Povejte nam, kako to, da občina Rakek ne dobi nobene moke. Od 21. septembra že nismo nič prejeli. Hudo je. Krompirja ni, fižola ni, moke ni, zabele ni. Pe-tioleja sploh še nismo prejeli, smo zmerom-v temi. Prosimo, da se nam pomaga. — Op. ur. Svetujemo Vam, da se obrnete s pritožbo na c. kr. okrajno glavarstvo v Logatcu. _ —■ 80.000 glav goveje živine bodo morali zaklati na Koroškem, ker kmetje nimajo dovolj krme. Koroška vnovčevainica za živino je zato vzUa za eno leto v najem ledenice pivovarne v bližini Celovca, kjer bo shranjevala meso za po- LISTEK. DR. H. TUMA: > Jugoslovanska deklaracija. (Dalje.) Pridržek hrvatskega državnega prava je neutemeljen, ker nosi nejasnost med razmerje Hrvatov in Srbov in tudi Slovenci nikakor ne morejo zase priznavati hrvatskega prava, ker Hrvati nimajo ne stvarne ne zgodovinske pravice na slovenske pokrajine in bi deklaracija k večjemu pomenila prostovoljno podlaganje Slovencev pod krilo hrvatske države. Kom-!-protnisno načelo deklaracije mora toraj jugoslovanska socialna demokracija odklanjati, ker slovenski narod stremi po enotni zvezi s polno enakopravnostjo vseli treh jugoslovanskih plemen. Jugoslovanska socialdemokracija tudi ne stoji na strogem teritorijalnem narodnostnem principu. Internacijonalna socialna demokracija bori se proti razredni državi sploh ter čini na nje razrušitev. Za socialno demokracijo je edino mogoča tvorba bodoče državne blaginje na podlagi konkretne narodnosti, kot nosi-teljici kulture, ter geografične lege in priročnega bogatstva, kot temelja državnemu in svetovnemu gospodarstvu. Radi tega je jugoslovanska socialna demokracija v svoji resoluciji zahtevala polno narodno združitev vseh Jugoslovanov kot delo večjega enotnega naroda, ki se ima konstituirati kot avtonomna skupina, NAPREJ, It.. 126, 12. decembra 1917. kot demokratična konfederacija treh narodnosti. Strogo izvedeni teritorijalni princip oviral bi samoodločbo nar od v in težko bo dobiti o-zernlje, kjer bi se narodnost popolnoma krila s kompaktno okrožen im ozemljem. Bolj ko raste svetovno gospodarstvo, tem težje je ohraniti kompaktnost etnograiičnega ozemlja. Strogi teritorijalni princip je poleg tega izvedljiv le za velike mogočne skupine narodov, ki na lastnem ozemlju gospodarijo lahko več ali manj autaikično t. j. iontjo na lastnem ozemlju vse predpogoje velike produkcije in velikih prometnih zvez. Socialna demokracija je proti tvoritvi premajhnih, gospodarski šibkih držav', a tudi nikakor ne vzdržuje po drugi strani strogi personalni princip t. j. presta izvolitev Pripadnosti k enemu ali drugemu narodu po odločitvi vsake osebe ali občine posebej in združitev teh posameznikov v socialno, državno enoto. Personalni princip, 'katerega je spočetka strogo zastopal Dr. Renner, je težko iz--vodljiv, radi nestalnosti take narodne tvorbe in ker po drugi strani organizirano gospodarstvo zahteva tudi sklenjeno upravno ozemlje, tjocia-lna demokracija ni še form e ln o postavila svojega programa za izvedbo narodne samouprave. Po teoretičnih razpravah najodličnejših svojih zastopnikov pa prihaja do kombinacije personalnega in teritorijalnega principa. Prvi temelj vsake politične kolektivne tvorbe je občina. Svoboda občina, ki na gotovem teritoriju proglaša svojo narodnost s pri-puščenjem