IZA.NEDELJO Sf. Vaclav. Spomlnski dan 28. september. Kakor znano, obhajajo letos Cehi tf« sočletnico smrti tistega svojega kneza, ki Je med njimi utrdll krščanstvo, sv4 Vaclava. Siriti je začel vero Kristusovo med čeSkim ljudstvom že knez Božtvoj, starl oče sv. Vaclava. Boživoj iu njegova žena Ljudmila sta krščansko vero sprejela od sv. Metoda in sta jo nato Sirlla po Češkem. Po njunih stopinjah je hodil tudi nJHni »in Spitihner. Po njegovi smrti mu je sledil kot vladar njegov brat Vratislav I., oče sv. Vacla« va. Vratislav je bil vnet katoličan in ja llrll krščanstvo tudl med svojim Ijud« stvom. Stopil je v zakon z Dragomiro, pogansko LutiSarsko. Ta se je držala poganatva in ga je skušala tudi na Češkem, kjer Je le mogla, podpirati in rnu Kopei pridobiti zmago in staro veljavo. Hotefei Je v tem duhu vzgojiti tudi svoje otroke. Pri mlajšem sinu Boleslavu i Ji je to posrefillo. Starejši Vaclav pa i je z vso ljubeznijo oklenil stare matere sv. Ljudmile, ki ga je vzgojila r, ¦velnlka. Ker je bil ob smrti kneza Vratislava njegov sin Vaclav star šele 18 let, se je hotela vlade nad češko zemljo polastiti Dragomira. A kmalu Je naorala spoznati, da je pri ljudstvu silno osovražena, da pa uživa ljubezen in zaupanje mladega Vaclava, pa tudi vsega ljudstva njena tašča Ljudmila. Začela jo je strupeno sovražiti in besno preganjati, tako da se je stara kneginja umaknila na samotni grad Tetin. A Dragomiri to še ni bilo dovolj, ni mirovala, dokler niso njeni privrženci sv. Ljudmile na njenem gradu zadušili. A Dragomira ni prišla na »voj raCun. Ljudstvo ni hotelo nič vedeti o vladi okrutnice, ki je še vrhu tega s svojim mlajšim sinom zelo pohujšlji« ˇo živela. Zato so z velikim navdušeDjem izklicali za kneza priljubljenega Vadava. Vaclav je vladal res kot pravl krščanski vladar. Skrbel je, da bi s« krSčanstvo s svojim blagoslovom razSirilo po njegovi deželi. Skrbel je, da j« bllo v njegovem kralfestvu vedno dovolj duhovnikov. Zidal je samostane in, cerkve, med drugiini je začel staviti tudi cerkev sv. Vida v Pragi. Odlikoval •e je posebno po usmiljenosti ln dobrodelnosti. Vsak pomoči notreben je nalel pri njern uraevanje in podporo. RatJ je s svojimi lastnimi rokami pomagal revežem. Ponoči jim je na lastnih ramah nosil drva, udeleževal se je pogreba ubogih, obiskoval je ujetniko po ječah. Bil je velik častilec presv. Rešnjega Telesa. Skoro vsako noč je vstal, da je šel počastit pred cerkvena vrata Jezusa v najsvetejaem zakramcntu. Legenda pripovedujo, da je gorela v njem taka ljubezen do Jezusa v najsvetejšem zakramentu, da so po zimi njegove noge ogrevale lod, po katerem je stopal in je njegov služabnik, ki je šel za njim, čutil to toploto. Tudi jc s lastnimi rokarni sejal pšenico, iz katere so M pripravljale hostije in stiskal iz grozdja vino za sv. mašo. Sam je živel čisto, trezno, res krščansko in je tako življenje zahteval tudi y vsem svojem kraljestvu. S tem pa si je nakopal sovraštvo velikažev, ki *o Be deloma bili pogani, ali pa tudi kot kristjani niso pustili svojega žlvljenja ln so živeli zelo razuzdano. Začeli so hujskatl zoper sv. kneza. Za pretvezo, s katero so delali zoper Vaclava, pa so iporabili to, da se je naslonil na Nemce. NJegova mati Dragomira je zakri;vila, da je prihrumel nemški kralj Henrik % dvema velikima vojskama na Ceško. Vaclav je spoznal, da v boju nlkakor ne more zmagati in da bi pri porazu njegova dežela popolnoma Ugubila svojo samostojnost. Zato so j« z nemškim kraljem mirno pobotal in se savezal, da plaCa vsako leto nek da.rek. To so izrabili velikašl in Dragomira in so začeli proti Vaclavu hujskati predvsom njegovega brata Boleslava, ki Je že takrat imel med ljudstvom priimek »grozni«. Ta si seveda ni dal dvakrat reči, ker je tudi sovražil brata radl njegovega vzglednega življenja in je sam hrepenel po vladi. Hinavsko je povabil svojega brata na posvečenje cerkve v Stari Boleslavi. Vaclava so sicer napolnjevale temne