Slovenski' tednik
za koristi delavnega ljudstva v Ameriki
G L*AS SVOBODE
V slogi )e moč!
GLASILO SX/’O'BODOMISELNIH SLOVEJVCEV V AMEHIK.I
Slovénie Weekly
devoted to the interest* of the laboring classes
Od boja do zmage!
iátev. 37.
Entered as Second-Class Matter July 8fch, 1903, at the Post-Office at Chicago, III., under Act oi March 3rd, 1879
Chicago, IIL, 12. septembra 1913.
Kdor ne misli svobodno, se ne more boriti za svobodo!
Leto xn;
Razgled po svetu.
AVSTRO-OGRSKO.
Dunaj. — Grški nadškof Bogdanovič, ki je v Karlovci za metropolita ogrske dežele, se je 5. t. m. izgubil v kopališču Gastein, kjer se je lečil.
Rešilna ekspedicija, ki je v planinah iskala nadškofa, se je vrnila brez da bi ga našla.
Dunaj. — Desettisoč Zionistov, ki zastopa židovska društva iz vseli delov sveta, so 7. t. m. slavili spomin ob grobu Theodora Her-za. Sprevod je bil silno impozanten ter je trajal 2 uri, predno so mimo groba korakali.
Dunaj. — Veliko pozornost zbuja poročilo iz Zagreba, po katerem je preiskava radi zavratnega napada na kraljevega komisarja baron Skerliča, dognala, da je bil tudi nameravan atentat na pre-stolnaslednika nadvojvoda Franc Ferdinand.
Akoravno napadalce, študent Stefan 'Titzig vedno trdi, da nima nobenega sokrivca, so vendar osumljenega dijaka Alinoviča zaprli. Pri hišni preiskavi so našli pisma, iz katerih je razvidno, da bi se pri prvi priložnosti imel izvršiti atentat na nadvojvoda prestolonaslednika.
To bo imelo za posledico, da bodo odslej dijaki v Zagrebu strogo nadzorovani.
Nemčija.
Berlin. — K razširjajoči vesti, da so Zdr. države zbrisale 15 odstotno carino na inozemske knjige, se dodatno poroča, da vest še ni uradno potrjena, toda ni nobenega dvoma, da bi se taka carina vzdržati mogla.
Berlin. — Nemška vlada je določila ivl(, (KJO/.marko/ za nakup radiuma v zdravilske svrhe ter je en gram že kupila, ki stane 350,-000 inarkov.
Sigmaringen. — Predvečer poroke ex-kralj«a Manuela Portugalskega s prineezinjo Augusta Vik-toria von Hohenzollern, je bil v gradu Sigmaringen velikanski banket. Cerkvena poroka se je vršila v dvorni kapeli po kardinalu Nette, bivši nadškof in patriarh Lizbone. Nedeljo pred poroko so bili okliči, v katerih so bili navedeni vsi častni naslovi in tudi ‘'veličanstvo”. (Op. ur. “Veličanstvo” brez dežele in brez podanikov. Sicer pa so naslovi ceno in Nemec pravi: “Titel ohne Mit-tel”.)
Italija.
Rim. — Trupe in policaji so stražili ceste, po katerih so korakali katoliški atleti v sv. Petra cerkev. Pri maši so bili v cerkvi San Giovarmi di Laterano.
Nameravamo parado je policija prepovedala, ker je bilo bati protiklerikalne demonstracije. Vzlic skrbnim odredbam za vzdržanje miru in reda, ie vendar prišlo do manjših rabuk, v katerih so bili slišati klici na eni strani “dolgo naj živi papež” in na drugi pa “naj živi svoboda misli.”
Marčanje atletov do Petrove cerkve je trajal štiri ure, kjer so z zastavami korakali na dvorišče San Damaso. “Sveti oče” jih je kleče pričakoval.
Proti prepovedi parade, je protestiralo v obširnejšem članku vatikansko glasilo “Osservatore Romano”. V članku se navaja, da je prepoved napad na svobodo katoličanov. Med atleti so bili o-sobito pozivljani “sinovi svobodne Amerike, naj doma natančno popišejo način svobode in neodvisnost, katero italijanske postave pripoznajo sveti stolici.”
Špansko.
Madrid. — Kralj Alfons je 6 na smrt obsojene zločince pomilostil v dosmrtno ječo, med katerimi je tudi anarhist Rafael iSanchez Alle-tro, ki je 13. aprila poskusil kralja umoriti.
BEBELOV POGREB.
Pred enim dobrim letom je o-biskal nemški cesar mesto Curich. Velika množica radovednežev je prodajala zijala in izkazovala u-danost nemškemu Mihelu. Dne 17. avgusta se je vršil v tem mestu pogreb Augusta Bebela. Nemški časniki sedaj poročajo, da je bilo pri pogrebu Bebela desetkrat toliko ljudstva kot pa takrat ko je bil cesar v mestu. Ko bi se bil pogreb vršil v Berlinu, to bi bilo toliko ljudstva zbranega, kot še nikdar prej in kar pomni nemška zgodovina.
Pri pogrebu je bilo navzočih nekaj nad 300 strokovnih in delavskih organizacij raznih narodnosti, zraven tega razne socialistične organizacije iz vseh dežel in krajev Evrope in Amerike. Nad dvajset tisoč ljudi je korakalo za krsto in nič manj kot 500 žensk je nosilo vence pred krsto; pevski zbor, brojee 400 oseb je pel in veliko število raznih godb je igralo žalostinke. Karl Liebkneeht, sin Bebelovega starega prijatelja je vodil sprevod. Truplo umrlega je bilo zavito v stotine rdečih zastav. Bebela niso pokopali, njegovo truplo so sežgali.
Velikabritani j a.
Manchester. — Letna konferenca “Trades Union Council” je 8. t. m. zaključila s soglasnim protestom proti “blaznemu oboroževanju” na vsem svetu in nadalje proti feldmaršal Robertovem načrtu k obvezni vojaški službi. — Član parlamenta William Thorne, eden socialističnih voditeljev, je izjavil, “da ni niti za pol naprstnika razlike med Toriesi in liberalci glede pomnožitve oboreževa-nja in da je celo med delavskimi člani v parlamentu nekaj takih, ki glasujejo za oboroževanje, kadar pride to vprašanje na dnevni red.” Ta izjava se je na znanje vzela s klici “sramota!”
Švica.
Genf. — Blizo Simplon prelaza ob švicarski-italijanski meji, sti bili najdeni brezglavi trupli dveh italijanskih hribolazcev.
Policija s pomočjo številnih planinskih vodij, išče manjkajoče glave.
Ker ni znakov, da bi bil izvršen roparski umor, tedaj je mnenje da sta umorjena žrtev “črne roke”.
Rusija.
Petrograd. — Dvatisoč moških prebivalcev iz Kutanja ruske province istega imena se od 25. avgusta držijo v zajetju in sicer samo na polovični hrani. Policija hoče na. ta način jetnike prisiliti, da izdajo morilca nekega policaja. —
Princ Gelovani, kateri v dumi zastopa dotični distrikt, je pri ministru za notranje zadeve vložil oster protest proti grozovitemu početju. Stroga preiskava zadeve je uvedena.
Petrograd. — Od 30. avgusta so iz Kersona prijavljeni trije slučaji aziatske kolere.
Mehika.
Washington. — Predsednik Wilson ni poskusil, da bi dobil podrobneje pojasnilo od Huertovega odposlanca O «Shaughnessy, se li bo predsednik Mehike udal ameriškim pogojem, da se ne bo udeležil oktoberskih volitev. Celo stališče, ki ga zavzema mehikanski predsednik napram Zdr. državam, je zelo zamotano in dvoumno.
Amerikanci vedno bežijo iz Mehike.
Pobratimstvo.
Iz Haaga poročajo, da se je u-stanovila “ameriško-japonska U-nija”, kakoršna je bila že zdavno nameravana od ameriških in japonskih -delegatov na svetovno mirovnem kongresu, in sicer je ustanovljena po načinu “franco-ske-nemške Unije”.
III. Glavno zborovanje S. S. P. Zveze se je pričelo.
NAD 65 DELEGATOV IN GLAV. ODBORNIKOV JE PRISOTNIH.
V	pondeljek ob osmi uri zjutraj odprl je predsednik glavnega odbora S. S. P. Z. tretje redno zborovanje Slovenske Svobodomiselne Podporne Zveze v Milwaukee, Wis. Na konvencijo je prišlo 54 delegatov in 10 odbornikov.
Iz poročil, katere smo prejeli v tem času uvidevamo, da na to konvencijo so poslala razna društva samo razsodne može, ki so se že pri svojih društvih izkazali, da jim je dobrobit in napredek Zveze krnjenih društev prva briga in če se smemo zanašati na ta poročila tedaj moramo odprto reči, da tretje zborovanje S. S. P. Z. bo eno najpomembneje ših v zgodovini slovenskih podpornih organizacij v Ameriki.
Duh, ki veje med delegati in pooblaščenci raznih dru-> štev je svobodomiseln, Napreden in kolikor je storila S. N. P. J. za razvoj bratstva, enakosti in socijalizma ravno toliko smemo sedaj pričakovati od S. S. P. Z., da bo storila ona, poleg dopolnitve njenega glavnega namena, za svobodomiselnost. Kar je bilo izpuščeno pri S. N. P. J., to bo dopolnjeno pri S. S. P. Z.
Iz poročil tudi povzamemo, da so delegati skoro enoglasni za združitev slovenskih podpornih organizacij. Jugoslovanski Kat. Jednoti, katera ima sedaj svoje glavno zborovanje v Pittsburgu so delegatje v Milwaukee sklenili enoglasno poslati pozdrav, ki se glasi dobesedno:
Slavna konvencija J. S. K. Jednote, Pittsburgh, Pa.
“Živi duh združenja in bodi zdrav slovenski rod!
Konvencija S. S.. P. Z.
Ta brzojavka očito kaže,da delegatje S. S. P. Z. so za združenje in da bodo na to tudi delovali. In s tem se mi popolnoma strinjamo in zavednim delegatom čestitamo.
Prvi dan zborovanja sicer za Zvezo ni imel velikega pomena, ker na obeh sejah so bili storjeni samo pripravi ljalni koraki, to je pooblastila so bila pregledana, razni kon-venčni odbori so bili imenovani, določil red seje in zasli-šaje poročil glavnih odbornikov. Konvenčne seje bo vodil poseben odbor, predsedoval bo M. V. Konda, del. Marn je podpredsednik in zapisnikarji so: del. Smuk, Hočevar in Muhvie. Konvencija je sklenila, «da se bo dal zapisnik vsake seje sproti tiskati in sicer v 1000 izvodih, tako da bo vsak delegat dobil eno kopijo in tudi vsako društvo. Konvenčni zapisnik bodemo začeli priobčevati v celoti prihodnji teden.	,
* * *
V	pondeljek večer je bila povabljena cela delegacija na njim v počast «prirejeni banket, ki je bil nekaj velikanskega, veličastnega in nad vse razvedrilnega. Ta banket so priredila Mihvauška društva št. 24, 50 in 111 S. S. P. Z. s sodelovanjem Tamburaškega del. soc. društva “ Adrija”, Pev. soc. zbora “Naprej” in Pevskega društva “Zvon”, kateri vsi so izvršili svojo nalogo v največjo zadovoljnost navzočega občinstva.
Nastopili so tudi razni govorniki. Prvi je nastopil predsednik dr. št. 24, g. Krolnik, kateremu se je poznalo, da je umetnik dramatike in šaljivosti. Na pozdrav mu je odgovoril in se v imenu cele delegacije zahvalil gl. predsednik Anton Mladič. Govorili so še razni delegatje in odborniki kot: Kalan, Ermecc, Hočevar in drugi, kateri so vsi svojo nalogo dobro rešili.
Žrtve vojne na, Balkanu.
Sedaj v Macedoniji bivajoči dopisovalec “Corriere della Sera”, ki je bil obšel vse glavne točke bojišč na Balkanu, je sestavil cenitev izgub balkanskih držav, glede ljudi in denarja prve vojne, kakor sledi:
Bolgarija: 350,000 mož mobiliziranih, 80,000 mrtvih, 300 milijonov dolarjev stroškov.
ISrbija: 250,000 mož mobiliziranih, 30,000 mrtvih, 160 milijonov dolarjev stroškov.
Grška: 150,000 mož mobiliziranih, 10,000 mrtvih, 70 milijonov dolarjev stroškov.
'Črna gora: 30,000 mož mobiliziranih, 8000 mrtvih, 4 milijonov dolarjev stroškov.
Turčija: 450,000 mož mobiliziranih, 100,000 mrtvih, 400 milijonov dolarjev stroškov.
Približnje številke druge vojne so sledeče:
Bolgarija: 60,000 mrtvih, 180 milijonov dolarjev stroškov.
Srbija: 40,000 mrtvih, 100 milijonov dolarjev stroškov.
Ako se k tem prištejejo umorjeni, žrtve kolere in pragih epidemij, tedaj znaša izguba ljudi najmanje 400,000 oseb in finančni stroški se cenijo na $1,300,000,000.
Policijski načelnik ustreljen.
Guthrie, Okla., 7. sept. — Črnec Lon Green je danes ustrelil policijskega načelnika L. Muxlow in policaja J. H. Caldwell, ko sta izvrševala hišno preiskavo radi točenja opojnih pijač brez licence.
Velikanski požar.
Hot Springs, Ark. — Dne 5. sept. je tukaj izbruhnil požar, kateri je vse uničil na eno miljo dolžine in osem blokov širjave na vzhodnjem delu mesta.
Prizadete so velike trgovine, hoteli in javna poslopja. Če je kaj človeških žrtev, še ni znano. 2000 oseb je brez strehe. Med razdejanimi poslopji so tudi mestne naprave, kot razsvetljave, vodovod, elektrarna, okrajno sodišče, vseu-čelišče, Park-, Moody- in Princess hoteli, St. Louis, Iron Mountain in Southern kolodvor in nje delavnice ter na stotine drugih hiš.
Ljudje, ki so bili od požara prizadeti, so le malo rešili, ker se je ogenj z neznansko brzino širil. —-Skoda znaša več milijonov.
Politično prednaznanilo.
Portland, Me., 8. sept. — Danes se je tukaj v tretjem kongresnem clistriktu vršila nadomestna volitev, pri kateri je bil republikanski kandidat John A. Peters izvoljen z večino 553 glasov nad demokratičnem nasprotnikom William A. Pattangall. Progresivni Edward M. Lawrence je bil tretji.
Pri volitvi predsednika v novembru lanskega leta je bilo razmerje glasov sledeče:
Wilson, dem. 14,692 ; Roosevelt, progr. 13,238 ; Taft, rep. 7159 glasov.
Današnja volitev ima nastop-nji izid:
Peters, rep., 15,106 ; Pattangall, dem. 14,553; Lawrence, prog., 6187 glasov.
Delavske noviie.
Štrajk v Calumetu, Mich.
Iz Calumeta, Mich., prihaja vest, da se nemore poravnati štrajk ondotnih rudarjev. Štraj-karji vstrajajo pri svojih zahtevah, a posestniki rudnikov zavračajo pogajanje s pristavkom, cia delavci niso imeli nobenega povoda za stavko in da štrajk ni nič druzega, kot nekak silomer. —
Kaj ne, to je dobro rečeno ?! — Toda vzemimo slučaj, da bi rudarji resnično mogli izhajati s svojimi starimi plačami in da so štrajk vprizorili, da pokažejo kapitalistom svojo moč. In kaj je potem pri vsem tem? Ako ima kapital pravico pričeti svoja podjetja in iste poljubno zopet zapreti, tedaj se tudi delavcem ne sme odvzeti pravica, da prenehajo delati in da s svojim delom poljubno razpolagajo. Delavec ni suženj! In ako si premogarski trrnsti, tru-sti mesa in vsi drugi trusti lastijo pravico, da cene najpotrebnejših živil poljubno kviško tirajo, potem ima tudi delavec pravico svojo delavno silo dražje prodati, kot je oholim kapitalistu ljubo.
In pri vsem tem je vprašanje, katero se sedaj pod obstoječim sistemom ne da rešiti; namreč vprašanje kedaj so še države z milico, s policaji in s roparskimi detektivi ščitile delavce, če so kapitalisti zaprli svoja podjetja, ko so na tak način tudi stavkali?! Ali smatra država na vsak način kapital za več vreden, kot je pa delavec? Ne! Delavec producira kapital, tedaj ima brezpogojno prednost !
Dokler se ne bo delavstvo zavedalo svojih pravic in svoje sile, toliko časa bo sužnjilo onemu, ki ga živi!
Štrajk je pričel s prelivanjem krvi.
St. Louis, Mo., 9. sept. — Petsto delavcev podjetja Commonwealth Steel Company v Granite City, 111., je danes zastavkalo. I-r.ozemci, največ Rumunci, so se pod varstvom policije pririnili, da zavzamejo prostore štrajkarjev. Posledica temu je bila, krvavi spopad pri katerem je bilo veliko ranjenih.
Zavedni delavci, proč od Calumeta!
Strah pred kaznijo.