polne kulturne svobode pojedincem na lastnem teritoriju. Občine se dajo združiti po principu gospodarske in prometne potrebe v eno večjo celoto, okrožje. A že pri tem združenju ne odloča več izključno narodnostni princip, marveč mogočnost dobre uprave do neoviranega gospodarskega in prometnega razvoja tako, da se ne more ogniti narodnostnim otokom, ako bi izključitev istih ovirala ali celo preprečila pravilni gospodarski in prometni razvoj upravnega okrožja. V okviru okrožja mora. biti dana možnost, da taka skupina razvija svoje gospodarske in kulturne moči in ta razvoj se ne sme nikdar in nikjer umetno zavirati ali: preprečevati. V varstvu manjšin pa treba narodnostnega zakoni. 'Id varstvo pa se opira izključno na realno podlago gospodarskega in kulturnega razvoja t. j. vsi pripadniki ene narodnosti imajo pravico tvoriti upravno skupino za ureditev svojih jezikovnih in cerkvenih zadev. Vsak državljan ima pravico prostega naseljevanja, kjer si bodi in potem priseljevanja stvoriti na novo narodnostne manjšine tudi v kompaktnih občinah, a le, kjer se to ne vrši umetnim potem in kot propaganda, marveč po naravnem razvoju gospodarstva in prometa, na primer s skupljanjem industrije in delavcev. Vsa narodnostna okrožja združijo se v eno ozemlje tako, da so izključeni jezikovni otokkrazven, njegovega oboda. Kombinirani teritorijalni in personalni princip, da se uveljaviti praktično in pravilno le od slučaja do slučaja. Da spada Ljubljana kljubu nemški manjšini v narodno-skupino slovensko je brez vsakega dvoma, kakor tudi, da imajo ondi nemški občanje pravico j^državati lastno šolo . kakor ondukajšnji protestanti vzdržujejo svojo lastno cerkev. Maribor je umetno ustvarjen nemški jezikovni otok, sredi kompaktnega slovenskega ozemlja, enako Gorica laški. Maribor, Celje in Gorica so trgovska središča obdajajoče slovenske okolice in so se ponemčili oziroma polaščili vsled državnega vpliva in pritiska, so toraj vrinjeni jezikovni otoki, ki bi izključili pravilno prometno in gospodarsko zvezo slovenskih pokrajin, ki so nakazane na ta središča. Taka mesta bi se morala pa urediti upravno po vzgledu svobodnih mest t. j. s samoupravo in zakonitim zavarovanjem prostega, gospodarskega in narodnega gibanja na- ^ rodnostnih pripadnikov okolice. Drugačno rešitev zahteva Celovec in Beljak. Te dve mesti ste danes izven kompaktnega ozemlja slovenskega. Obe mesti postali ste nemški po naravnem razvoju obrti in trgovine ob polni pasivnosti slovenskega prebivalstva. Obenem obe mesti služite kot trgovsko in obrtno središče ‘ne-le pripadnikom slovenske narodnosti, marveč v pretežni večini tudi nemškemu kompaktnemu ozemlju^ zaradi tega bi bilo krivično ih nerealno pridružiti te središči izključno slovenskemu teritoriju. Pač pa bi se tudi tod moralo zahtevati ustanovitev svobodnega mesta, ki zavaruje prosto trgovino in prost kulturni razvoj pripadnikom slovenske narodnosti. Le potem kombinacije teritorijalnega in personalnega principa je mogoče govoriti o svobodi vsake narodnosti kot skupine in vsakega posameznika kot pripadnika ene narodnosti. (Kanec prih.) Stran 2. NAPREJ. Stev. 126 zneše čase. Graški „Arbeiteiwille* pripominja k tej vest', da najbrže ni vzrok tega koraka, ki tako snno oškoduje vse narodno g' spi