slutnje, a se je povabilu le odzval. Prijazen in veeel se je udeleževal raznih slovesnosti, med tem, ko so zarotniki pazili na priliko, da bi izvršili svoje temne načrte. Ko je šel 28. septembra zjutraj zgodaj k sv. maSi, so ga pred cerkvijo napadli njegov brat in njsgovi privrženci. Sicer se je junaško branil, a podlegel je premoči in izdahnil svojo dušo pred cerkvenimi vrati, odpuščajoč svojim sovražnikom in morilcem. Češko Ijudstvo je takoj začelo častiti svojega umorjenega kneza kot svetnika in zaščitnika češke zemlje. Sv. Vaclav je v svoji deželi tako vneto širil krščansko vero, ker se je pae dobro zavedal, kak blagoslov je ona, de postanejo po njej posamezniki, družine in celi narodi deležni božjih blagodarov. In ko letos češki katoličani obhajajo z velikimi slovesnostmi tisočletnico sv. Vaclava, se pač hočejo spomniti blagoslovljene dedščine, ki njim jo je zapustil njihov veliki knez, se hočejo Bogu zahvaliti za milost vere, se hočejo navdu.šiti, navdušiti, da bodo to dedščino zvesto in skrbno varovali. Da bi se tudi mi zavedali, kaj imamo s svojo krščansko vero. Kako bi bllo življcnje, ko bi nam njena luč nikdar ne sijala. Kako bi živeli brez nje, kako bi brez nje trpeli, kako BI brez nje umirali? Žato se varujmo vsega kar bi nam lahko vero izpodkopalo, vsoga, kar hi nas storilo za vero mlačne in brezbrižne! Varujmo jo zvejtto Bvojim dušam in svojim družinamt V Rimu. V Rimu kljub pogodbi, ki Bta jo sklenila letos sv. oče in italijanBka vlada ne pride do miru. To pa radi toga, ker italijanska vlada noče izpolniti obljub, predvsem onih, ki se tičejo vzgoje mladine. Ko so bili udeleženci velikega mladinskega romanja spreJeti pri sv. očetu, je ta povdarjal, da morajo vzgledno ži\ Ui in biti priDrav- ljeni na mučeništvo. Laski listi so radi tega papeža struper.o napadli. — Meseca septembra so zopet začeli prihajati v Riiri ?tevilni vlaki, ki prihajajo iz raznih katoliških dežel, da čestitajo papežu ob 50 letnici mašništva. Pripravlja se tudl posebno romanje Hrvatov in Slovencev. — Po raznih poročilih znaša št-vilo prebivalcev Vatikanskega mesta, v katerem je papež samostojen vladar, 563 duš. Katoliško gibaaje. V Rimu se je vršil socijalni teden, na katerem so se razgovarjali o raznih perečik zadevah. — V Londonu so imeli pod predsedstvom kardinala Bouerne-ja katoliški dan, katerega se je udeležilo 30.000 mož. Za Angleško gotovo veliko število. — Pariški nadškof in kardinal Dubois slavi, kakor sv. oče sam, letos 50 letnico svojega maSništva. Papež mu je poslal posebno pismo, v katerem mu čestita in povdarja zasluge, ki si jih je pridobil za katoliško Cerkev na Francoskem. čndež sv. Januarifa. 19. septembra obhaja Cerkev god sv. Januarija. Bil je Skof v Boneventu v Italiji in je umrl leta 305 po Kristusovem rojstvu mučeniške smrti. Njegove ostanke so prenesli v Neapolj. Pri teh ostankih je nekaj posebnega. Razen tele3a sv. Januarija shranjujejo tudi dve posodici, ki sta napolnjeni z njogovo krvjo. 2e od 12. stoletja naprej pa se opazuje, da kri, ki je drugače v teh posodicah strnjena, postane tekoča, kakor hitro se posodicl pribllžate glavi sv. mufienlka, Vso zadevo bo že velikokrat natančno preiskali, pisali so o nj*j debel« knjlge, a dosedaj se še nl nikomur posrečilo, da bi mogel razložiti ta pojav na naraven način. Prihodnji evharističnl kongres. Prl- hodnji svetovni evharistični kongrea bo zboroval od 7. do 1. maja 1930 t Kartagi v Severni Afriki. Mesto Kartago je okoliS, kjer je deloval sv. Avguštin, živela njegova svetniška mati Monika, svetnici in mučenici Felicita ter Perpotua in kraj, kjer je umrl svetnik, francoski kralj Ludovik. Kartago spada pod Francijo. Francoska vlada je že naročila upravitelju sedeža prihodnjega evharističnega kongresa, da mora načslovati pripravam. Sploh so izjavili severoafriški katoličani, judje in mohamedani, da bodo storili vse, da bo evharistični kongres v njihovi sredinJ kar najbolj veličasten.