Sullivan, 111. — Nimrod Huff, mlad farmer in sin tukajšnjega pravdnika Rufusa Huff, je imel biti aretiran ker je pretil s smrtjo svoji nevesti. Ko se mu je približal šerif Fleming, ga je Huff s puško ustrelil, potem pa še sebe.
Velika škoda vsled neurja.
Nad Colorado Springs so so u-trgali oblaki in povzročili škode za $100,000. Sadeži so silno trpeli in deželne ceste so tako poškodovane, da bo popravilo stalo veliko tisočev dolarjev. Najmanje petdeset rodbin je brez strehe in veliko ljudi je komaj smrti uteklo. Mnogo hiš na Colorado Ave. je stalo 3 do 5 čevljev pod vodo in veliko rodbin se je moralo umakniti na visočine.
Roosevelt svetovalec Sulzerja.
Albany, N. Y. — Col. Theodore
Roosevelt je začasno odstavlje-.njemu governerju Sulzer dal pismeni svet, “naj se popolnoma in odkrito izjavi glede proti njemu naperjenih obdolžite v.”
“Vi ste dolžni sam sebi in o-nim, ki so Vas podpirali”, pravi pismo med drugim, “da pri prvi priliki odgovorite obtožbam.”
'Gosp. Sulzer je pismo priobčil brez razloge; toda svet expred-sednika hoče upoštevati šele med razpravami.
Thaw in njegova zadeva.
Coatieoek, Kanada. —. 15. t. m. bo Harry K. Thaw predstavljen kraljevemu prizivnemu sodišču v Montrealu.
Sodnik Gerv'ais je izdal “habeas corpus” povelje, po katerem se ima Thaw takoj v Montreal prepeljati.
Dva odvetnika sta v Montrealu vložila v prilog begunca dvojno vlogo in sicer — “habeas eorpus-razpravo” in pa da se prepove —, da bi izselniški urad izgnal Tha-wa. Da se je ta ukaz takoj izvršil, najet je bil — posebni vlak, s katerim se je peljal dotični sluga, ki jp v Coaticook dostavil odredbo višjega sodišča.
Začetkom so štrajkarji mirno hoteli vplivati na skabe, a ker ni bilo vspeha, so rabili silo. Uradniki so poklicali policijo, katera je dospela, ko je boj že bil v živahnem vršenju.
Štrajk je bil že delj časa pripravljen. Delavci so se «ponovno pritožili, zaradi neznosnega ravnanja bossov z delavci, ter so zahtevali odpomoč; kar je pa bilo prezirano. Včeraj je bila delegacija. tozadevno v glavnem uradu, toda je bila surovo zavrnjena: torej je bila sklenjena' takojšnja
Lopov Orchard.
Boise, Idaho. — Harry Orchard, morilec governerja Franka Steu-nenberg in državna priča v pravdi proti "Haywood, Moyer in Petti-bone, kateri je bil obsojen na vislice, toda v dosmrtno ječo pomi-lcšeen kot plačilo za njegov trud, da bi bil omenjene tri delavske voditelje spravil na vešala, je sedaj vložil prošnjo za pomiloščenje. — Ker je lopov postal pobožen, podpira prošnjo metropolitanska cerkev v Waukesha, Wis., katera nabira podpise v to svrbo.
stavka.
Sumljivo blago.
Kočljiva zadeva.
St. Louis, Mo. —- Komptroler Bodenberger iz East St. Louis, je naznanil, da mu je na zagoneten način proč prišlo pet računskih knjig. Nektere teh knjig, so imele biti predložene veliki poroti, ki bode preiskavala baje nečisto mestno gospodarstvo.
New York. — Carinski uradniki so pridržali 20 kovčegov, katere je iz Evrope kot prtljago seboj pripeljala gospa Frank B. Wiberg, žena bivšega pomožnega tajnika za trgovino in delo. Carinski uradniki so našli, da se je zgodila “pomota” pri napovedi glede vrednosti vsebine prtljage.
Vročina, in suša.
Kansas City. — Države Missouri, Kansas in Oklahoma je ponovno obiskala neznosna vročina. Živo srebro kaže 100 stopinj in čez. Zvz. vremenski urad naznanja, da dežja še ni pričakovati kmalu. Otvoritev šol se je odgodila.
Zadeva Western Fuel Co.
San Francisco. — Zaradi preziranja sodišča, je zvezni sodnik Dooling obsodil Western Fuel Co. v denarno globo $2000 ter odredil aretacijo kompanijskega tajnika Davida C. Nareross. Tvrdka se je branila predložiti svoje knjige veliki poroti, ki preiskuje imenovano tvrdko.
DENARJE V STARO DOMOVINO
pošiljamo:
Za $	10.30 ................... 50	kron
Za $	20.45 .................. 100	'kron
Za $	40.90 .................. 200	kron
Za $	81.80 .................. 400	kron
Za $	102.25 ................. 500	kron
Za $	204.00 ................ 1000	kron
Za $	407.00 ................ 2000	kron
Za $1017.00 ______•......... 5000 kron
Poštarina je všteta pri telh s votah. Doma so nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c. kr. poštno 'hranilni «urad rv 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati je najprilične-je do $50.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske ipo Domestic Postal Money Order all pa New York Bank Draft:
I	FRANK SAKSER CO.,
82 Cortland St, New York 104 St. Clair ave., N. E., Cleveland. O.
Roman iz časov francozke revolucije	V v
	VITEZ IZ RDEČE HIŠE.
Spisal Alks. Dumas star.	(Le chevalier de Maison Rouge)
I
n.
Neznanka.
‘:Ali! občani, občani,” je vskli-knil Lorin, “mi se še spremo!” “Kregajte se ali ne, pri bogu, to nam je vseeno. Mi smo pravi republikanski vojaki, in medtem, ko boste vi patrulirali po ulicah, bomo mi prelivali kri na meji.” “Pazite, da je ne boste prelivali že med potom, občani. To se vam zna zgoditi, ako ne boste bolj uljudni, nego ste.”
“Uljudnost je aristokratska čednost, a mi smo sanskiloti*), so odvrnili prostovoljci.
“Ne govorite vendar o teh stvareh pred damo,” je opomnil Lorin. “Morda je Angležkinja.”
Na to se je galantno obrnil k dami rekoč: “Ni se Vam treba jeziti nad tem mojim domnevanjem, moja lepa, nočna ptičica.”
Citiral je na to neko pesem, v kateri pesnik opeva Anglijo.
“Ah, ti se izdajaš,” je rekel poveljnik prostovoljcev, “ti si če-stilec Pittov, ki je bil plačan od Anglije, ki je . . .”
“Tiho,” ^je odvrnil Lorin, “ti ne razumeš1 ničesar o poeziji, prijatelj ; raje hočem govoriti s teboj v prozi. Čuj ! Mi smo krotki in potrpežljivi vojaki narodne garde, pravi otroci Pariza, kar pome-nja, da znamo takoj udariti, ako nam je kdo razgrel kri.”
“Madame,” je rekel Maurice, “vidite, kaj se dogaja in lahko tudi uganete, kaj se še zgodi. V petih minutah se bo klalo deset ali dvanajst ljudi radi Vas. Ali je zadeva, za katero so se zavzeli Vaši zaščitniki, vredna krvi, ki se ima prelivati?”
" “ Gospod, ” je odgovorila neznanka in sklenila roki, “povedati Vam hočem samo nekaj: če dovolite, da me aretirajo, potem nastane iz tega zame in za druge taka nesreča, da bi Vas raje prosila: prebodite mi z orožjem srce in vrzite moje truplo v Seino.”
“Dobro, moja dama,” je odvrnil 'Maurice, “jaz jemljem vse nase.”
Spustil je roki lepe neznanke, ki sta doslej počivali v njegovih.
“Občani,” je rekel narodnim gardam, “kot vaš častnik, domoljub in Francoz, vam velim, da ščitite to žensko. In če te kanalje zinejo samo enkrat, Lorin, takoj bajonete v roko!”
“Pripravite orožja!” je ukazal Lorin.
“Moj bog, moj bog,” je zavpila neznanka, se zavila v kapuco in se naslonila na obcestni kamen. “Moj bog, obvarujte ga!”
Prostovoljci so se skušali braniti. Nekdo je ustrelil s pištolo, katere kroglja je prodrla Mauri-cev klobuk.
“Križajte bajonete,” je zapovedal Lorin. “Ram plan, plan, plan, plan, plan, plan.”
V temi je na to sledil trenotek boja in zmešnjave, med katero je padlo par strelov. Čuti je bilo tudi vsklikov in kletvic. Na bližnjih hišah sta se odprli samo dve ali tri okna, ki so se ravnotako hitro zopet zaprla.
Prostovoljci so bili v manjšini in slabše oboroženi, zato so bili takoj premagani. Dva sta bila težko ranjena, štirje drugi so bili kakor pritrjeni na steno, vsak z bodalom v prsih.
“Tako”, je rekel Lorin, “sedaj upam, da boste ponižni, kakor jagnjeta. A ti Mavrice, odvedi to žensko na mestno stražnico. Ti si odgovoren zanjo.
“Da”, je odvrnil Mavrice in pripomnil bolj tiho:
“Kaj je pa s parolo?”
“Ah, vraga”, je rekel Lorin in se popraskal za ušesa, “da, parola! .. . stvar je taka ...”
“Torej povej mi jo?” je odvrnil Maurice.
“Takoj ti jo.povem; samo dovoli, da prej opravimo s temi junaki tukaj. Predno pa te zapustim, ti hočem dati dober nasvet.”
*) 'Sans-cullottes (brezhlačni-ki): najbolj radikalna stranka revolucije, ki so jej pripadali najnižji sloji.
“Dobro, počakam”.
Lorin se je vrnil k prostovoljcem, ki so še vedno imeli v oblasti narodne gardiste, in dejal:	“I-
rnate torej dovolj?”
“O ti pes, ti girondist®) !” je odgovoril poveljnik.
“Motiš se, ljubi prijatelj,” je odvrnil Lorin mirno, “mi smo boljši sanskiloti, nego ti. Spadam k termopilskemu klubu, ki mu, kakor upam, ne boš odrekal patriotizma. Pustite občane, naj odidejo,” je nadaljeval Lorin, “oni ne dvomijo o ničemer.”
“Raditega ni nič manj resnično, da je ta ženska sumljiva .. .” “Ko bi bila sumljiva, bi bila med bojem ubežala, mesto da bi bila čakala tu, kakor vidiš sedaj po končani bitki”.
“Hm, precej resnice je na tem, kar pravi ta občan” je pripomnil neki prostovoljec.
“Sicer že izvemo, saj jo odvede moj prijatelj na stražnico, mi pa pojdemo med tem pit na zdravje domovine”.
“Kaj, pit pojdemo?” je vprašal poveljnik.
“Seveda, jaz sem grozno žejen. Poznam neko prijetno pivnico na oglu rue (Rue-ulica) Thomas-du-Louvre!”
“Eh, zakaj nisi takoj povedal tega, občan? Zelo neprijetno nam je, da smo dvomili o tvojem patriotizmu; v dokaz objemimo se v imenu domovine in zakona!” Prostovoljci in gardisti so se objemali z navdušenjem. Bili so pač časi, ko so si ljudje ravnotako radi padali okolu vratu, kakor za vrat.
Med tem, ko so prostovoljci in gardisti korakali roko v roki v smeri proti place Palais d’ Egali-te (trg palače enakosti), je pristopil Lorin k svojemu prijatelju rekši:
“Maurice, obljubil sem ti dober nasvet; tu ga imaš. Pojdi raje z menoj, mesto da ščitiš to občanko in se tako izpostavljaš nevarnosti. Zdi se mi sicer krasna, a zato nič manj sumljiva, kajti krasne ženske, ki se potepajo opolnoči po pariških ulicah ...”
“Gospod,” je vskliknila ženska, “lepo Vas prosim, nikakor me ne sodite po zunanjosti!” “Najprvo ste rekli “gospod”, kar je od Vaše strani velika napaka, kajneda, občanka? Ah glejte, zdaj Vas še jaz vikam.”
“Da, dobro, občan, dovoli svojemu prijatelju, da izvrši dobro delo in me spremi domov.”
“Maurice, Maurice,” je pripomnil Lorin, “ti se preveč izpostavljaš nevarnosti.”
“Ljubi Lorin,” je odvrnil Maurice, “bodimo pravični. Ali je dobra patriotinja**), ali pa kaka aristokratinja. Ako je aristokratinja, nimamo prav, da jo varujemo; ako je pa dobra patriotinja, potem je naša dolžnost, da jo obvarujemo pred nevarnostjo.
“Odloči se za eno ali drugo, prijatelj, toda takoj!”
“Dobro, povej sedaj parolo!” “Ali je ne boš zlorabil?”
“Ne, obljubljam ti, prisegam.” “No, povem ti jo. Parola se glasi :
Galija in Lutecija.” “Občanka,” je rekel Maurice. “Sedaj sem Vam na razpolago. — Hvala, Lorin.”
“Srečno pot!” je pripomnil slednji in mrmral zvest svojemu a-nakreontskemu ukusu:
Lenora, poznala si greh,
Ki rožnat je bil in lep.
Zato zagrešila si ga,
Ker je skrivna ti bila je želja Na dnu srca.
Povej, ali res je bil tak grozan?
Viktorjeva ulica.
III.
Ko je bil Maurice sam s to mlado žensko, je prišel za trenotek v zadrego. Strah, da bi ga očarala,
*) Girondisti-pristaši bolj zmerne stranke, ki ni še pretrgala vseh zvez s kraljem.
**) Patriote so se imenovali pristaši revolucije v nasprotju z aristokrati, katere so smatrali za izdajalce, ker so hoteli vspostaviti, kraljestvo.
~	ISÖ
m
m
m m
&

&
m
Severove Praški zoper glavobol in nevralgijo
Severa’s Wafers for Headache and Neuralgia
se rabijo že več let za odpravo vsakovrstnih glavobolov.
Cena 25 centov.
g NEPREBHVA
je najbolj navadna želodčna neprilika
Severov Zivljenski balzam
(Severa’s Balsam of Life)
podeli hitro olajšbo v slučajih neprebave s tem, da pomnoži izločevanje prebavnih sotoov. O-krepi celi ustroj. Cena 75 centov.
NESPEČNOST
naredi človeka trudnega in nervoznega.
Severov Nervoton
prežene nespečnost, odpravi nervoznost ter s tem tudi prežene utrujenost.	Cena	$1-00
Na prodaj so vseh lekarnah. Zahtevajte Severova Zdravila in ne vzemite drugih. Ako jih ne morete dobiti, naročite jih od nas.
m
m
m
m
m
m
m
m
m
m
m
m
m
m
S	ifi	r-v=| Mi
m	•1	
Prank: Sakser


Glavni urad : 82 Cortlandt St., NEW YORK, N. Y.
Pošilja
DENARJE v staro domovino
potom c. kr. poštne hranilnice na Dunaju; hitro in ceno.
Podružnica: 6104 St. Clair Ave., CLEVELAND, O.
Prodaja
PAROBRODNE
LISTKE
za vse prekmorske parobrodne družbe po izvirnih cenah.
Tisoče Slovencev se vedno obrača na to staro tvrdko, a nihče ne more tožiti o kaki izgubi.

Pii	m\
Pl PP	IH ?pi

VABILO
na veliko veselico, katero priredi
dr. „Slavi ja‘fc št. 1. S. N. P. J.
prigodom desetletnice svojega obstanka DNE 5. OKTOBRA 1913
v Pilsen Auditorium, 1661 Blue Island ave., blizu 18. ceste, Chicago, lil.
ZAČETEK TOČNO OB 2. URI POP.
VZPORED:
1.	Korakanje po sosednih ulicah.
2.	‘Pozdrav”, govori predsednik druš. ‘Slavija’, brat Matija Kure.
3.	‘‘Slavnostna zmaga.”, deklamira gdč. Rozi Raček.
4.	“Veteranom”, govori preds. S. N. P. J., oziroma njegov pooblaščenec.
5.	“Hej Slovani”, igra godba “Sokol”.
G. Prosta zabava, šaljiva pošta ¡n ples do 7. ure zvečer.
Drugi del: — Začetek ob 7. uri zvečer.
1. “Serenada”, poje Slovenski Pevski Zbor “Slovan” iz So. Chicago, 111. 2 “Življenje ni praznik”, deklamira gdč. Helena Cvenkel.
3.	Slavnostni govor, govorita I. Žvanut in J. Verščaj.
4.	“Mornar”, deklamira G. F. Škof.
5.	“Pogled v nedolžno oko”, igra na piščalko G. F. škof.
6.	Igra:	“PFAVICA SE JE IZKAZALA”
Burka v dveh dejanjih. Prvo dejanje se vrši na dvorišču; 2. na travniku
OSEBE:
Ferjan, krčmar .................. ........ brat Anton Jalovec
Kruljec, berač.............................. brat Ivan Žvanut
Peter in Pavel, dijaka....... brat Slave Trošt in brat Fr. Švab
Janez in France, popotna rokodelca, brat Ant. Pengol in brat Fr. Aleš Abraham in Izak, Žida krošnjarja, brat I. Andlovič in brat N. Mencinger Vstopnina za osebo 25c. Dame v spremstvu moških in korporativna društva so vstopnine proste. — Za obilno udeležbo vabi ODBOR.
privlačnost te divne lepote, neko nedoločeno, notranje očitanje, ki je tožilo njegovo republikansko vest: vse to ga je za trenotek zadrževalo, da bi ji ponudil roko.