darstvo, tako vefiko pomanjkanje krme, ttmveč da je nagib v brezprmernf m pi hlepu agrarcev po čim višjem d bičku Agrarci bi radi izkoristli še visoke vojne cene, ker čuojo da se bliža mir. — Obnovitev Goriške Pri tržaškem namestništvu so ustanovili administrativni, stavbi ski in poljedelski oddelek za obnovitev Goriške. Tem oddelkom so podeljeni razen državnih uradnikov tudi funkconarji gonšk h deželnih uradov in več strokovnjakov. V kratkem se ustanovi še industrijski, obrtni in gozdarski oddelek.. — Štajerska socialno demokratična stranka je imela 8 ni 9. decembra svoj deželni strankin zbor. Razpravljal je o mirovnem vprašanju, o prehrani in o pravici delavstva med vojno. Strankin davek so zvišali na 70 vinarjev mesečno, ki se razdeli tako: 13 vinarjev eksekutivi na Dunaju, 20 vinarjev dobi dežesno zastopstvo 25 vinarjev okrajno zastopstvo in 12 vinarjev lokalna organizacija — 7. decembra je ; a zborovala štajerska deželna ženska organizacija, ki je tudi sklenila povišanje prispevkov. — Bolnišnica v Brežicah zaprta. Uprava javne bolnišnice v Brež Cah ra»giaša, da je bolnišnica od dne lO. decembra vsied pomanjkanja premoga zaprta. Č rn pride potrebna množina premoga, se bodo bolniki zopet sprejemali. — Graška plinarna, ki je morala pretečeni teden ustaviti svoj obrat zzradi pomanjkanja premoga, prične najbrže dants zopet obratovati. Doslej je dobda plinarna 43 vagonov premoga za plin, 31 vagonov je pa na potu. Cesar je po sredoval, da d bi Gradec prem; g. Ministrstvo za javna dela je obljubilo, da bo odslej dobava premoga redna. — Pisemska cenzura je odpravljena v Zagrebu. Kedaj bo to pri nas? Pismo iz Tržiča hodi sedaj 6—7 dnij — iz Jesenic 6—8 dnij itd. •Sovražnik je daleč, ali je cenzura, ki ovira piu semtski promet, še potrebna? Vojna. Dunaj, 11. decembra. (Kor. ur.) Uradno se razglaša: Ob izlivu Piave je sovražnik brez uspeha poskušal, osvojiti zopet predvčerajšnjim izgubljene strelske jarke. — Na ruski fronti počiva orožje. — Šef generalnega štaba. Dunaj, 11. decembra. Uradno se razglaša: V moči od 9* na 10. decembra je bila vojna ladja »Wien« - torpedirana ter se je potopila. Vsa posadka je rešena. — Poveljništvo mornarice. Berlin, 11. decembra. VVolifov urad ponoča iz glavnega stana: Na Flanderskem ter med Scarpo in Sommo popoldne živahen topovski ogenj. Pri armadni skupini nemškega cesarjeviča cel dan topovski ogenj. Pri nenadnem naskoku so naše čete privedle 82 ujetnikov iz francoskih strelskih jarkov. Tudi V botjih izvidnih oddelkov smo/vjeli nekoliko sovražnikov. Delovanje letalcev je bilo živahnejše. Sovražnik je izgubil 11 letal in 1 balon. — Na ruski fronti nič novega. — Na italijanski fronti na obeh straneh Piave topovski ogenj. — Pl. Ludendorff. * Jeruzalem v angleških rokah. A m s t e r d a m, 11. decembra. V angleški spodnji zbornici je Bonar Lav/ naznanil, da so angleške čete vkorakale v Jeruzalem. Zadnje vesti. Potop oklopnlce »Wien«. Dunaj, 11. decembra. Obrežna oklopnica »Wien« je bila včeraj od angleškega podmorskega čolna torpedirana ter se je potopila. Nekaj mož je v temni noči utonilo, vsa ostala posadka pa je rešena. »Wien« je bila stara ladja, zgrajena leta 1895., ter se uporabljala le za obrežno službo. Imela je 5600 ton ter je bila obarožena le s topovi srednjega in