“Kani greste, občanka?” jo je vprašal.
“Ali, gospod daleč, v smeri Jar-din des Plantes (vrt rastlin).” “Dobro, pojdiva!”
“Ah, moj bog,” je rekla neznanka, ‘Sem, da Vas nadlegujem, gospod; ampak verujte mi, da bi ne izrabljala Vaše plemenitosti, ko bi me ne bila zadela ta nezgoda in bi ne bila nevarnost za-me tako velika.”
“Ali moja dama!” je vskliknil Maurice, ki je, občevaje ž njo pozabil na način govorjenja, kakor ga je predpisovala republikanska šega in je zopet jel govoriti po prejšnjem načinu, “kako to, da se nahajate ob tej uri na pariških ulicah?”
“Saj sem Vam že povedala, gospod. Šla sem bila na obisk v Fau-bourg du Roule. Zapustila sem dom opoldne, ne da bi bila vede la, kaj se godi, in vrnila sem se ravnotako. Ves svoj čas sem prebila v neki nekoliko oddaljeni hiši.”
“Da,” je zamrmral Maurice, “bili ste gotovo v kakem skrivališču aristokratov. Priznajte občanka, da se mi na tihem smejete, ker Vam nudim pomoč, za katero ste me prosili.”
“Jaz,” je vskliknila, “zakaj pa?”
“Seveda, saj vidite, kako Vam služi za voditelja republikanec. In glejte, ta republikanec izdaja svojo stvar. Tako je.”
“Ampak občan,” je rekla občanka živahno, “vi se nahajate v zmoti, jaz ljubim republiko ravnotako kakor Vi.”
“Torej občanka, če ste dobra patriotinja, se Vam ni treba ničesar bati. Od kje prihajate?”
“Oh, prosim Vas, gospod!” je rekla neznanka.
V tem “gospodu” se je skrival tako globok in nežen izraz sramežljivosti, da si je Maurice dejal sam sebi: Ta ženska prihaja gotovo s kakega ljubavnega sestanka. In ne da bi bil vedel zakaj, je čutil, kako mu je postajalo težko pri srcu. Zaglobil se je v molk.
Ko sta oba nočna sprehajalca dospela v rue de la Verrerie, potem, ko sta bila srečala tri ali štiri patrulje, ki so ju s pomočjo parole vse pustile dalje, sta naletela na častnika, ki jima je delal tež-koče. Vprašal je, kdo da je občanka. “Sestra moje soproge”, je odgovoril Maurice, na kar ju je častnik pustil dalje.
“Vsi ste torej poročeni, gospod”, je šepnila neznanka.
“Ne, moja dama; kako to?” “Zato, ker bi me bili lahko predstavili naravnost kot svojo soprogo,” je rekla smejoč se.
“Gospa,” je odvrnil Maurice, “beseda “soproga” je sveta beseda, ki se ne sme zlorabljati in jaz nimam časti Vas poznati.”
¡Sedaj je tudi neznanki postajalo težko pri srcu. Jela je korakati hitreje, čimbolj se je bližala cilju. Prišla sta že na obrežje Saint Bernard; tedaj je neznanka zopet spregovorila:
“Gospod, rešili ste me iz naj večje nevarnosti, v kakoršnji sem se kdaj nahajala. Hvaležna Vam bom za to vse življenje,” je rekla.
“Ne zahtevam toliko od Vas, moja dama; bodite raje manj hvaležni in povejte mi v tem trenot-ku svoje ime.”
“Ne, nikoli!” je vskliknila neznanka.
“Potem pridete v zapor.” “Pripravljena sem na vse. Povedati moje ime, bi bilo izdajstvo.
“Rekel sem Vam že, da sem moral radi Vas igrati kot republikanec čudno ulogo.”
“Vi igrate vlogo plemenitega človeka. Našli ste ubogo žensko, ki so jo žalili. A vi je ne zaničujete, da-si je iz priprostega ljudstva, in da je ne bodo žalili znova, jo vodite v njeno ubožno predmestje, kjer stanuje:	to je
vse. ’ ’
“Da, navidezno imate prav; to bi si bil lahko mislil, ko bi vas ne bil videl, ako bi vi ne bili govorili z menoj; toda vaša lepota, vaš način govorjenja izdajata, da ste plemenita dama; ravno ta vaša fi-nost v nasprotju z vašo obleko in tem ubožnim predmestjem, mi do-
kazuje, da se skriva za tem vašim nočnim izprehodom taka tajnost. Vi molčite... Ne govoriva več o tem. Ali sva še daleč od vašega doma, gospa?”
V tem trenotku sta zavila v Viktorjevo cesto.
“Vidite ono maio, črno poslopje, je rekla neznanka in pokazala na neko hišo onkraj zidu rastlinskega vrta. “Ko dospeva tja, me zapustite. A predno se to zgodi, bi vas še za nekaj prosila.”
“Česa.”
“Za en sam presrčni zbogom, za prav prijateljsko slovo!”
“Prijateljsko slovo! Oh, vi mi izkazujete preveč časti, moja dama. Čuden prijatelj, ki ne pozna imena svoje prijateljice, ki mu ta prijateljica zamolčuje svoje bivališče, brezdvomno zato, da ji ne bo treba zopet srečati se z njim.
Mlada ženska je nagnila glavo in ni odgovorila.
Dospela sta že bila v rue Saint-Jaques. Na obeh straneh so se dvigale visoke hiše, a v glavno ulico so se iztekale male ulice, v katerih so izvrševali strojarji svojo o-brt.
“Tukaj-le,” je rekel Maurice, “tukaj stanujete?”
“Da, tukaj. Z bogom, moj vrli vitez, zdravstvujte moj plemeniti zaščitnik !”
“Z bogom, moja dama,” je odvrnil Maurice nekoliko ironično, se hladno priklonil in stopil dva koraka nazaj.
Neznanka je ostala nekoliko trenotkov nepremično na svojem mestu in rekla: Ne bi hotela tako posloviti se od vas . . . dajte mi roko, gospod Mouriee.”
Maurice se je zopet približal, ji ponudil roko in začutil, kako mu je mlada ženska natikala prstan.
“Oh, oh! Kaj delate vendar? A-li ne vidite, da izgubite enega svojih prstanov?”
“Oh, gospod,” je odvrnila, “kar delate, vi, ni lepo.”
“Kajneda, gospa, manjka mi še napaka, ki se ji pravi nehvaležnost?”
“Prosim Vas, gospod . . . moj prijatelj, ne zapuščajte me tako, govorite, česa zahtevate, česa želite?”
Ko je Maurice v temi opazil, kako so se zasvetile njene lepe, sko raj solzne oči, ko je začutil njeno toplo, tresočo se roko in začul njen glas, ki je bil bolj podoben prošnji, tedaj se je njegov srd iz-premenil v navdušenje.
“Česa zahtevam, vprašujete?” je vsklknil, “zahtevam, da se vidiva zopet.”
“Pravim Vam: ni možno.”
“Naj si bo že samo enkrat, za e no uro, eno minuto, eno sekundo.”
“Ni možno.”
“Kako!” je vprašal Maurice,, “ali govorite resno, da Vas ne bom videl nikoli več?”
“Nikoli,” je odvrnila neznanka kakor kak bolesten odmev.
Dali« prihodnji?.
Vprašajte po Vac. Donat sodo-vici, je najboljša na trgm, 1529 W. 19th St., Chicago, 111.
Ustanovljena leta 1908.	Inkorporirana leta 1909.
Glavni urad na: 11250 Indiana Ave., Chicago, lil.
GLAVNI ODBOR:
ANTON MLADIČ, predsednik; 2348 Blue Island Ave., Chigago, 111. ANT. FISHER, -podpreds., 51G N. Bunker Hill St., Los Angeles, Cal. JOSEPH BENKO, tajnik; 11250 Indiana Are., Chicago, 111.
WILLIAM RUS, zapisnikar; 11224 Fulton Are., Chicago, 111.
TOHN KALAN, blagajnik; 341 — 6th St., Milwaukee, Wis.
NADZORNIKI:
FERDINAND GLOJEK, (pred.); 453-53rd Ave., Milwaukee, Wi». ANTON DULLER, 238 — 136th St.. Chicago, 111.
MARTIN KONDA, 3622 W. 26. St ., Chicago, 111.
POROTNIKI:
AUGUST KUŽNIK, 8323 Connecticut ave., S. E., Cleveland. Ohia JOHN BATICH, Box 208, Clarldge, Pa.
JOE CVETKOVIČ, 810 W. Forth St., Michigan City, lad.
POMOŽNI ODBOR:
ANTON SLOGAR, 1507 — 58th ave., Chicago, 111.
JAKOB TISOL, 11355 Fulton ave., Chicago, 111.
JOHN JEREB, 321 — 136. SL. Chicago, 111.
FRANK GODINA, 1441 Fullerton St, Chicago, 111.
MOHOR MLADIČ, 2603 Lawndale ave., Chicago, 111.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
DR. ALOIS M. ZAHORIK. 1846 So. Ashland Ave. Chicago, 111.
Vsa pisma in vprašanja za pojasnila naj izvolijo pošiljati na tajnika Jos. Benko, 11250 Indiana Ave., Chicago, 111. Denarne (odpoSiljatve) pa na John Kalan, 341 —6th St. Milwaukee, Wis.
Uraidno glasilo je “Glas Svobode”. — Seja gl. odbora je vsako zadnjo #redo v mesecu v Stastny-evi dvorani, 200-5 Blue Island ave.
Novo pristopli člani in članice.
K dr. št.2: J. Sladič, 4818.—K dr. št. 4: J. Mastnik, 4819; F. M'edvevšek, 4820.—K dr. št. 5: J. Dolinšek, 4702.—'K dr. št. 7: J. 0-koren, 4821; A. Špik, 4822.—'K dr. št. 8: A. Špendov, 4823; Milka Lah, 4824.—K dr. št. 9: A. Pezdir, 4825; M. Gradišar, 4826.—K dr. št. 14: M. Izlakar, 4827 ; Ana Zemljak, 4828.—K dr. št. 18: A. Bra-jer, 4829.—K dr. št. 20: J. Zgonc, 4830; M. Matičič, 4831; V. Vidergar, 4832; J. Okoren, 4833; M. Glavan, 4834; J. Molčilnikar, 4835; J. Bostič, 4836; L. Zgonc, 4837; A. Anžlovar, 4839; F. Močilnikar, 4840; J, Baraga, 4841; J. Oltra, 4842; L. Gornik, 4843; J. Tomažič, 4844: E. Možek, 4845; dr. F. J. Kern, 4846; L. Zorc, 4847; J. Hočevar, 4848; M. Filipič, 4849; Ig. Laznik, 4850; F. Kocin, 4852; Gel-trude Garbas, 4853; Agnes, Koren, 4854.—K dr. št. 22: K. Loviš-ček, 4855; A. Lovišček, 4856.—K dr. št. 25: A. Petek, 4857.—K dr. št. 30: J. Rožanc, 4860.—K dr. št. 34: Mary Jelenc, 4861.—K dr. št. 35: J. Pištotnik, 4862; C. Šmarda, 4863.—K dr. št. 36: J. Jakob, 4864.—K dr. št. 37: J. Repovš, 4866.—K dr. št. 38: J. Bombač, 4867. —K dr. št. 39: J. Šajn, 4868; A. Fuk, 4869; J. Pavlič, 4870; V. Hrvatič, 4871.—K dr. št. 41: M. Grošinič, 4872.—K dr. št. 44: F. Kuhar, 4873.—K dr. št. 46 J. Golobich, 4874.—K dr. št. 47: Mary Vešč, 4875.—K dr. št. 48: F. Beršnak, 4876; V. Homec, 4877; J. Gulaj, 4878: F. Dolinar, 4879; A. Longo, 4880; J. Sluga, 4881; J. Rejec, 4882; J. Leban, 4883:'F. Klinkon, 4884;'J .Julay, 4885.—K dr. št. 50: Fany Janežič, 4886; Ana Starich, 4732.—K dr. št. 52: P. Bu-rič, 4887; N. Fisher, 4888.—K dr. št. 53: G. Ludič, 4889; J. Zoran, 4890; L. Kramaršič, 4891.—¡K dr. št. 54: M. Lesar, 4894; J. Pucelj, 4895; J. Seliškar, 4896; L. Furlan, 4735; J. Rebernik, 4897; Anie Luznar, 4898; L. Zupančič, 4899; Tereza Slajpah, 4900.—K dr. št. 56: J. Golob, 4901.—K dr. št. 60: A. Marinčič, 4902; J. Arko, 4903; J. Jaklič, 4904; A. Dolščak, 4905; A. Hočevar, 4906; L. Nučič, 4907. —K dr. št. 61: N. Sedej, 4908.—K dr. št. 63: J. Menard, 4909; F. Metevšič, 4911.—K dr. št. 70: Ig. Zupančič, 4914.—K dr. št. 71: J. Bostič, 4915 ; M Klenovšek, 4916; J. Božič, 4917; J. Knaus, 4918; F. Korbar, 4919 ; Francis Rozman, 4920.—K dr. št. 76: M. Polšak, 4921. —K dr. št. 80 : J. Brekan, 4922; J. Božanič, 4923.—K dr. št. 81: K. Blažina, 4924,—-K dr. št. 84: M. Canker, 4925.—K dr. št. 86: S. Jeric, 4926; L. Pajer, 4827; F. Strojan, 4928; F. Nosse, 4929; A. Kolesa, 4930; J. Nosse, 4931; F. Pangerc, 4932.—K dr. št. 90: F. Kosmač, 4933.—K dr. št. 94: F. Blaznik, 4934; F. Zupančič, 4935; J. Planinšek, 4936; M. Planinšek, 4937.—K dr. št. 100: M. Vrbič, 4938. — K dr. št. 103: J. Oblak, 4939.-JK dr. št. 106: N. Mič, 4940; P. Jurič, 4941; Št. Ramie, 4942.—K dr. št. 107: J. Malegar, 4943.— K dr. št. 112: F. Hrinar, 4776; F. Kolenc, 4944; J. Miklič, 4945.—K dr. št. 113: F. Koren, 4946.—K dr. št. 114: V. Ilc, 4947.—K dr. št. 115: J. Petraš, 4948 ; L. Petrič, 4949.—K dr. št. 116: F. Grandovec, 4950.— K dr. št. 117: J. Marinšek, 4951.—K dr. št. 120: Mary Jeraj, 4952; Angela Košir, 4953; Ivana Bačner, 4954.—K dr. št. 122: J. Krasser, 4955; J*. Praznik, 4956; J. Juvan, 4957.—K dr. št. 124: J. Marjanovič, 4958: A. Sokol, 4959.—K dr. št. 126: J. Gerlovich, 4812; Angela. Vidrich, 4960.
Prestopli člani in članice.
Od dr. št. 4: J. Rihter, 2700; k dr. št. 29; G. Ložekar, 3127 k vir. št. 51.—Gd dr. št. 6: A. Pistotnik, 149 k dr. št. 43; W. Hmelich, 1146 k dr. št. 109; F. Jesenšek, k dr. št. 91; M. Zimšek, 1225 k dr. št. 4.— Od dr. št. 9: L. Janko, 897 k dr. št. 40.—Od dr. št. 10: J. Hočevar, 500 k dr. št. 126.—Od dr. št. 14: F. Anželj, 350 k dr. št. 35.—Od dr. št. 17: J. Gern, 462; J. Železnik, 4421 k dr. št. 117; M. Frilih, 4330 k dr. št. 63,—‘Od dr. št. 18: J. Klešnik, 3276 k dr. št. 72.—Od dr. št. 21: L. Sinkove, 514 k dr. št. 35.—Od dr. št. 27: J. Gruden, 3895 k dr. št. 117.—Od dr. št. 29: F. Mesojedec, 679; k dr. št. 68; R. Gradišnik, 670 k dr. št. 119.—Od dr. št. 30: J. Klemenčič, 377 k dr. št. 2,—-Od dr. št. 41: F. Kosljar, 3416 k dr. št. 55.—Od dr. št. 48: F. Klopčič. 3918 k dr. št. 20; A. Gošte, 2112 k dr. št. 122; J. Petkovšek, 3118 k dr. št. 92.—Od dr. št. 50: Julija Terček, k dr. št. 111.— Od dr. št. 51: F. Muzga, 682 k dr. št. 29.—Od dr. št. 52: J. More, 2116 k dr. št. 42.—Od dr. št. 53: A. Škander, 1970 k dr. št. 63,—Od di. št. 55: F. Burja, 2515 k dr.št. 6; M. Koščak, 3380 k dr. št 41.— Od dr. št. 57: F. Hribar, 2559 k dr. št. 67.—Od dr. št. 58: F. Primožič, 4329 k dr. št. 63.—Od dr. št. 63: A. Stefančič, 1868 k dr. št. 123,—Od dr. št. 67: V. Meran, 263 k dr. št. 11.—Od dr. št. 69: F. Petrič, 1468 k dr. št. 20.—Od dr. št. 71: S. Jagodič, 2683 k dr št. 80; F. Božič, 917 k dr. št. 13,—Gd dr. št. 77: J. Mikolič, 2552 k dr. št. 121.—Od dr. št. 78: Pospiš, 4691 k dr. št. 116.—Od dr. št. 84: J Štigljič, 1957 k dr. št. 109.—Od dr. št. 91: F. Kramer, 3044 k dr. št. 68.—41 d dr. št. 94: J. Božič, 3198 k dr. št. 26.—Od dr. št. 98: F. Vodenik, 4176; Frančiška Vodenik, 4177 k dr. št. 8; M. Vidigar, 2834 k dr. št. 13.—Od dr. št. 105: J. Kukovich, 4611 k dr. št. 72.— Od dr. št. 106: J. Godina, 3775 k dr. št. 11.—Od dr. št. 107: J. Murgelj, 686 k dr. št. 80; F. Kodra, 4226 k dr. št. 112.—Od dr. št. 111:
K.	Stampfel, 4213 k dr. št. 63,—Od dr. št. 117: L. Koren, 4623 k d>-št. 125.
Potni člani in članice.
Od dr. št. 1: A. Kitz, 511; J. Jansha, 1087; J. Stariha, .2627
L.	Beličič, 2824.—Od dr. št. 3: J. Brvar, 3255.—Od dr. št. 5: C Špent, 122,—Od dr. št. 6: F. Mlakar, 308; F. Bregar, 562; W. Pod bovšek, 3694; J. Zupan, 2328.—Od dr. št. 7: L. Povše, 348: J. Sin kevc, 1808—Od dr. št. 9: J. Pajzdar, 2420; V. Stieb, 2477; L. Jan ko, 897; M. Mesojedec, 213; A. Jančar, 214; A. Goršič, 538,—Od dr št. 10: F. Slabe, 252; A. Stanonik, 256; L. Wessel, 1618.—Od dr. št 11: A. Shaffernegger, 277,-Od dr. št, 14: J. Kavelar, 3546,—Od dr št. 16: J. Baran, 453,— Od dr. št. 20: V. Kantoni, 506; F. Pavlič 1591— Od dr. št. 22: J. Bub, 1994; J. King, 1686,—Od dr. št. 25
I.	Gorše, 2273; J. Križan, 2861,—‘Od dr. št. 30: I. Plut, 694—Od dr št. 34. A. Colja, 2104,—‘Od dr. št. 35: J. Oblak, 1925,—Od dr. št. 38
J.	Jerman, 1932; J. Klančnik, 2868; V. Klančnik, 3907.—‘Od dr. št 46: J. Movern, 1192; J. Petkovšek, 3118,—Od dr,-št. 48: F. Jeršin, ‘ 848.—Od dr. št. 50: Lina. Baštelj, 1217,—Od dr. št, 52: I. Dolenc, 925; F. Sedlar, 2505; K. Ernožnik, 1286; F. Majnik, 1735; M. Kotar, 1854; V. Kotar, 1288; I. Čeligoj, 3600: V. Kaučič, 4134—Od dr. št. 54: J. Judnič, 1311.—Od dr. št. 55: A. Dolenšek, 1143.—Od dr. št. 58: J. Pugelj, 2459,— Od dr. št. 59: F. Krištof, 2170; J. Brenčič, 4579.-—Od dr. št. 60: F. Gerlica, 2979; J. Boltezar, 1454.—Od dr. št, 61: J. Železnikar, 2878.—Od dr. št. 63: F. Rupnik, 3168.—Od dr. št. 64: N. Ivanovič, 1554; Rozalija Ivanovič, 1872.—Od dr. št, 72: M. Šimec, 958; I. Režek, 3897,-^Od dr. št. 74: A. Gabrenja, 2685,—Od dr št. 76: J. Zaplatnik, 2885.—Od dr. št. 83: G. Janaček, 3112.—Od dr. št. 85: J. Rozenstein, 111; P. Grošil, 2802.—Od dr. št. 88: M. Pe-kol. 829—Od dr. št. 92: J. Kolenc, 113,—Od dr. št. 97: L. Stariha, 3485,—Od dr. št. 98: J. Konda, 3503—Od dr. št, 100: F. Poje, 4182. —Od dr. št, 101: J. Klun, 4185.—Od dr. št. 102: M. Lautar, 3660.— Od dr. št, 105: F. Drolc, 1635; J. Slapar, 4189; A. Jurčič, 1720; A. Grili. 3660,—Od dr. št. 106: J. Klepo, 3782; P. Muc, 3716,—Od dr. št. 109; L. Pegon, 183—Od dr. št. 115: A. Faifar, 1150.
Suspendirani člani in članice.
Od dr. št. 1: P. Majerle, 2518.—Od dr. št. 3: J. Novak, 2048; F. Bernik, 3126; M. Urbanc, 4511; L. Urbanc, 4512.—Od dr. št. 6: J. Zaje, 137; J. Božič, 2828.—Od dr. št. 9: J. Zakrajšek, 1987.—Od dr. št. 10: J. Hribar, 3430.—Od dr. št, 16: F. Skok, 2370; M. Primožič, 4282; J. Šimec, 4096.—Od dr. št. 17: F. Germ, 950.—Od dr. št. 20: F. Črne, 3363; I. Rus, 3283; J. Barbiš, 3809; J. Mesec, 3804; M. Tomažič, 3807; F. Novak, 3811; M. Kos, 4535; Ivanka Kos, 2346; Angela Smuk, 4537.—Od dr. št. 23: I. M. Thome, 4107.—Od dr. št. 24: F. Matjaš, 583; A. Stalič, 3069; F. Matič, 3815; J. Kapušar, 4295,—Od dr. št. 26: C. Raut, 1693; A. Klein, 2058; F. Šalehar, 2958; F. Skalarič, 3446; M. Intikar, 3980; K. Knafel, 4435,—Od dr. št. 27: J. Slapničar, 655; I. Pajk, 3717; I. Gruden, 3895,—Od dr. št. 28: J, Car, 619; J. Oblak, 1250; J. Jurkovich, 4300; L. Jurčinovič, 4301 —Od dr. št. 29: M. Šlebir, 286; F. Mesojedec, 679.—Od dr. št. 31: J Guzmanekov, 1602; M. Kaznovski, 2250; J. Sanko, 2323; P. Stašak, 2729 M. Kasunič, 3902 J. Cerovski, 4117,—Od dr. št, 35: L. Resnik, 817.—Od dr. št. 36: L. Ivnik, 3720.—Od dr. št. 38: J. Lovše, 859; M. Fabjan, 868.—Od dr. št. 39: A. Ercigoj, 3588.—Od dr. št. 43: M. Horaček, 998.—Od dr. št. 50: Mary Huday, 1953; Helena Pir.oza, 1956; M. Fludernik, 3085; L. Kralnik, 3919.—Od dr. št. 53: I. Falenski, 1299; F. Keželj, 1959.—Od dr. št. 58: J. Gesel, 1397 ; J. Vičič, 2381; K. Mikolič, 2380; P. Spal, 2382; A. Brovec, 4135; M. Frelich, 4330.—Od dr. št. 59: V. Car, 2663; M. Čresnovar, 4575.— Od dr št. 65: M. Zalar, 2468.—Od dr. št. 66: J. Plahutnik, 1976.—Od dr. št. 68: M. Flajnik, 2765.—Od dr. št. 70: A. Ošaben, 1784; Frančiška Ošaben,	4584.—Od dr. št. 71: L. Goničar, 2575; J.	Filipič,
3170.—Od	dr.	št,	79: J. Dagarin, 4348.—Od dr. št. 81: Ana Osoj-
nieki, 4023.—Od dr. št. 82: J. Torkar, 2692.—Od dr. št. 90: F. Ste-rinšek, 3040—Od dr. št. 92: N. Trbovič, 3464.—Od dr. št, 93: B. Zejc, 3942; M. Zejc, 3943,—Od dr. št, 97: F. Tomae, 3424; J. Vodo-pija, 3488; P. Dušic, 3492.—Od dr. št. 98: J. Kastele, 3502.—Od dr. št. 100: F. Žagar, 3947; J. Pretner, 4180,—Od dr. št. 104: F. Zavrl, 4370.—Od	dr.	št.	109: F. Bregač, 919.—Od dr. št. 110: Š.	Dendiš,
4200,—Od	dr.	št.	111: L. Pustoslemšek, 4216.—Od dr. št,	122: F.
Poje, 4504.—Od dr. št. 123: J. Turbas, 4800.
Črtani člani in članice.
Od dr. št. 1: M. Vraničar, 3258.—Od dr. št. 7: N. Pograjc, 3129. —Od dr. št. 14: J. Kaučič, 2845.—Od dr. št. 20: JI. Matičič, 4831. - Od dr. št, 28: L. Car, 3291 —Od dr. št, 31: J. Špehar, 4305: M. Milošič, 4308.—Od dr. št. 41: P. Šteperski, 971.—Od dr. št. 47: Ana Sadar, 2973,—Od dr. št. 48: R. Trupej, 4132,—Od dr. št. 54: A. Boben, 4572,—‘Od dr. št. 58: K. Mikulich, 2380; A. Broch, 4135.—Oa dr. št. 61: J. Troha, 2677,—Od dr. š$. 76: M. Sankovič, 2213,—Od dr. št. 92: G. Demetri, 3123; A. Welcelian, 3871.—Od dr. št, 93: A. Mladina, 3188.—Od dr. št, 97: F. Klemenc, 4461.—Od dr. št. 105: F. Zalokar, 3767.
Odstopli člani in članice.
Posledica suše.
Kansas City, Mo. — V tukajšnje klavnice so prignali 38,000 glav govedi. Ta ogromna razpo-šiljatev je posledica vstrajne suše. Največji del pašnikov je posušen.
POZOR ROJAKI ! !
Farme na prodaj!
I.	Farma 80 akrov; na farmi je 11 krav, dva mlada konja in kokoši. Hiša in hlev je novo zgrajeno, ter vse farmarsko orodje, kar se potrebuje. — Farma je 5 minut od železnične postaje, ob glavni cesti pri trgu ali vasi. — Za mleko se dobi vsaki mesec po 50 do 60 dolarjev in tudi vsi drugi pridelki se lahko prodajo, ker je farma samo 5 milj oddaljena od velikega mesta.
Ta farma je naprodaj za $5,500; $3,500 je takoj plačati za $2000 se pa počaka.
II.	Druga farma obsega 120 a-krov na kateri je samo hiša; vsa zemlja sčistena ter stane $1500.00.
III.	Farma 40 akrov, 2 kravi, 2 konja in kokoši. Dobra hiša in hlev, poleg koruznjak, 1 voz, 1 buggy in drugo orodje. — Farma leži 7 milj od velikega mesta in D/2 milje od železnične postaje; poleg farme je trg ali vas. 20 a-krov je sčistene zemlje, drugo je ahko za čistiti. Farma stane
$1600,00.
IV.	Farma 80 akrov, na kateri so 4 krave in 2 konja. Lepa hiša in hlev in poleg še druga mala poslopja, kakor tudi vsi stroji, kar farmer rabi. Lep sadovnjak je poleg hiše; štiri milje od mesta in pri glavni cesti. Farma stane $3,600 in se plača po dogovoru.
Slovenci, katere veseli farma, naj kupijo sedaj, ko imamo izvrstno in ceno zemljo.
Vzlic temu, da je suša in ni bilo dežja skoraj celo leto, imamo do 8 čevljev visoko koruzo. Proda se vse lahko in tudi Slovencev* je že precej tukaj, baš kjer imam farme za prodati.
Pozdravljam vse slovenske rudarje
ANTON HAUPTMANN,
R. No« l Box 15 West Olive, Mich.
(Advertisement)
DENAR POŠI JAMO V DOMOVINO.
Po sledečih cenah:
Za	$ 10.35 ......... Kron	50
Za	$ 20.50 ......... Kron	100
Za	$ 30.85 ......... Kron	150
Za	$ 41.00 ......... Kron	200
Za	$ 61.50 ......... Kron	300
Za	$102.50 ......... Kron	500
Za	$204.50 ......... Kron	1000
Za	$1020.00 ......... Kron	5000
Poštnina je všteta pri teh svotah. V tej banki se menja, kupnje in prodaja inozemski denar. Austro-Ogrski denar se kupuje brez odbitka: za 5 kron plačemo en dolar.
Pišite po cene in pojasnila v slovenskem jeziku.
Kaspar State Bank
1900 Blue Island Ave., Chicago.
G VÖKOUIN
1411 W. I8th St., Chicago,
Dr. B. K. Simonek
ZOBOZDRAVNIK.
1669 Blue Island Avenue.
Tel. Canal 2127
Uradne ure: VsaJk dan od 9 jutro d« 6 ure veder; ob nedeljah od 9 do 11 ure predpoldne.
Tele Ion: Canal 3014
NAZDAR!
S A L O O N
s kegljiščem
kjer točim vedno sveže pivo in drnce mennel ne pijače. Domače vino. Unijske cA«am Potniki dobe pri mani čedna pmoo frifffa P obrežem vsakamn ločno ln U bronu
MARTIN POTOKAR
1625 S. Racine, prej Centre av.
kupite zdaj pri
M. KARA
1919 So. HALSTED ST.
eor. 19. Plac«.
Novi spomladni vzorci
JOHN TANCEL
POGREBNIK in BALSAMOVEC 1921 Bine Island Avl.
Koči je oddaja in automobile za vse priložnosti, kot pogrebe, svatbe, piknike, itd.
Tel. Canal 1101,
SLOVENSKA GOSTILNA
kjer se toči vedno sveže Schoenhofen Edelweiss ipivo in kjer se dobe domača vina in najboljše unijske cigare. Kegljišče na razpolago.
ANTON MLADIČ,
2348 Blue Island ave. Chicago. Tel.: Canal 4134
Od dr. št. 20: A. Pezdir, 2712.—Od dr. št. ??: L. Petkovšek,
1536.
Umrli člani in članice.
Od dr. št, 31: I. Šepak, 1257.
JOS. BENKO, glavni tajnik.
REFORMA REDA PIARISTOV — REDOVNIKI STAVKAJO.
Proti nasilstvom katoliške cerkve, ki se vprizarjajo napram duhovščini iz laške katoliške centrale rimske, iz (upornih krogov Vatikana v Rimu. se ne pritožujejo samo posvetni duhovniki, katerim gre še kljub temu posebno v klerikalnih deželah in državah vsled kratkovidnosti in nepoučenosti ljudstva in vsled pritiska dotičnih klerikalnih vlad še vedno predobro na stroške ljudstva, marveč so se pričeli upirati temu nasilnemu rimskemu režimu že celo redovniki, ki so bili in ki bi morali hiti še vedno, kot ustanovitelji in glavni faktorji rimske klerikalne premoči najboljši zaščitniki in nemi hlapci pokorne dekle rimskega klerikalizma. Med drugimi so se uprli posebno o-stro znani pijaristi. Njihova borba proti krutemu postopanju rimske stolice, ki hoče (uničiti vsak- napredek, se vleče že precej časa. Pred kratkem je sklenila papeževa kurija, da je treba red piaristov reformirati in ga
podvreči še strožjim predpisom.— Od dunajskih piaristov so sprejeli to novo reformo samo trije redovniki, vsi ostali redovniki dunajskega kolegija pa so se odločno uprli ti novi reformi. Papeževa kurija je v svoji trmi sklenila, da nadomesti uporne redovnike dunajskega kolegija z novimi člani, katere pripelje na Dunaj iz vrst španskih in portugalskih redovnikov. Redovniki, ki niso hoteli vsprejeti te reforme, se pro-tivijo tudi ti novi odredbi in nočejo zapustiti dunajskega samostana, Dunajski konvent je sedaj sklenil, da morajo ti uporni redovniki zapustiti do avgusta samostan, v nasprotnem slučaju pa se jih iztira iz samostana s policijo, — To 'bo lep prizor in značilen za katoliško redovništvo in za celo katoliško cerkev, ki bo s tem javno pokazala, da pri nji ‘že vse poka.
Delitev ječ.
V Ameriki imamo troje vrst ječ in sicer: policijske ječe, državne ječe in “hiše dobrega Pastirja”. Vse so pa takozvane prisiljene delavnice.
The KonradSchreieiCa.
Sheboysan Wis.
Varitelji najboljšega piva v sodih in steklenicah.
Edelbrau in Pilsen pivo iz naše pivovarne je najboljše.
“The Roosevelt Saloon“
ROCK 3PRING8, WYO.
GOSTILNA
kjer je največ zabav» in ujnt vžrtka za par centov ■ biljar&H miao na razpolago. Vse te m v gostilni
John Košfček
1807 Racine, prej Centre ave. Telefon Canal 1439.
ODVETNIK	PATENTI
GIRL STROVER
(Sefe* štev 1009)
133 WASHINGTON ST.	CHICAOS, iU
Til, l»8» HAIN
A. Justin, lastnik
ln trgovec s vinom, cigarami, mraN* ptvom Itd. — Se priporoča Storeocem'
LOUIS VANA,
Izdelovalec
sodoviee, mineralne vode in drugih neopojnih pijač.