malega kalibra. ^ Pogajanja z Rusijo. Berlin^ 11. decembra. Wolffov urad poroča: O poteku pogajanj glede počitka orožja na vzhodni fronti izvemo sledeče; Ko so se pričela pogajanja v glavnem stanu poveljnika vzhodne fronte in so prišli ruski delegatje, se je izkazaloi pri izmenjavi pooblastil, da imajo pooblaščenci obeh strank zgolj to pravico, da se pogajajo o premirju, a ne o miru. Ruska delegacija je predlagala, naj se sklene splošno premirje za vse armade in na vseh frontah. Mi se nismo mogli pridružiti temu predlogu, ker niso imeli ruski delegatje pooblastila zaveznikov. Pogodili smo se tako, da sklenemo premirje med armadami zaveznikov in rusko armado. Od ruske strani so pri teni izrecno na-glašali, da je namen premirja — če se sklene — ta, da se potem prično takoj mirovna pogajanja in sicer pogajanja za splošen mnj med vsemi vojskujočimi se državami. To naznanilo so sprejeli pooblaščenci zaveznikov z zadovoljstvom na znanje. Z mirovnimi pogajanji se ni moglo pričeti takoj, ker niso imeli zastopniki tozadevnih pooblastil. Drugi dan pogajanj so sporočili ruski delegatje svoje predloge za premirje. Ti predlogi so segali z ozirom na vojaški pobožaj Rusije silno daleč. Rusi so zahtevali, jiaj izpraznimo otoke v Riškem zalivu, ne da bi predlagali, da sami odtegnejo svoje čete na katerikolem mestu fronte. Dalje so nam hoteli predpisati, naj pustimo svoje čete za ves čas premirja, ki naj traja pod njihovem predlogu 6 mesecev, v strelskih jarkih vzhodne fronte, niti tega niso pustili, da bi odšle čete za fronto v kvartirje za odpočitek. Takih pogojev seveda nismo mogli sprejeti. Ko smo pa potem razmo-trivali posamezne točke, se je jzkazalo, da se doseže lehko v vseh točkah sporazum, razen ene točke. Edina točka, glede katere nismo mogli najti rešitve, je bilo vprašanje glede otokov v Riškem zalivu. Da bi zapustili te otoke, to vprašanje je za nas izven vsake diskusije. Kttko lehko se doseže sporazum, se je pokazalo v tem trenotku, ko so izjavili ruski delegatje, da morajo počakati nadaljnlh navodil iz Petrograda. Po tej izjavi smo se zedinili v najkrajšem času in ne da bi zadeli na resne tež-koče za desetdnevni počitek orožja. To dejstvo je ugoden znak za bodočnost. Dogodd v Rusiji. Amsterdam, 11. decemb a. (Kor. urad.) „ Central News“ poročajo iz Petrograda: Maksi-malistična vlada razglaša, da je razveljavljena vsaka osebna zemljiška posrst ter da so vsa zemljišča odslej državna last. j Stockholm 11 decembra. (K u.) Znani tukajšnji pisatelj Orlovski (pristaš stranke bolj-ševikov) je imenovan za ruskega poslanika v Stockholmu. Amsterdam 11. decembra (K. u.) Reuterjev urad poroča iz Petr grada : Centralni odbori socialističnih strank m izvrševalci odbor kmečk h dekg.itov objavljajo manifest vsem ruskim meščan' m, ki povdarja potrebo takojšnjega miru ter ostro obsoja vsa stremljenja maksma-listov glede separatnega premirja. Enterita in Rusija. Stockholm, 11. decembra. Glasom oetro-graških poročil se kaže v vodilnih krogih Rusije moaio stremljenje, da se iz griejo gh de mirovnega vprašanja preloma z emento m da pripravijo entento do tega, da se udeleži pogajanj. To ckij poizkuša, da bi dob 1 preko Francoske vpliv na Anglijo. Baje so tudi zapadne države mnenja, da se izognejo prelomu z Rusijo in da se udeleže pogajanj, čeuada juje ustavoda na zbur-nca pričeto mirovno akcijo. Na vsak način iz ostane vsakršen pritisk na Rusijo. Ta skltp je sporočilo fra cosko poslaništvo časopisju obenem z zagotovilom, da je Francja pripravljena za mirovna pogajanja na temelju, ki ni nasproten interesom in časti FrancjO. TruCkij je iznova pozval zaveznike, naj se udeleže pogajanj. Kaledjin. Kodanj, 11. decembra. »Berlingske Ti-dende« poroča iz Petrograda, da je hetman kozakov, Kaledjin, v Novočerkasku dal zapreti delavski in vojaški sovjet. Vlada je sklenila, da odpošlje čete proti Kaledjimi. Italijanska vLda proil s c alistom. Lug? no 11. decimb a (K. u.) V d'uštve-nih pr ..torih milanske .sociali tične stranke se je izvršila hišna preiskava. Strankin tajnik F. rtichr-art je bil aretiran. Pomoč Italiji. Amsterdam, 11. decembra. »Moming-post« poroča z italijanske fronte, da so francoske in angleške pomožne čete narasle na 100.000 mož. Vendar pa da sedaj z ozirom na položaj na vzhodni fronti še ni upanja, da bi aliirane čete v Italiji še letos mogle pričeti z veliko ofenzivo. Aprovizacija. Ubožna prehrana mestne aprovizacije. Vodstvo ubožne prehrane naznanja, da se novi priglasi ne morejo več sprejemati, kar se je že enkrat razglasilo v časopisju. Stranke, ki se zdaj vedno pogosteje oglašajo s priglasi naj počakajo, da vodstvo naznani zopet v časopisju novo sprejemanje. Obenem se poaovn* opozarjajo vsi pripadniki ubožne prehrane, da svoje izkaznice takoj oddado v pisarni (Poljanska cesta št. 13), kakor hitro zapuste ljubljanski okoliš, isfcotako morajo brezpogojno na-' znaniti vsako jjfemembo v družini ali v stanovanju. Opaža se, da stranke naznanjajo le slučaje, kjer je kaka oseba prirastla, obratne' slučaje pa je moralo vodstvo dozdaj skoro le na podlagi ovadb zasledovati. Kar se tiče ovadb, ki prihajajo dan na dan, izjavlja vodstvo ubožne prehrane, da naj dotičnik, ki ovadi kakd osebo, katera vsled nepravilnih podatkov o svojem dohodku krivično uživa podporo ubožne prehrane, dobro premisli slučaj ter ga stvarno ovadi, da se ne bo'dogajalo kakor sedaj, da. je bila skoro vsaka ovadba le izmišljotina in zavistno obrekovanje. Vodstvo naznanja vsemu občinstvu, da je v pisarni ubožne prehrane na razpolago zdaj seznam vseli pripadnikov .ubožne prehrane in vsakdo se lahko osebno prepriča, če ta alf ona oseba uživa podporo ubožne prehrane. V pisarni ubožne prehrane vloži tedaj lahko na tej podlagi ovadbo napram tenju ali črnemu pripadniku ubožne prehrane, toda le v tem slučaju, če ovaditelj podpiše svojo ovadbo. Le take ovadile bo vodstvo upoštevalo, anonimne pa bodo romale kratke/malo v koš. Ob*enerm se opozarjajo vsi, ki vlagajo ovadbe, da je te vložiti izključno le v pisarni ubožne prehrane, nikakor pa naj ne nadlegujejo s svojimi pritožbami drugih uradov. Oddaja živil. Dogaja se, da hodijo stranke po živila v cerkev sv. Jožefa na več izkaznic, na svojo in na take, katerih lastniki ne morejo osebno po živila radi zaposlenosti, bolezni ali kaj podobnega. Dogrjalo se je, da so se pri takem odjemanju vršile goljufije, zato mora naprej priti vsaka stranka sama po živila, kajti na dve izkaznici se bodo oddajala živila le onemu, kdor ima tozadevno potrdilo, ki ga dobi v pisarni ubožne prehrane. Kdor hoče tako potrdilo, mora prinesti s seboj izkaz, da je dotičnik, ki ne more sam po živila, resnično zaposlen v tistih časih, ko se odda-ajjo živila,, ali pa vsled svoje bolezni ne more priiti. Prekajeno meso na rumene Izkaznice D dobe stra ke v sredo 12 t. m. popoldne v cerkvi sv. J, žtfa D »Učen je tale red: od 1 do pol 2. ši. 1 do 200 od pol 2 do 2. št. 201^ do 400, od 2. do pol 3 št 401 do konca. 