1835-37 Fisk St. Tel. Canal 1405
Phone: Canal 80.
HOËRBER’S CREAM OF MALT
Martin Nemanich,
GOSTILNA
Vogal 22. in Lincoln Street
Prost gorak in mrzel prigrizek vsak dan.
Slovenskim gostilničarjem in trgovcem priporočam
BINGO CIGARE
CHARLES HLAVA, izdelovalec 2342 So. Kedzie Ave., Chicago.
Telefon Lawndale 5616	^
Dobra Unijska Gostilna,
i«
dobi
rr""pSPrS Jos. S. Stastn,
2005 Blue Island Ave.
veliki Dvorana za druitvana ln unijaka aaja, in druga dvorana sa konoerta, žamitva in zabava,
GLAS sr

i i
Glas Svobode
I Thb Voice op Libxutt)
weekly
»»
Publisficd by jyi V. KONDA Oit CO 3622 W. 26 Street l-nlcage, IllinoU.
Subscription $2. 00 per Year.
Advertisements on Agreement
Prvi svobodomiselni list za slovenski narod v Ameriki. __________________
1 ©las Svobode’ izhaja vsaki petek ____________in velja------------
*2.00
*1.00
SA AMERIKO:
Za celo leto........
za pol leta..........
*A EVRLPO:^ le(o..................*2.50
za pol leta. ............H
Naslov za dopis* in poIiljatvb jb
GLAS SVOBODE HI2 W. 26 STR.	CHICAGO, ILL
pri spremembi bir&liS&a prašimo naročnik da nam natančno naznanijo poleg Novama tud tirani naslov._____________ __________
1*1
KAJ JE EN KAJ NI VERSTVO
(Dalje.)
Kakor z znanstvom tako se pečamo danes sistematično z umet nostjo in leposlovjem; delujemo politično in gospodarsko, imamo napisane postave in močni pravniški in upravni red, zavedamo se nravnih nalog poedinea in družbe — ali mora pri takih novih, po vsebini bogatih in višjih kulturnih pogojih zadošča ti staro verstvo, ki je izrastlo iz dobe brez vseh teh nam že živi jenskih pogojev? Spor je preveč kričeč in vsa premetenost jezuitskega bogoslov ja ga poštenim, resnim ljudem nič več ne prikrije; danes ima verstvo čisto druga pravila in druge naloge nego staro verstvo.
Dolgo časa je v srednjem veku vodila družbo v vseh kulturnih strokah cerkev; toda v poznejši in novi dobi so se poedine kulturne sile samostojno razvile, oprostile se cerkvenega področja in kakor povsod, je tudi tu z razde litvijo dela nastal napredek. Na predek v vseh strokah kulturnega stremljenja zahteva naravno tudi» napredek v verstvu. Kakor so se odtegnile cerkvenemu vodstvu druge panoge kulturnega delova nja, tako se že tudi loči od cer kve samo verstvo. Naša doba ho če imeti drugo verstvo nego stara doba, popolnejše, višje, plemeni tejše verstvo; imamo nove verske vzore. Govorimo o razvoju in kul turnem napredku: ako verujemo dandanes v razvoj in napredek v vseh kulturnih strokah, v znan stvu in modroslovju, v umetnosti itd., si ne moremo misliti, da bi bil povsod napredek, samo ver stvo bi ostajalo na stari stopinji Zveza in celokupnost duha in kulture zahteva vsporedni ‘razvoj in napredek vseh kulturnih sil, to raj tudi verstva.
Iz misli razvoja in napredka skušajo mnogi dokazovati, da je napredek v izumiranju verstva To je napačna sodba: kakor se od samega začetka razvijajo znan stvo, umetnost itd:, tako se tudi razvijajo verstva., Propadanje sta rega verstva ni propad vsega verstva, to je preporod, prehod od starega verstva k novemu. Bistvo novega verstva se kaže že dovolj jasno, kdor bolj pazljivo zasledu je novodobni kulturni razvoj.
Naše verstvo pa mora biti pre pričanje, ne vera. To pomenja, da moramo zavračati vsako slepo ve rovanje. To seveda vemo, da bo verovalo mlado dete, mlad človek da bo vsak sprejemal od drugih kajpada; toda, kakor hitro na stane potreba dokazovanja in do kazov, mora biti dokazovanje svo hodno, ničesar ne smemo — ker ne moremo — vsiljevati, kar se ne da 'kritično držati. 'Prepričanje utemeljena in ne slepa vera.
Naše verstvo bo duševno, oseb na duševna izkušenost. Nam ne za došča, da bi sprejemali in delali kar nam kdo ukaže, to mora delati oficir, od katerega se zahteva sle pa pokorščina, to mora. delati kor poral, vojak: toda, kako bi mogli mi, ne da bi se prepričali, kar ta ko slepo verovati, poslušati iu ver ske obrede izvrševati, kakor nam zapoveduje nekdo drugi? Kako je mogoče s takim čisto mehaničnim izvrševanjem doseči večno izveli Čanje?! Da, mi hočemo duševno življensko verstvo. Hočemo dušev no verstvo, ne zmotnega. Nečemo vsega tega cerkvenega in bogo služnega formaizma, ki nima že pomena, sploh nečemo formaliz ina, ampak duševno življenje. O ficielno verstvo nam je materiali
stično, celo njegovo naziranje ni dovolj duševno, niti v naukih, niti dejanju.
Hočemo višjo nravnost! Naše erstvo se mora razodevati v višjih in plemenitejših nravnih nazorih ; nravnost mora biti nad bo-goslužbo, ne pa kakor delajo slovenski duhovniki, ki so, razen male izjeme že tako nenravno in nemoralno propadli, da se človeku že gabi ko ga vidi. V tem oziru nam je dal dober izgled Jezus: Jezus ni bil na strani Farizejev, ni zahteval veliko govorjenja, v tišini je molil, kjer ga ni nihče videl; to nam ni verstvo, ako se kdo kaže na javnih krajih, če prav bi bila to cerkev.
Jezus nas je naučil, da ljubezen do boga koncentriramo na svojem bližnjiku.
Za nas je nravnost, nravnost hnmanitete; tega so nas učili naši preporoditelji. To pomenja dandanes višje naziranje o rodbini in rodbinskem življenju. V tem oziru je zlasti katoličanstvo s svojim a sketizmom surovo in materialisti eno, proti njegovemu umevanju zakona nimamo dovolj ostrih besed ; zato so katoliški narodi nrav no tako propadli, in mi Slovani smo v tem oziru propadli od drugih narodov še bolj globoko, ker nimamo čistosti in prirojenosti. In zato moramo ravno tu nasproto vati oficielnemu verstvu čisto vodoma in zahtevati višjega nazora o vsem rodbinskem življenju, višjega, plemenitejšega naziranja o zakonu, ženi, in zlasti gre za to, da priznavamo naravne dolžnosti ne le materinske, ampak glavno o-četovske. To je dandanes jedro tako imenovanega ženskega vprašanja. Torej: višji cilji in moralno čistejši nravni cilji!
Ako bo rodbina drugačna, bo tudi družabno skupno življenj drugačno. Cerkev najprej države ni pripoznala, potem jo je pridružila sebi in postala splošna teokratična država; dandanes se zopet bojuje proti državi, toda zvito zna to izrabljati; n. pr. Avstrij ska država je le igrača vladajoče rimske cerkve. Mi priznavamo državo kot naravno potrebo družbe, toda to pomenja takoj, da imamo nasproti državi nravne zahteve ne priznavamo vsegamogoenosti države, kakor jo je priznaval li beralizem; ne priznavamo države nezmotljivosti; upiramo se sicer papeški nezmotljivosti, toda to nam je vseeno, ako naglaša država enako nezmotljivost in z enako nezmotljivostjo deluje. V tem oziru je gotovo verska dolžnost naprednih ljudi, da se postavijo proti bogoslužbi in malikovanju države. Seveda verska kriza se kaže ravno tu politično in socialno ; zato, ker ni cerkev ¿a nič, mo ra imeti država toliko opravil. — Moderna država vodi poleg svo jih nekdanjih upravnih opravil ne le šolstvo, marveč je prevzela že človekoljubje in prehaja k social nemu zakonodajstvu itd., skoro vse življenje, i verstvo že ureja država, ker cerkev temu ne zadošča. Ako poskuša cerkev delati nekoliko socialne politike, to no benega prebrisanega človeka ne premoti.
Moderno verstvo ne bo proti potrebnim gospodarskim in soci alniin preuredbam naše dobe, ono mora biti socialno, mora biti ver stvo tudi za reveže; dandanes je treba misliti socialno, vsak narod se mora spominjati teh ogromnih množic, 'ki nimajo kruha. Kakšno verstvo je to, ki služi le tem boga tinom gospodom, najsi so to ka pitalisti farji ali pa vladarji? To že ni več Jezusovo verstvo. Jezus je iskal revežev, če prav je časih sedel za mizo tudi skupaj z boga tini.
Oficielno verstvo skrbi za izve-ličanje poedinea; toda kakšna pa je ta ljubezen do bližnjika, ako samo kličemo po večnem izveliča-nju, a nam je vseeno, ali bodo iz-veličani tudi drugi? .Zahtevamo resnično enakost, enakost pred bogom, enakost pred ljudmi.
Pojmi o bogu in našem razmerju do njega naj ne bodo bajeslovni. Čustva, ki se nam vzbujajo nasproti bogu, naj ne bodo mistična, verski čut se naj koncentrira v krepki ljubezni do sočloveka, delavca.
Doslej se je tako ali tako govorilo zoper cerkve, proti klerikalizmu, toda to ne zadošča. Ako že mislimo tedaj moramo misliti do
konca in tako tudi ravnati. Imejmo Jezusa za najvišjega verskega učitelja, zgodovinskega Jezusa, ne dogmatičnega Krista, ne boga, ampak človeka in ravno kot človeka ga moramo ljubiti, častiti, posnemati kot svojega učitelja in svoj vzor. To posnemanje seveda ne bo slepo, ampak v soglasju z našim modroslovnim spoznanjem in nravnim razvojem.
Imejmo prepričanje, to je dandanes naloga izobražencev. ‘‘Preklet oni, ki za košček kruha zapusti resnico!” je rekel Jezus. To da to ravno delamo mi. Mi skrivamo svoje prepričanje. Samo predstavljajmo si, kakšno resnično živ ljenje bi to bilo, ako bi danes u čitelji v ljudskih, srednjih, na visokih šolah, ako bi možje v uradih, skratka: ako bi vsi izobraženci povedali, kaj versko verujejo in česa ne verujejo! Toda kaj vidimo danes? Samo zvijanje in sklepanje kompromisov v stvareh, ki so za družbo najsvetejše Javna tajnost je med nami vsemi da nam ni oficielno verstvo nič vredno, ampak tega odkrito ne povemo; le ozrimo se v najbolj klerikalne naše naselbine tukaj po Ameriki. Tam so naši ljudje moralno in nravno najbolj propali in kdo je temu kriv? Uradnik-du-hovnik, njih dušni vodja. Ta jih odveže od vsakega greha; toliko in toliko plačaj pa naš pristaš bodi, potem je vse dobro, tudi če koga ubiješ, oropaš, oskruniš, nič ne de; pa to že ni več klerikalno še manj pa katoliško, marveč je mo rala zločestega Ligvorija. Pa to je najmanj, kar mi od njih zahtevamo o stvari, ker na nas že ne smejo več vplivati klerikalci, ka kor rdeče sukno na bika, postavimo se više, to pomenja, da ostajamo pri spoznani resnici in jo povsod, kjer je tega treba, pri znavamo. Tako in edino le tako pridemo dalje in naprej!
Naše verstvo ne sme biti mate rialistično. Materializem pa se ka že v tem, da v svojem asketizmu ne cenimo telesa in gmote. Gmota ni izvir nravnega zla, ampak duh zato premagujemo materializem z višjim nravnim življenjem, z du ševnim življenjem. Duli mora pre magati svet, ker ne zadošča, ako svetu ubežimo. Podobno delajo in verujejo kristjani pravzaprav bolj v hudobnega duha nego v bo
ga-
Duševno življenje premaguje verski antropomorfizem in socie morfizem. Doslej ni bila vsa dog matika s svojini učenjem o bogu in njegovem razmerju do človeka in sveta nič drugega nego narobe obrnjena politika.
Že stari zakon je prepovedoval boga upodabljati; kljub temu ga bogoslovci doslej upodabljajo. — Med malikom iz lesa ali kovine in med šolastično dogmatičnim ni razločka.
Ako umevamo boga duševno, odgovarja to naši nravni potrebi po izpopolnjevanju in nravnem razvoju, po nravnem napredku. — Ta napredek pomenja okrepitev človečnosti, okrepitev ljubezni. — ‘ ‘ Ako kdo pravi: Ljubim boga, in sovraži svojega brata, je lažnik kajti kdor ne ljubi svojega brata ki ga vidi, kako mora ljubiti bo ga, ki ga ne vidi?”
Naši krščanski predniki še niso uvideli velikolepega reda v svetu in zgodovinskega razvoja; zato so verovali v začasna razodetja, zla sti v čarovniške čudeže. Mi pa i mamo o bogu višje nazore, zato ne pričakujemo več čudežev, marveč smo se odločili, da sodelujemo pr razvoju ljudstva in vesoljnosti.
Oficielni teistieni aristokrati zem zadržuje nravni razvoj in na predek. Ta razvoj in napredek se ne vrši s tem, ako pričakujemo in prejemamo milosti in odpuščanje celo ne, ako nam to milost in od puščanje posreduje sočlovek; to je sociomorfični nazor — absolu tistični bog daje v svojem aristo kratizmu slabotnemu podložniku milost in odpuščanje. Pravo ver stvo deluje za spopolnitev, za na predek grešnika; greh se ne more odpustiti, se ne more pozabiti, to da grešnik more drugače in bolj še ravnati. Le pozitivni nravni na predek je mogoč za zavednega člo veka; le nravni napredek premaga nepozabno hibo, ki se ne da popra viti. Žalovanje, kesanje nima ce ne, ako ne vodi novo, boljše živ ljenje iz temne preteklosti v jas nejšo nravno prihodnost.
Boj proti grehu ne sme biti le individualen, ampak tudi spošen, poboljševalno delo za poedinea in celoto in za prihodnje rodove.
Duševno verstvo je proti vsakemu nasilju človeka nad človekom ; proti duševnemu in telesnemu nasilju. Ravno zaraditega oznanja verstvo, da se moramo ustavljati nasilju in vsemu slabemu dosledno, vselej, povsod in zlasti takoj v začetku; za brambo ne smemo u-porabljati novega nasilja, ne smemo nasilja nadaljevati. Nasproti sovražniku moramo biti pravični. Zato zahtevamo versko in politič no svobodo iz nravnega in verske ga razloga. Ker je verstvo doslej zelo sociomorfično.
Ljubezen do bližnjika mora biti ne le politično prizadevanje, ampak tudi gospodarsko in social no. Jezus je povzdignil staro za poved: Ne ubijaj! na zapoved, da se nesmemo brez vzroka jeziti nad svojim bratom ; staro zapoved : Ne prešestvaj! je povišal Jezus na zapoved o čistosti srea in duha; podobno moramo mi danes staro zapoved: Ne kradi! povišati na socialno zapoved, da se zavedamo vsakem trenotku politične, gospodarske in sociaine neenakosti, ki jo je zakrivilo nasilje, in da to rej delujemo vedno in dosledno iza enakost. Ne zadošča, da smo sentimentalno ginjeni, ako vidimo svojega brata v potrebi in gospodarski in nravni bedi, nasilne neenakosti se moramo vedno zaveda ti in v tej zavesti vedno delovati za enakost.
(Konec prihodnjič.)
DELAVSKO STAROSTNO ZAVETIŠČE.
V Philadelphiji nemore biti človek sprejet v nemško starostno zavetišče če ni član ali pripadnik kake cerkve. S tem pa ni rečeno, da obstoječa zavetišča načeloma take prosilce odklanjajo, toda po pravilih morajo predvsem dajati prednost cerkvenim članom, kateri so zavetišča ustanovili in jih vzdržujejo, no, in potem navadno ni za druge prostora in predno je kak prostor, traja to mnogokrat po več let.
Pod takimi razmerami se je pokazala nujnost, da se ustanovi neodvisno od cerkve in za vsaktere-ga pristopno delavsko zavetišče Pri tem se niso prezirale težavno sti, ki se bodo podjetju nasproti postavile. Navadna merila se pri tem nemorejo rabiti. Po tem se takšen dom “Home” navadno u stanovi ali od kakšne podporne družbe (¡Odd Fellow Order) ali kakšne strokovne družbe (Typo-grapfical) ali od kakšne cerkvene občine; ali pa se kakšen dobrotnik za stvar zavzame, porabi iz svojega veliko svoto za gradnjo in potem še večinoma podari izdatno svoto za zdrževanje zavoda.