1 oseba dobi ’/4 kg 2 osebi '/2 kg. 31a 4 osebe 3/4 kg, 5 in 6 oseb 1 kg 7 in 8 oseb 1 '/t kg, več oseb l1/* kg. Kilogram stane 4 K Prekajeno meso na uradniška skupine se oddaja v sredo 12. t. m. popoldne v cerkvi sv. Jožefa. Določen je tale red: 1 uradniška skupina od pol 3. do 3 štev. 1 do 200, od 3 do pol 4. št. 201 do konca II uradniška skupina od pol 4. do 4. 111 u admška skupina od 4. d > pol 5.' IV uradniška skupina od pol 5. do 5. 1 o eba debi *'* kg, 2 osebi V2 kg, 3 in 4 osebe 3j* kg 5 m 6 oseb 1 kg, 7 m 8 oseb 1'/4 kg, več oseb. pa 1 ' 2 kg Kilogram stane 4 K Krompir za 311 okraj dobe stranice v četrtek 13. v petek 14. in v soboto 15. t. m. pri Miihieisnu Določen je tale red: v čeutek popoldne od 2. do 3. št. 1 d> 100. od 3. do 4 štev. 101 do 200, od 4 do 5 št. 201 no 300. V peti k dopo;dne od 8. do 9 št 301 do 40 !, od 9 do 10 št. 401vdo 500 od 10 do 11. št v/601 do 600, popoldne od 2. do 3 štev 601 d > 700, od 3. do 4. št 701 do 800, od 4. do 5 št. 801 do 900 V Aboto dopoldne od 8. do 9. št 901 do 1000, od 9. do 10. st. 1001 do 1 i 00 od 10. do 11 št. 1101 do 1200. pc po dre rd 2 fco 3. št 1201 do 130 >, in od 3 no 4. ši. 1301 d ) konca. Vsaka oseba d bi 10 kg kiiogram -.taue 30 v.n. Meso na rdeče izkaznice brez A dobe stranke v četrtek, 13. t. m. v cerkvi sv. Jožefa. Določen je ta-le’ red: Od pol 2. do 2. št. 1 do ?00, od 2. do pol 3. št. 201 do 400, od pol 3. do 3. št. 401 do 600, od 3. do pol 4. št. 601 do 800, od pol 4. do 4. št. 801 do konca. 1 oseba dobi četrt kg, 2 osebi pol kg, 3 in 4 osebe tri četrt kg, 5 in 6 oseb 1 kg, 7 in 8 oseb 1 in četrt kg, več oseb 1 in pol kg. — Kilogram stane 2 kroni. Prodaja premoga na rjave izkaznice se prione v petek, 14. decembra 1917. Dnevni red se objavi jutri. Trgovcem se bomakazovala moka v petek, 14. decembra ob 9. v mestni posvetovalnici. Razno. * Transportni dohodki avstrijskih državnih železnic znašajo za mesec oktober K 79,963.500, in so za K 4,476.415 višji kakor lanski dohodki v istem mesecu. * Zajutrek po dunajskih kavarnah obstoji sedaj iz skodelice kurje juhe, ker ne dobivajo kavarnarji nič več mleka. Skodelica take juhe velja 1 krono. Kadatr dobe kavarnarji moko, bodo postregli gostom za zajutrek' s i>rež-' ganko. - * Tobačno nakaznice. Z Dunaja poročajo: V finančnem ministrstvu se vrši v petek konferenca v zadevi uvedbe tobačnih izkaznic. Tedenska množina tobaka, ki odpade na posamezne kadilce, še ni določena. * BudhmpeiU-a brez plina Budimpeštanska plinarna je v petek • vs e d pomanjkanja preumga ustavila svoj otirat in ogrsko glr-n mesto ostane m kaj dni brez pon . * Vino na italijanski fronti. L st! poročajo, da je avstro . nemška armada v Italiji zajela ogromne zaloge vina. in scer toliko, da g- je v izob liu za naše in nemš e čete. Sene vina bi morale vsled tega padati. * Umrl je v Sofiji bivši minister Frangia, član Gešovljevega in Danevljevega