Nič kaj sličnega ni v tem slučaju. V tem je podjetje edino, da je samo na sebe nakazano. Ima sicer moraličuo podporo nemških delavskih organizacij, je pa doce la samostojno in navezano izklju čno na lastna sredstva. Sprejema hvaležno darila, toda ne da bi ra čunalo nato, da bi po tej poti pri šlo do svojega cilja. V poglavit nem hoče svoj namen zvršiti s pri spevki svojih lastnih članov. Po tem se ne da pričakovati, da bi se Zavetišče kmalu vresničilo; zato je družba storila korak, po katerim se da pričakovati da pridejo hi treje do cilja.
Ta korak tvori ustanovitev “za družne matice” (Trust-lFund), ki se mora skupaj znašati z vplačili od takih elanov, kateri eventualno nameravajo vstopiti v Zavetišče. Računa se, da plača tak član pri vstopu za bodoče Zavetišče $500. Sedaj pa je ukrenjeno, da se “Trust-Fund” naloži v zanesljivi banki, v katero prihodnji člani zavetišča že sedaj plačujejo cele ali pa delne zneske. Te vpla-čene svote se ne morejo porabiti za splošne svrhe družbe, tudi ne za nakup, gradnjo ali opremo zavoda, marveč ostanejo lastnina vplaee valcev, se zamore jo porabiti samo v namen, zakar so se vplačali in se morejo eventualno tudi nazaj izplačati. Torej se nemore pripetiti nikakoršna izguba za vlagatelja, k večjem da izgubi obresti.
Sedaj se mora kmalu pokazati, Se obstoji potreba za takšen za-Ivod. Število vložnikov v “Trust-
Fund” bo to pokazalo. Ako se jih dosti priglasi, tedaj bo brezdvom-no dalo eeli stvari sunek, kateri bo podjetje brzo naprej spravil. In če bo manjkalo prosilcev ali deležnikov, tedaj se bo morala stvar za enkrat opustiti.
Toda ni umestno, da bi se že vnaprej izrekla smrtna obsodba podjetju, ker je baje neizvedljivo. S tem ugovorom se je prišlo proti vsaki novotariji. Posebno se je vedno in takoj ugovarjalo gospodarstvenim naredbam delavskega razreda. Ko so se pričepio osnovala mala konsumna društva na Angleškem, so se nadnje rogali in bila je dovršena stvar, da ne bodo mogla kapitalistom nikoli škodovati. Danes se nahaja mreža takih društev po vsem civiliziranim svetu in njih kapital in njih letni obrat gre v stotine milijonov. Torej, zakaj bi ne mogel tudi delavski razred oskrbeti svoje stare in onemogle tovariše, dokler ne dosežemo, da bo skupnost to storila potom starostne pokojnine?
Na starostno pokojnino se nikakor ne bo odpovedalo. Nasprotno bo tvorila, močno podporo “Zavetiščem”,- toda se ne bo zahtevalo, da bi vlada ustanovljalja starostne dome, kajti bili bi to nič drugega kot “ubožne hiše” pod drugim imenom in stanovalci bi bili odvisni od uprave. Zavetišča naj bodejo pod nadzorstvom delavstva ; to je ideja. In pride državna starostno pokojnina, potem bo znatno narastlo število tistih, ki hočejo v Zavetišču preživeti in končati tuzemsko pot. Doživelo se bode, ko bodo nastale velikanske institucije, v katerih bo stanovalcem na razpolago udobnost, ka-koršno si bodo želeli.
Sedaj se gre za začetek, in vsak začetek je težaven in malenkosten. Pretiravali dvom in preziranje ustvarjajo ovire, katere se sicer konečno premagajo, kakor skušnje učijo, toda dobro stvar nikakor ne pospešujejo. Sedaj, ko je storjen korak, ki bo v kratkem času pokazal, če se zamore ustanoviti “Delavski ^zavod”, naj bi dvomi molčali in na njih mesto stopila presrčna sodelavnost; kajti na vsak način gre tukaj za dobro in prekoristno stvar in za izgubiti tudi ni nič pri tem sedaj sprejetem načrtu.
Tako pravijo Nemci v Philadelphiji, a kaj pa pravimo mi Slovenci? Nič! Naša tozadevna stvar spi in vse kaže, da bo tudi spala. Med Slovenci se vedno najdejo ljudje, katerim je vse drugo ljub še, kot pa svojem rojakom pomagati. No pa saj poznamo ljudi, ki imajo to sedaj v rokah.
Listnica, uredništva.
Marozia ter starejši in mlajši Teodore. Marozia, hči starejše Teodore, soproga nekoga markeza Tus-canskega, ni občevala samo s papežem Sergius III. (904—911), katerega je dala na prestol posadit, marveč je imela za ljubimce tudi več uglednih duhovnikov in posvetnih knezov, po katerih je o-na vladala. Od Sergiusa III. je porodila poznejšega papeža Ivana IX. (Papež od 931—936). Od teh treh ženskih pošasti, je bila Marozia najhujša. Ona in njena mati ste imele često skupno iste ljubimce. Še večkrat je pripadala k nasprotni stranki. Izvrševala je krvosramnost s svojim lastnim o-četom, Adalbert pl. Tuscien; ona je bila žena svojega pastorka Gui-do, katerega je pozneje umorila, nakar je postala žena njegovega polubrata Hugo pl. Provence. — Njen v krvosramnosti rojeni sin Alberich, razlučen zaradi od oema dobljene batine, je proti njemu vprizoril neko zaroto. Ta nezakonski sin, vnuk in pravnuk te Marozia, so vsi prišli na papežev prestol — največ jo ženskih spet-kab.
To naj zadostuje; uverjeni pa smo, da ko bi priobčevali zgodovino papežev, tedaj bi se marska-teremu “bravcu” želodec obrnil.
PISATELJ CANKAR OBSOJEN.
P. Z., Detroit, Mich. — Na Vaše vprašanje, če je bila res kedaj neka Johana kot papež na papeževem prestolu, Vam sledeče odgovorimo :
V	sredi trinajstega stoletja je bil francoski dominikanec po i-menu Štefan Bourbon, kateri je prvi o tem govoril. Njen životopis se nahaja v kroniki Martinus Po-lernusa. Po tej je Johana vladala od leta $55 do 857, je otroka porodila med cerkvenim obhodom -vsled spotikljaja se je bila pretresla — ter je pri porodu umrla. Novejši kritikarji, seveda klerikalni, njeno življenje oporekajo.
Da ne bi bila Johana živela in papeževala, ne smatramo za ne-možno, kajti v devetim stoletju so v Rimu vladale dokaj čudne razmere. Bilo je tam'stanje anarhije. Večinoma niso bili duhovniki, ki so papeža volili, marveč vojaki. Cesto so imele javne vlačuge na vojaštvo velik vpliv in s tem tudi na volitev papeža. Mnogokrat je kakšen cesar planine prekoračil ter izvršil pritisk v svojo korist, kmalu pa zopet kakšen demagog, ki je imel vpliv pri ljudstvu. V takih nerednih, časih je pač lahko dve leti kakšna ženska papeževala. Hujše na vsak način ni mogla počenjati, kot so počenjali o-ni, po vojaški druhali na prestol povzdignjenji moški papeži, ki so bili večinoma posvetuj aki ter gledali na to, da so katoliško ljudstvo kar največ mogoče izžemali in ga za plačilo pri veselih pojedinah zasmehovali.
V	prvi polovici desetega stoletja je bilo pepeštvo tako propadlo, da je popolnoma prišlo v roke brezmerno razuzdanim ženskam,
V četrtek dne 21. avgusta t. 1. popoldne ob 4. se je vršila pred deželnim sodiščem v Ljubljani razprava proti pisatelju Ivanu Cankarju zaradi pregreška zoper javni mir in red, ker je dne 12. a-prila. t. 1. v svojem predavanju o “Slovencih in Jugoslovanih”, kakor izvaja obtožnica, izrekel besede: “Mi, kar nas je, mi vsi smo* te misli, da je naš edini cilj, da dosežemo jugoslovansko republiko”, pozneje pa: “pustimo Avstrijo v njenem lastnem dreku, bodimo kakor Mazzini v Italiji”. Razprava se je vršila na predlog' državnega pravdništva ob izklju-čenju javnosti in je bil Cankar obsojen na teden dni zapora v smislu § 85. k. z., češ da sicer ni izpodbujal v svojem predavanju h kakim določenim dejanjem in torej ni zagrešil hudodelstva veleizdaje, pač pa da je izpodbadal v splošnem k dejanjem, ki so umerjena na republikanski cilj in ki so torej po zakonih prepovedana in tudi nenravna. Cankar je odločno zanikal, da bi bil omenil Mazzinija. Trdil pa je to vladni komisar Oogola.
Ako bi vedli za kaj bogu hvalo dajati, potem bi vskliknili: Hvala, bogu, sedaj je Avstrija rešena! Toda ko Cankar pač drugače ni mogel, kot duška dati svoji pravični notrajnosti, potem nima korumpirana država nič druzega, kot e-no žrtev več na svojem rovašu.
Naj bi v Avstriji rajši zapirali svoje nesposobne ministre, svojo-višjo soldatesko, tistega rogovilastega klerikalca Ferdinanda in potem tiste razne ter vzorne doktorje kot Šušteršiča, Kreka, in slično golazen, potem šele bi bila nada za boljšo bodočnost razdrapane Avstrije; dokler pa bodo zapirali odkritosrčne ljudi, gorenje pa pustili poljubno avstrijski temelj izpodkopavati, toliko časa mila nam majka!
Našli vzrok.
V slučaju ne'zgode boste skušali dobiti vzrok iste z namenom o-gniti se je v bodoče. Tstotako bi morali storiti o hitrih boleznih, nervoznosti in oslabelosti. Naravno, da boste najpopred iskali od-pomoč — kolikor prej toliko bolje. Ako je sedeš vaših bolezni v~ želodcu ali v črevih vam bo Tri-nerjevo ameriško zdravilno grenko vino dalo takojšnjo odpomoč.. Ono bo hitro izčistilo telo ter vpo-sobilo vse organe do rednega dela. Ako ste podvrženi zaiprtju, ne dobite boljega zdravila, ker ni potrebno, da bi ga pomnožili. Tudi je zelo vplivno na izgubi teka, notranje bolezni, nervoznost in nepravilnosti krvi. V lekarnah. Jos. Triner, vvaževalee in izvaževalee, 1333 — 1339 So. Ashland Ave., Chicago, 111. Trinerjev liniment si pridobiva čimdelj temveč prijateljev, je najboljše in najjače zdravilo proti tbganju.
(Advertisement)
Yeč ko unijskih izdelkov kupite, več unijskih lj"udi bo delalo^
Slovenska Delavska Podporna in Penzijska Družba
Ustanov. /|'9/>09X\ Inkorp.
21. nov. 1909	15. marca 1910.
MADISON, PEIVxNSYLVANIA
GLAVNI ODBOR:
PREDSEDNIK: Martin Jager, L. Box 102, Conemaugh, Pa. PODPREDSEDNIK: J. Zakrajšek, R. R. 3 Box 57 Colfumbus, Earns. TAJNIK: Jos. Hauptman, Box 140, Darragh, 'Pa.
ZAPISNIKAR: Jos. Mostar, L. Box 351 Staunton, ni.
BLAGAJNIK: John Gantar, Box 286, North Chicago, 111.
NADZORNI ODBOR:
ALOJZ FLERE, predsednik, Box 121, Adamßburg, Pa.
MATH PETRIiOH, I., Box 183, Cliff Mine, Pa.
HENRY LAMUTH, H., Box 114, Marianna, Pa.
POROTNI ODBOR:
JOHN LEKŠE, predsednik, Box 73 Black Diamond, Wash.
ALBERT ŠVAJGAR, n. Box 146, Livingston, HI.
JOHN GOM3LAR, HI., R. F. D. No. 3 Box 144A, Johnstown, Pa.
POMOŽNI ODBOR:
MARTIN HORVAT, Box 140, Darragh, Pa.
ALOJZ ŽAGAR, Herminie, Pa.
MARTIN (PUMPE, Box 130 Adamsburg, Pa.
VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. Ge«.Boehm, Arona, Pia.
Glasilo je "Glas Svobode."
Vsem društvam oziroma dr. uradnikom na znanje, da ▼ poslej pošiljajo denar na sedanjega blagajnika.
Sprejeto novo društvo:
Slovenski Junaki št. 21 v Rices Landing, Pa.: Štefan Čav-lovič, cert. št. 804; Martin Žabkar, 805; Mihael Zella, 806; Felak A-leksander, 807; John Demeak, 808; Jakob Kugel, 809; John Prebu-la, 810; Mihael Prebula, 811. Društvo šteje osem elanov.
Na novo pristopli člani:
K dr. št. 4: Frank Oblak,	cert.	št.	812.
K dr. št. 5: Anton Klemenc,	cert.	št.	813;	Anton	Traven,	814.
K dr. št. 9: Jos. Primosick,	cert.	št.	815;	Jakob	Knafelc,	816.
K dr. št. 10: Anton Erjavec,	cert.	št.	817;	Anton	Piccioni,	818;
Peter Piccioni, 819.
K dr. št. 14: Juri Meterc, cert. št. 820.
K dr. št. 18: Danil Jušič, cert. št. 821; Jos. Puž, 822.
K dr. št. 19: Wincene Sum, cert. št. 823.
Suspendirani zopet sprejti.
K dr. št. 1: Jakob Rojnik, cert. št. 213; Albin Laterno, 329; Math Gastado, 513.
K dr. št. 2: Anton Ferbežar, cert. št. 25.
Suspendirani člani:
'Od dr. št .7: Frank Renko, cert. št. 171.
Od dr. št. 12: Fred. Puklovic, cert. št. 714.
Od dr. št. 14: Anton Turman, cert. št. 537.
Od dr. št. 15: Anton Walenciak, cert. št. 565.
Od dr.	št.	18: Jos. Beljak,	cert.	št.	642; Mare	Božo,	651.
Od dr.	št.	20: Ivan Mesič,	cert.	št.	736;	Ilija	Kovačič,	740;
Dane Jarnevič, 766; Foma Veljko, 773.
Črtani člani:
Od dr.	št.	1: J. Depoi, cert.	št. 357.
Od dr.	št.	5: Mike Lukatič,	cert.	št.	385.
Od dr. št. 6: J. Richter, cert. št. 110.
Od dr. št. 9: Andy Oplatnik, cert. št. 610.
Od dr. št. 11: Alois Vidovec, cert. št. 312.
Od dr. št. 17: J. Klaužar, cert. št. 604.
Odstopli člani:
Od dr. št. 6: Anton Gašper, cert. št. 118.
Izobčeni člani:
Od dr. št. 7: Anton Koren, cert. št. 152.
Od dr. št. 8: Anton Lovrine, cert. št. 711.
Potujoči člani:
Od dr. št. 4: Jakob Škoff, eert. št. 86; Anton Cankar, 383. Od dr. št. 10: Pavel Mahkovec, cert. št, 11.
Od dr. št. 12: John Lekše, cert, št. 294.
Od dr. št. 16: Fr. Aleš, eert. št. 591; Fr. Uerčiš, 594.
Opomba.
Nekatere dr. oziroma dr. taj. ne upoštevajo pravil; mesečni a-sesment mora biti vposlan do 28. vsakega meseca ne kasneje; nekatere dr. ga pošljejo dva ali še več dni kasneje. Toraj se prosi vse dr. taj., da bolj pravočasno pošiljajo vse tikajoče se gl. urada S. D. P. in P. D., ker s tem se prihrani veliko dela dr. in gl. tajnikom. Tudi prosim vse dr. taj., da naj pošljejo od popotujočih članov natančne naslove kje da bivajo, akojim je mogoče.
S bratskim pozdravom!	JOS. HAUPTMANN, gl. taj.
DRUŠTVENI URADNIKI.
Dr. št. 1 v Darragh, Pa.: Preds. Frank Gradišek; tajnik Anton Cedilnik, Box 116; blag.: Jacob Godec, Box 42. Vsi v Darragh, Pa.
—	Seja 3. nedeljo v mesecu.
0r. šft. 2 v Adamsburg, Pa.: Preds.: Martim Pumpe, Box 131; tajnik: Louis Flere, Box 121; blagajnik : John Sever; vsi v Adamsburg, Pa.
Dr. št. 4 v Waukegan, 111.: Preds. A. Celarec, 706 Market *t.; Taj. John Gantar, ¡Box 286, North Chicago, m.; 'Blag John Stražišar, 611 Market St. — Seja 3. nedeljo v mesecu na 611 Market St.
Dr. št. 5 v Cliff Mine, Pa.: Preds.: V. Koritnik, Box 192; taj. Math Petrioh, Box 183; blag. Jos. Šivec, Box 206; vsi v ¡Cliff Mine.
—	Seja 1. nedeljo v mesecu.
Dr. št. 6 v Roslyu, Wash.:
Preds. Lucas Notar, Box 171; tajnik Anton Adamič, Box 16; bla-
gajnik M. Arestovnik; vsi v Ros-lyn, Wash. — Seja vsako zadnjo nedeljo v mesecu.
Dr. št. 7 v Livingston, 111. : Preds. Alb. Schweiger, Box 146; tajnik Frank Čopi, Box 146; blagajnik Jos. Žabjek, Box 13; vsi v Livingston, 111. — Seja vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop.
Dr. št. 8 v Marianna, Pa. : Preds. Henry Lamut, Box 114; tajnik John Nastran, Box 190 ; blagajnik Jos. Milauch; vsi v Marianna, Pa. — Seja vsako 3. nedeljo v mesecu.
Dr. št. 9 v Skidmore, Kans. : Predsednik Simon Repova ; tajnik John Repovš, R. R. 3 Box 187, Columbus, Kana.; blagajnik John Zakrajšek, R. R. 3 Box 57, Oolum-bus, Kans. — Seja 3. nedeljo v mesecu.
Dr. št. 10 v Winterquarters, Utah: Preds. J. Bizjak, Box 85; Tajnik Peter Zmerzlikar, Box 35 ;
Blagajnik Štefan Esih, Box 111. Vsi v Win ter quart er s, Utah. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Dr. št. 11 v Conemaugh, Pa.: Preds. Frank Dremelj, Box 73; tajnik John Škufca, Box 102; blagajnik John Vičič, Box 571. — Seja vsako 1. nedeljo v mesecu, dopoludne ob 9. uri v Slovenskem Delavskemu Domu.
Dr. št. 12: Preds. Mart. Smol shnik, R. No. 2 Box 208; Taj. Mart. Južnik, Box 4 Breezy Hill -Sta.; Blag. Rokus Godina, Box 13, Breezy Hill Sta. Vsi v Mulberry, Kans. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Dr. št. 13 v Richmond, W. Va.: Predsednik F. Zadnik, Box 729; tajnik M. Škof, Box 729; blagajnik Karl Zadnik, Box 729; vsi v Richwood, W. Va.
Dr. št. 14 v Johnstown, Pa.: Preds. John Gomilar, R. F. D. No.
3	Box 150b; tajnik Jos. Glavač, R. F. D. No. 3 Box 144; blagajnik Miroslav Intihar, R. F. D. No. 3 Box 57. — Vsi v Johnstown, Pa.
Dr. št. 15 v Franklin, Kans.: Preds. F. Vidmar, R. R. No. 4 Box 120; tajnik Frank Čefin, R. F. D. No. 4 Box 63, Girard, Kans; blagajnik Val. Suhodolčan, R. R. No.
4	Box 63. — Seja vsako drugo nedeljo v mesecu.
Dr. št. 16 v Brereton, 111.: Preds. Tho. Felc, Box 115; tajnik M. Mihelič, Box 98; blagajnik J. Germ, Box 98; vsi v Brereton, HI. — Seja vsako 2. nedeljo v mesecu.
Dr. št. 17 v Staunton, 111.: Preds. Fr. Previnšek; tajnik Frank Jerkič, Box 77; blagajnik John Mostar, L. Box 351.
Dr. “Slovenska-Hrvaška Sloga’ št. 18 v Madison, Pa.: Preds. Karl Slavič, Box 252; Tajnik Mihael Haberšek; Blagajnik Jos. Jelovic, Box 101. — Vsi v Darragh, Pa. Seja vsako 3. nedeljo v mesecu. Dr. št. 19 v Yale, Kans.: Preds. Jos. Kotnik, Box 64; Tajnik John Prislan, Box 147; Blagajnik Martin Kožuh, Box 34. Vsi v Yale, Kans. — Seja se vrši 1. nedeljo v mesecu v Fr. Lamarjevi dvorani.
Dr. “Radnici Naprej” št. 20 v Farmington, W. Va.:	Preds. I.
Kubin, Box 218 ; ta jnik M. Špehar, Box 565; blag. J. Probič, Box 332. — Seja vsako zadnjo nedeljo v mesecu.
Dr. Slovenski Junaki št. 21 v Rices Landing, Pa.. Preds. Štefan Čavlovič, Box 183; Taj. Martin Žabkar, Box 183; B-lag. Ivan Dem-čak, Box 208.
DOBER RAZVOJ ČEŠKO-AME-RIŠKIH BANČNIH ZAVODOV.
tovarne so kar na mah začele delavce odslavljati; eni pravijo, da ni naročil, a drugi pa da imajo vse prenapolnjeno. Ne vem kaj je temu vzrok. Sicer obljubujejo, da bo prihodnji mesec boljši, toda ne vem, če ne bo ostalo samo pri obljubi. Brezposelnih delavcev je vse polno, kar trumoma se izpre-b a ja jo od ene do druge tovarne a pred vsako dobijo eden in isti odgovor: ‘ Danes ni mogoče; jutri ali pa prihodnji teden.” Vse izgleda tako, kot če bi bila generalna stavka. Ali novinci vseeno prihajajo, posebno iz kutarske, že do kraja propadle Avstrije, jih največ prihaja. Položaj je tak, da nobenemu ne svetujem za delom sem hoditi, dokler se kaj ne izboljša.	J. Petek
ÂVSTRO-AMERIKANSKA-LINIJA,

NOVI PAROBRODI VOZIJO iz AVSTRO-OGERSKE V NEW YORK in OBRATNO
W
NE OZIRAJTE SE NA TO, KAR DRUGI POVEDO
PARNIKI PLTJTE TO IZ NEW YORKA:
Kaiser Franz Joseph I., 3. sept Martha Washington, 13. sept.
Oceania.......... 1. oktohra
Oaura,......... 8. oktobra
Bu.h-ar<SQ,ÍkÍOdD Ujeíí,Tedn0 0b ‘redah °b3‘ “»'popoldneV, pri.tanlšča uah s Stores, Pier No. 1 na koncu Sote caste t South Brooklynu.
-mu« .o Ujem* I» ¡„„„.„u,
JÄkÄzS D'>br* pr‘li“d“	“ ’
V sredo, dne 24. septembra se bo obdržavaia seja delničarjev Ameriške Državne Banke, katere uradi se nahajajo na 1825 Blue Island Avcnue, vogal Loomis ceste zaradi glasovanja za zvišenje kapitala in preostanka od $350,-000 na pol milijona dolarjev. Na podlagi računa, danega državnemu auditorju dne 11. avgusta znaša nerazdeljen dobiček $56,-750.05, kateri bodr poleg $50,000 vzetih iz prebitka, premenjen v deleže.
Zvišeni kapital se bode tako razdelil da prejmejo sedanji delničarji 60 procentov tega kapitala in 40 procentov od tega novega kapitala pa se bode razdelil med reve delničarje in t<- seveda samo tistim, ki se zavežejo, da bodo denarno o’ 'evali s tem zavodom.
Ko je bi'a ta banka ustanovljena pred dvema in pol letoma, je bila naročilna listina tako izdelana, da je bilo preostanka za $150,000. Sedaj, ko so vloge banke narastle čez on milijon in pol dolarjev in ko si /tli občinstvo nakupiti delnice, zato je bilo potrebno, da se temu ugodi in eh einstvu da piulož-iost, posebno pa tistim, ki te priložnosti takrat niso imeli, da si nakupijo delnice in postanejo delničarji te velike banke. Od ustanovitve ■ je imela ta banka toliko prometa, da je morala proti koncu prvega leta proglasiti 6 odstotno dividendo od kapitala.
Cleveland, O.
Ko vsaki dopisnik pričenja svoj dopis z delavskim razmeram, tedaj bodem tudi jaz tako storil. Torej: Pred enim ali dvema me-seeoma so tukaj bile delavske razmere dokaj ugodne, delalo se je povsod; ali zadnjih par tednov je pa pričelo prav slabo iti. Velike
ampak pridite in prepričajte se sami
KAKO LETINO IMAJO FARMARJI
Da farmah, katere smo mi prodali, ne samo v Wausaukee, Wise., ampak tudi v Crivitzu in povsod kjer imamo zemljo na prodaj.
Math Hren, kateri je bil tukaj in videl kako dobro letino imajo farmarji v tej okolici je rekel: Ko bi eden vaju prinesel vzorec zemlje in potem vzorce kaj raste na Vaših farmah, Vam ne hi nikoli vrjel in nikoli ne bi šel gledat zemlje.”
Tako so nam povedali tudi drugi razumni možje, vsak pa kateri pride pogledat si svet in kraj ne more prehvaliti podnebje in dobre, kot kristal čiste in zdrave pitne vode.
Sedaj je čas, da si pridete pogledati ta svet, ravno sedaj ko je malo žito v klasju, ko koruza gre v klas, ko je druga košnja skoro zrela in ko vidite kako drevesa rode in koliko krompirja sme farmar pričakovati. Južne države so puste, pašniki so vničeni, koruza je kilava, otava slaba. Dežja nimajo, šuša je. Tu v Marienette County ni suše, dežja smo imeli celo leto dovolj. Trava je lepa zelena, rž, pšenica, ječmen, oves izgleda kot valovito morje in koruza je temno zelena. Živina je debela, lepa gladka in farmar pridno vozi smetano v mlekarno.
Kdor misli kupiti svet, naj pride sedaj ali pa piše za natančna pojasnila.
SKUBIC & MANTEL
133 W. Washington St.
Soba št. 1007	Chicago, 111.
Telefon Franklin 1800
OLA V tM ZASTOI» ZA
AMERIKO
Phelp’s Bros. & Co.,
2 Washington St.,	New York, It. Y.
K. H. Kampf glavni zast. na zapad u 120 N. La Salle St. Chicago.
‘THE SIXTH CITY”.
Cleveland je industrijelno mesto. Malo je mest na svetu, ki bi se mogli ponašati s takim razvojem. Tam, kjer je še pred dobrim stoletjem pela sekira drvarjev, se dviga danes ponosno mesto s 700,000 prebivalci. K temu je največ pripomogla lega kraja, ki je jako ugodna razvoju industrije. Cleveland je pa tudi zajedno največja slovenska naselbina. Število Slovencev cenijo do 20,000 duš. Večina izmed njih si služi svoj vsakdanji kruh v tovarnah. Drugi se bavijo s trgovino. Jako dobro uspeva tudi Slov. Zadružna Zveza, ki se je v kratkem času svojega obstoja lepo razvila. Tudi marsikateri obrtniki si je pridobil sicer skromno, toda dostojno eksistenco. Mi se bavimo z izdelavo moških, kakor tudi ženskih oblek. Cena moških oblek je od! $15 dalje. Popravljamo, likamo, čistimo in barvamo vsakovrstne moške in ženske obleke. Jamčimo za vsako delo. Prepričajte se!
I. SMUK, krojač,
4706 St. Clair Ave. Cleveland, O.
Za prihodjo zimo.
Obleke ali suknje
Pazite in obiščite Atlas, ker nobena druga prodajalna nima tako velike izbere, dobrega kroja in prikladnega blaga. Cene so zelo zmerne in blago vse garantirano.
Vogal Blue Island Avenue, in 18. cesta
JELINEK & MEYER, lastnika
HING®
NAJVECJA SLOVANSKA M TISKARNA V AMERIKI JE
NARODNA TISKARNA
2146- 5Q BLUE ISLAND AVE., CHICAGO, ILL.
TEUCANAL -4-40
Mi tiskamo ▼ Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem, Poljskem, kakor tudi ▼ Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovino za društva iatrgoveo.
Krajne bolečine
se lahko hitro odpravijo s rabo Severovega Oothardskega Olja (Severa’s Oothard Oil), katero se ceni kot najboljše ma'zilo zoper revmatizem, otekline, otokljaje, odrge, okorele sklepe in mišice, nevralgijo in razne druge bolečine. Cena 25 in 5 centov v lekarnah. W. F. Severa Co., ¡Cedar Rapids, Iowa.
(Advertisement)
Možj c ozdravi j eni v 5 dneh »K
BOLEČIN
O «lr*rim veščega, Mor trpi na VarlooceM, Structiuri; dalje ozdravim aaleedjivo *a»t rupij enje, živčno n er možnost, vodenico ta bolezni tičo6i<-h se moških. Pridite k nam vsi, ki ate se nevspešoo zdravili p/i drugih zdravnikih. Moja IS letna praks- vam je na razpolago in jamči pop ilno ozdravljenje. Govorimo v vseh tezikih.
Ozdravim pozitivno želodec, pljuča, ledlce In neprlllko v Jetrih.
(Za neuspešno odravljenje ni treba pitačatl)
TAJNE MOŠKE
BOLEZNI
GUBA NAGONA, BOLEZ-ZIV LEDICAH IN JETRIH
zdravim hitro za stalno ta tajno. Živčane one-moglo&tt, slabost, na. por, zastrupljanje ta zguba vod«.
PLJUČ A
naduho, Bronchttle srčno bolesni ta pljučne zdravim po moji cajno vejšl metodi
Nasvet zastonj.
STALNO OKREVANJE
SPECIJALI8T ZA MOŠKE IN ŽENSKE.
ZASTRUPLJEN-JE KRVI
ta vseh drugih kožnih bolezni, kalfcor prtšče, tucije, onemoglost itd.
ŽENSKE
BOLEZNI
beli tok, bolečin« v oza-ture, garje, otekline, podju ta druge organske bolezni zdravim za stalno.
Preiskovanje zastonj. St.
DR. ZINS, 183 ShSKro; Chicago
°dprtood S zjutraj do 8zv«čor. Ob n«daljah od 8 zjutr. do 4 »op.
DOPISI
Bisbee, Ariz.
Iz vseh krajev Zdr. držav iz Slov. naselbin, se kaj čita v listu Glas 'Svobode, ampak od našega ¡Bisbee pa nikdar nič; s tega je razvidno kako smo napredni, ali nam tako dobro gre. Zato sem se jaz odločil napisati en par vrstic.
Kar se tiče dela, se nemoremo potožiti, ker je navadno povsodi večjidel slabo. Tukaj so bakreni rudniki in dela okoli 5 tisoč mož; delamo vsaki dan izvzemši nedeljo, plača je $3.75 in $4.00; dela se 7 ur in pol in večinoma so vroči placi. Delo se pa kaj lahko ne dobi, ker je zmiraj brezposelnih dosti. — Tukaj nas je precej Hrvatov, Slovencev in drugih Slovanov, in imamo nekaj društev, a samo ‘eno” Slovensko, pripada Slov. Hrv. Zvezi v Calumetu, Mick. Drugače smo pa složni in •na predu jemo s saluni ter se za-stopimo posebno za baro, ali pa pri “keku”, dokler je še kaj v njem, to je dokler se ne poda.
Na tretjega m. m. smo pokopali Jos. Župančiča, saloonerja; doma je bil od Černomlja nekje.
John Božich.
Cliff Mine, Pa.
Ker Vam pošljem naročnino od 8 starih in obenem za 8 novih naročnikov, Vam poročam, da kar se tukaj delavskih razmer tiče, se nemoremo pritožiti; deloma vsaki dan in tudi zasluži se že toliko, da se pošteno preživimo in da tudi za potrebo kak kozarec iz-■praznemo. Ako ne bo slabše kot je sedaj, phtem bodemo zadovoljni.
Tudi na. društvenem polju dobro napredujemo, čemu veliko pripomore sloga, katera med nami vlada. Mi se med sabo dobro razumemo in tako ni ovire, da ne bi napredovali. Z veseljem moram tudi konstatirati, da se tudi duševno dokaj razvijamo, kar dokazuje dejstvo, ko Vam h krati 8 novih naročnikov pošiljam in ne bo dolgo, ko bodo še drugi sledili. Naši rojaki izprevidevajo, da je za delavca list Glas Svobode, baš tako potreben, kot je potrebna vsakdanja hrana. List resnično deluje za napredek delavstva, kot nobeden drugi; on nam kaže pot po kateri imamo hoditi, da dosežemo svoj cilj in da se rešimo duševnega in fizičnega suženjstva. Zatorej kličem: Živijo naš delavski list Glas Svobode ! ter ga priporočam vsem zavednim rojakom.
Math Petrich.
Sankala Frisca, Gal.
Ako človek čita vso zabavo ti-čočo se Jolietskega lista- urednika Janeza, se mu mora pač gnusit. Uverjen sem do trdnega, da vesoljni svet nima tako bedastih farjev, kot sta chieaški Tone in Jolietski Janez. Znano mi je, da imamo v Ameriki več slovenskih duhovnikov, toda take bedarije niti eden ni zmožen, kot Kranjec. Janez vsa tvoja modrost, katero :si “študiral 20 (!) let” s tvojo maturo (??!) povrh, ti nemore toliko pomagati, da bi zatrl slovenske organizacije v Ameriki, še manje pa, da bi uničil napredne liste.
•Ni mi na tem, da bi se vtikal v prepire sploh z nebeškimi agenti, še manje pa me briga cerkev in nje upravitelji, pač pa pokažem, da se zavedam svojega principa.
Cerkev zastopa edino suženjstvo in kdor podpira cerkev in nje lenuhe, tisti bi bil rad še suženj, kot so bili nekdaj.