kabineta. Minister Frangia je imel tudi na Slovenskem prijatelje, opetovano je pcsetil naše kraje in je jirebival nekaj časa tudi na Bledu. :: Brigadir Piisudski, ustanovitelj poljskih legij in ljubljenec poljskega naroda, je v Magdeburgu, kjer so ga Nemci internirali, opasno zbolel. Piisudski uživa v vjetništvu pravice oficirja, korespondenca pa mu je prepovedana. * Potopljeni norveški parnik. Iz Kristija-nije poročajo, da je bil 4. t. m. torpediran norveški parnik V»a-v«, dve morski milji pred Li-zaro. Parnik je plul z jeklo naložen od Glasgo-wa v Le Hovre. 1 X;a moža sta se rešila, ostalih 19 pa je utonilo ali pa bilo. ubitih pri eks- * Položaj,na Portugalskem. V Lizboni je nastal zopet mir. Vlada je sklenila, „ da razpusti parlament ter pozvala predsednika republike, naj (dstopi. Ker se je predsednik branil odstopiti, -mu je vlada naznunla, da je aretiran. * Ruski kronski biseri izginili.. Ljenjinova vredni nad tri milijone frankov, izginili iz mu-vredni nad tri milijone frtnkov, izginili iz muzeja, kjer so jih hranili. * Strašen vihar na Severnem morju. Iz Kodanja se brzojavno poroča: V Bergen dospeli mornarji pripovedujejo, da je zadnje dni divjal na Severnem morju strahovit vihar. Minulo soboto je odplulo iz Servika v Bergen 12 parnikov je dospelo na cilj; o usodi ostalih ni parnikov je dospelo na cilj; o osodi ostalih ni nič znanega. Skoraj gotovo so se potopili. Listnica uredništva. S. K. v R. — Vojna zveza kons. društev in kons. Z3vodov ima pisarniške prostore v Ljubljani, Franca Jožtfa cesta 5 — Ivan B. v K. — Za en ital. soc. dem. stranke v AVSTRIJI S f izhaja v Trstu dvakrat na dan, je naj večji in najbolj razširjeni italijanski^ list v Avstriji. Prinaša naj-novejša poročila iz vseh krajev. — Naprodaj je po vseh večjih krajih 'Avstro-Ogrske. isrefžje v tem listu je na bolj priporočljivo, ker je ta list na bolj razširjen. — Naročnina na obe izdaji K 4 , samo na jutranjo K 2'40, samo mi večerno K 2’— na mesec. Trgovske inserate računa po 40 v petil vrsto. z= Naslov Ušla je : „ I L LAV OR ATORE“ Trst. I M Sodrugi! Sodružice! V zrn ‘vu organ iz cijsfega pravilnika sklicujemo na 25. in 26. dec t 1. v Ljubljano redili strankifi z bor i dnevnim redom 1 Poročila f) ; b) blagame/Poroča sodrug J -sip Petejan 2. Politični položaj — poroči sodrug dr. H. Tuma 3 Orga -izac ja in taktika — poroča sodrug Mfihijor C.bal. N 4 T vi — poroča sodrug Anton Kristan. 5 Deiavstvs v voj si: a) anrovizacijsko delo — poroča sod'Ug Anton Kristan; b) socialna zakonodaja — poroča Josip Kopač. 6 Volitev izvrševanega odbora, 7. R znoterosti. Z^st prince na strankin zbor imajo pravico odooslati: •;) vsaka krajevni organizacija po enega do 60 čian-iv in za vsakih daljnih 100 član v po enega; b) v.-aka okrajna organizacija po dva; c) vsasa d-, žel na org nizacjapo dva. _ Oigamzirani Si drugi posameznih industrijskih skupin imajo pra ico poslati iz vsake dežele po dva zastopiiiv ; volitev teh odposlancev p< s eduje s-krajni odbor. Kraj1, kier so ženske otgamzrane smejo poleg sod ugov voliti tudi s« d užice za zastopnice. Predloge je vposlati vsaj 14 dni pred zborom 'izvrštvalnemu odboru na upiaco „Nnpreja“ v Ljubljani. Izvrševulm odbor. Izdajatelj in odgovorni uredniis: Josip Petejan. Tisk .Učiteljske t skarne“ v Liubljani.