Slovenci smo že itak 100 let zaostali za drugim narodi v Ameriki, potem naj pa še poslušamo kakega pokvarjenega študenta! Kaj še! Figo! Komaj se človek o-trese farskih pijavk, ko zapusti rojstni kraj, toda že so mu zape-tami v novi domovini. Naj še kdo reče: “Tega lista nemaram, je preveč čez farje.” Jaz pa rečem, da vsak je in mora biti plačan za svoje delo • tako tudi ti ptiči zaslužijo! Da bi oni posnemali po Kristu, to jim je deveta briga. — Ljudje so nespametni, ko redijo lenuhe po farovžih; ako pa le i-majo tako trdno vero, da jih “gu-gpud” porine v “sv. nebesa” potem naj ga imajo, pač pa naj mu odvzamejo mežnarja, posebno pa kuharico. “Guspud” naj bi vstal zarano v jutro in si skuhal, potem pa očistil cerkev in farovž, pa bi bil ali right.
Koliko je trdih delavcev, ki morajo delati za slabo plačo 10 ur pod oblastjo “bossa” in se pečla-¿0; zakaj bi se pa nemogel rimokatolički lenuh, katerega morajo živeti trdi delavski žulji? —
Janez tega gotovo nebode vpo-števal, pač pa mu bodem ob priliki napisal še en zanimiv stavek, da bodejo ljudje v Jolietu spoznali, kakšnega dušnega pastirja imajo.
Vso stvar mi je povedala neka gospodična M. An. — še izza časa njegovega “pastirovanja” v So. Chicagi. Morda se Janez še spominja, ako ne, potem mu bodem vzbudil sladke spomine, za kar imam priče in notarsko potrdilo. Potem se pa Janez le naj pere, kakor je nekdo pral črnega bika in Janez bo tudi ostal črn kot je ostal črn bik.
Kranjski socialist.
Cleveland, O.
Naprej, vedno naprej do cilja, iu to vsi po eni poti. In zakaj tudi ne? To je naloga vseh nas, kakor tudi onih, ki so še za nami in nameravajo postati “Svobodomiselni”.
Veliko jih je, ki jim ta nagovor ugaja, je pa še nekaj omahljivih in ne vedo, po kateri poti naj bi so obrnili, katero pot bi si izbrali, ki bi bila boljša ter jih čimpre-je pripeljala do cilja zaželjene zmage.
Je jih pa še tudi dosti, ki pravijo: “Kaj pa hočemo pot premi-rijati. po poti po kateri smo hodili toliko let, nam je že znana in uglajena”. To je pa ravno narobe. Dosedanja pot, po kateri smo hodili, postaja od dne do dne slabša, bolj strma in sploh brez vsacega pomena in cilja.
Zakaj pa si ne bi vzeli drugo pot, akoravno je tudi na tej še dokaj zaprek, kakor tudi še dovolj dela, da se ugladi? Dan za dnevom se gladi in temelj tej poti stoji na trdni podlagi; postala bode enkrat široka cesta nas vseh sopotnikov.
Samo jedno je potreba, in to je ako si podamo roke in si obljubimo zvestobo in pomoč drug drugemu v slučaju potrebe ter da složno korakamo po eni in isti poti, to je po poti svobodomiselnosti ! Samo pod tem pogojem bi bile v kratkem odstranjene vse zapreke in dosežen cilj zmage v korist ubogemu in izmučenemu trpinu, ko je sedaj takorekoč sužen kapitalizma.
Zatoraj delavci, organizirajte se in se priklopite “Svobodomiselni napredni stranki” in se tako zavarujte proti slučajnemu napadu vašega najhujšega sovražnika.
Združimo se in korakajmo skupno v boj vsi po eni poti iri enega mišljenja, v boj za naše pravice in za zboljšanje naših dosedanjih revnih razmer ter za boljšo bodočnost.
Prepričani bodite, če je to naše geslo, tedaj je zagotovljena zmaga in dosežen cilj. Boj nam ne bode v sramoto, marveč bodemo lahko ponosni na to, kar si bodemo priborili. Pozdrav!
John E. Reberšak.
Fostoria, Tex.
Hallo, tristo medvedov, kaj pa je to! V štev. 33 Glas Svobode čitam odprto pismo župniku Ant. Lesjaku v Št. Jerneju. Oh, ti Lesjaki so si pač povsod jednaki!
Cenjeni čitatelj, kaj ti praviš k temu? Naš “svet Lurd”, tam doli na Dolenjskem po zobeh vlačijo; to pač ni prav! — No, jaz sem paikrat ponoči hodil okoli tistega studenca — seveda od mojega “Sweethearta.” — toda nisem nikoli videl Marijo. Morebiti se mi je skrila, ko sem k ljubici hodil, na sedaj pa, odkar so tisti kozli v Pletarje prišli in ž njimi menda tudi tista Mica. O, prokleti humbug! Iz tega je jasno razvidno, da tu ni druzega, kot prevara čez prevaro. Popred je rekel župnik, da je to sama goljufija, kar tudi je; toda goljufija je bila, ko so imeli kmetje po plotovih nabiralnike : a sedaj pa je rekel župnik “halt”, to bi nekaj zame bilo, in prevzel je vodstvo “sv. Lurda”. Da, to ti je častilec “svetih” kronic, za kar mu je g. dr. Slane tudi dosti dal po nosu.
Ali vidiš dragi št. Jemejčan, kako smo srečni ljudje, in naj kdo reče, da ne napredujemo! Dragi brate je li još rabiš višje očala, kot jih je dal gospod dr. Slane
od tega “Lurda” in izkoriščanje ljudstva?! —
•Sedaj pa še nekaj od te naše ko-lor.ije. Ta prva letina je še dosti dobra, ali za nas šele prišlece bo bolj slaba, ker smo prekasno prišli. Sedaj sem slišal, da pridejo v kratkem zopet tri družine iz Colo. in še en par od nekje drugod.
Res, kaj pa Rev. Kranjec in So-jare? S temi muzikanterji pa imate res pravi “špas”. Baš tako mi naprej pride, kot v starem kraju, ako ni “muzikan špasen” pa je “ohcet” za nič. Tukaj bi tudi Kranjec in Sojar rada nekaj “špasala”, kot prava dva “muzikanta”, pa jih že noče nihče poslušat. In tako je tudi prav!
Frav tako, le pustite odpadek, naj smrdi, se bo že naveličal. Kaj sc neki znaini delavci zmerom prepirata in našo stranko sovražita? Mi delavci že vemo, kje nas če-- el j žuli; mene ne spreobrne cel bataljon takih buteov, kot so ti ptiči. Da, to je pravi sistem, ko ga imamo sedaj; za nje je pravi blagoslov, to pripoznavam, ali za nas je pa prokleto slab. Za delavca i-majo puške, sablje, policaje in vojaške burne, da nas tepejo in ubijajo. Ali ni tako, vidva reveren-dišimoviča? Glej Calumet, glej West Virginija, Colorado in druge kraje! Ako ne bomo delavci zboljšali svojih razmer, reveren-di jih že ne bodo. In če vidva vesta za boljši izhod, tedaj: ven z njim! ne pa med delavci lenobo pasti in na račun in stroške ubogega trpina udobno živeti. Marsikaj imam še na srcu, pa se bojim koša.
Vi pa. Calumetski možje, fantje, žene in dekleta, trdno se držite, trdno in strite težke verige! Dolbite lahko veliko, a izgubiti nimate kaj! Naprej do zmage! Meni so dobro znane Calumetske — ali bolje rečeno — peklenske jame.
John Paulič.
Pittsburg, Pa.
Ni mi ležeče na tem, da bi razkrival vse tukajšnje razmere ti-čoče se društvenega, narodnega in političnega stališča. Res je lepo število tukajšnjih podpornih, narodnih in svobodomiselnih društev, a obžalovati pa je, da tako mlačno ali pa da še celo ne sledijo svojim temeljnim ciljem. Mogoče bo kdo vprašal, zakaj da ne in kaj je temu vzrok; ali tudi jaz tega prav ne vem in tudi ne bodem tega tu raziskavah Sicer smo vsi vneti, da se ustanovi to ali o-no društvu a kmalu se pokaže par nasprotnikov, ki s par besedami uničijo, kar so preje nekteri s trudom priborili. Tako marsikomu vpade pogum in nada na močnejše društvene uspehe. To ali o-no društvo ima tako slabe voditelje, da se ne more dovspeti na višek svojega cilja, drugi pa zopet samo kričijo, da vodijo veliko borbo, medtem ko v resnici tudi oni ne sledijo po poti do dosege pravega principa.
Zatorej je potrebno, da se spodbode člane do resnega mišljenja na društvenim polju. Res je velika borba iz političnega stališča, ki je zanešena preko sinjega morja iz narodno kulturne Evrope, katera je zasajena po receptu politikujočih katoliških duhovnikov; toda tudi le ti politični zdražbarji ne bodo dosegli svojega zaželjenega cilja.
Tukaj v Pittsburghu zborujete sedaj v septembru dve katoliški organizaciji, sestoječi iz samih delavcev. za kar so se tukajšnji rodoljubi veliko prizadeli, da bi jim bila vsaj enkrat čast sprejeti katoliške društvene z/stopnike.
Zato tudi jaz posvečam temu par vrstic, da bi se zastopniki in zborovalci dobro zavedali, da imajo svoje lastne in zdrave možgane, s katerimi morejo misliti in, trezno prevdariti, pa ne po receptu politikujočih katoliških duhovnikov, kateri hočejo napolniti svoje žepe z mastnimi plačami, tebi delavec pa metati pesek v oči, da ne bodeš videl njih zahrbtnega delovanja in kako iz tebe naravnost norce brijejo, tako da ostaneš sam na cedilu, oni se pa v pest smejali, ko jim ti živijo vpiješ.
Frank Starman.
Durango, Colo.
Menda še ni bilo dopisa iz naše male naselbine, Jedaj dovolite mi malo prostora.
Tukajšnje mestoj je v poletnem času prav prijazno; ima precej visoko lego, namreč 6500 čevljev
S v O Bo
3622 W. 26. Street, Chicago, 111
Vsem društva p, obrtnikom, trg-ovcem, gostilničarjem, kakor tudi posameznikom se priporočamo za nabavljenje
'Vsa.Ko'Crs-tnih TisHo-Vin
kot:	Zavitke in papirje z firmo, za zasebnike in urade,
račune in vse v to stroko spadajoče tiskovine. Priskrbimo tudi
druJtiJena pra-Vila in prenJode
iz tujih jezikov na slovenski jezik in obratno. Naročnikom lista
dajemo vsa tozadevna pojasnila zastonj, samo poštno znamko za 2c se naj priloži za odgovor.
nad morjem ter ga obkrožujejo še višji hribi, kjer se nahajajo raznovrsti rudniki. Mesto šteje do 5000 prebivalcev, vsakovrstne narodnosti, kot Angleži, Nemci, Italijani, veliko Mehikancev, le malo število je nas Slovencev.
V	okolici je veliko pravih Ame-rikancev, ki so potomci rdečih Indijancev. Skozi mesto pelje osko-tirna Denver & Rio Grande železnica, ki je menda naj slabša in najpočasnejša v Zdr. državah. Sedaj v poletnem času vozi še dosti v določenem času, ali pozimi ima včasih kar cel teden zamude, ali pa še več. (!!)
V	društvenih ozirih nimam kaj veliko poročati. Imamo eno društvo “Zvon” št. 40 spadajoče S.
N.	P. J. kjer smo skoraj vsi tukajšnji Slovenci zavarovani v slučaju bolezni ali pa smrti. Društvo še dosti dobro in lepo napreduje z malim številom članov. Seveda je še nekaj rojakov, ki niso pri nobenem podpornem društvu in zatoraj rojaki pristopajte k podpornim Zvezam in Jednotam, naj si bo ta ali druga, samo da je narodno napredna in svobodomiselnega načela. In to radi tega, ko bodo prej ali slej Zveze in Jed-note združene v eno veliko organizacijo, ker le v združenju nam je moč zagotovljena. To naj bode srčna želja vsakega zavednega delavca ter naj misli, da sloga jači, nesloga tlači.
Kar se tiče delavskih razmer, tako je še dosti povoljno in brezposelnih nimamo sedaj. Večina jih je zaposljenih v rudotopilnici, kar pa je pravo peklensko žrelo; zlasti sedaj v tej vročini še na prostem, in to za bore $2.00 do $2.50 za osemurno delo.
Nekaj nas je tudi premogar-jev, ker je par majhnih rovov blizo mesta, a plača je pa tako mala, da človek komaj zasluži za svoje življenske potrebe. Temu pa je vzrok ko o kaki unijski organizaciji ni niti sluha, zato pa nas tudi premogarski baroni poljubno skubejo.
Ne svetujem nikomur za delom sem hoditi, ker bo kmalu zima in ž njo dosti brezposelnih.
Tako, sedaj sem malo opisal naš slovenski živelj in kraj tega juž-nozapadnega mesta.
Pozdrav vsem čitateljem tega priljubljenega lista Gl. iŠv. in zavednem delavcem.	F. E.
DENAR IN ČAS Sl PRIHRANIŠ AKO SE BRIJEŠ Z
Benko Rus & Co. Safety razor=jem
Naši safety razorji so izdelani iz najboljše kovine imajo lepo obliko, ter se radi svoje popolnosti in trpežnosti odlikujejo od ’ vseh drugih Izdelkov te vrste.
Rezila so napravljena iz najboljšega švedskega jekla, katera bodejo v kratkem radi svoje kakovosti svetovno znana.
Mi izdelujemo 3 vrste Safety razorjev, kateri se razlikujejo le v tem, da ena vrsta od druge obstoji iz boljše kovine in finejšega izdelka 1®
sicer:
Št. 1. Močno posrebrnjeno držalo In nlklasta glava z 7 rezili v lepi
škatuljl ...............................................$1.00
St. 2. Močno posrebrnjeno držalo in pozlačena glava z 13 rezili v fl-
nej škatuljl ..........................................  $2.00
Št. 3. Fino Izdelano z 22 karatnim zlatom preoblečeno držalo In glava, z 25 rezili v	elegantni škatuljl.......................$3.00
Vsa naročila se pošiljajo le proti predplačilu, poštnine prosto.
BENKO RUS ®. CO.
11250 Indiana Ave.	Chicago, Illinois
Homer City, Pa.
Večkrat sem že nameraval pisati, a vedno sem čakal bolj ugodnega časa. Opisati hočem tukajšnje krajevne razmere.
Tukajšna okolica je v lepem in zdravem kraju, premogarska naselbina je zelo obširna in mesto Homer je lično a malo mestece. Dela je v tukajšnjim okraju za več sto pridnih rok. Premogovnikov je večje število ter kakor se sliši in vidi, odpirajo v daljavi od 2 do 3 milj še dve premogovi jami, poleg katerih bodo postavili o-kolo 600 hiš. Železna cesta se dela na več krajih, tako da tri parne lopate kopljejo in nakladajo noč in dan in tudi od nedeljah. — V tukajšnji okolici je delo odprto, a ne daleč od tu pa spada pod unijo. V društvenih zadevah napre dujemo bolj počasi. Naše društvo št. 103 spadajoče k S. S. P. Z., se nadja boljšega napredka; kako životari društvo sv. Barbare, spadajoče pod Forest City, Pa. ne vem. V okolici živi okoli 50 Slovencev in bratov Hrvatov; več je drugih Slovanov in Italijanov.
Kakor se vidi, so se začeli naši bratje Hrvati bolj zanimati za naše zveze in jednote in že v precej obilnem številu pristopajo k našim društvam. Želeti je več sloge, ker le v slogi je moč in po reku Karola Lavriča: “Vse za narod, svobodo in napredek.” Ako bodemo složni, bodemo močni in vse težave nam bodo lahko pre-nesljdve. Čudno je, kakor se sliši, da je družba “Rocher in Pittsburg Coal & Iron povišala na plačilni leštvi za obema kopalnima strojema in tudi naročila 500 novih jamskih vozov, vse z zavoro.
Od strani se čuje, da se ljudstvo organizira za prihodnji april. Več bodem prihodnjič poročal. Pripomniti imam, da pri naši družbi “Townsend Coal Co.” smo vsi kovači. Vsak zase ojstri krampe in svedre; tako tudi jaz na stare dni se učim kovaško obrt. Kadar doživim 100 let, bodem že kak mehanik.
Naročnik Gl. Sv.
Compagnie Générale Transatlantique
Il New York ▼ Avstrije ¿m Havre Basel.
Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe, snažne postelje, vino in razna mesna jedila.
Pristanišče 57 North River vznožje 15th St., New York City
HITRI POŠTNI PARNIKI odplujejo vsak sredo ob ro. uri sjutriÿs
S. S. France nor dvovijak)	S. S. La Provence
S. S. La Lorraine	8. S. La Savoie
Najboljše udobnosti y III. razredu.
Odplujejo vsako soboto ob 3. pop.
8. S. Rociian»beau (nov. dvovijak)	S. S. Chicago
S. S. Niagara	S. S. La Touralae
Glavni zatop na 19 State St., New York.	MAURICE W. KOZUtlftSRS,.
glavni zastopnik za zapadu. 139 N. Dearborn St. Chicago, Ul.

Najstarejša slovanska tvrtka
EMIL BACHMAJ*
1/19 So. Racine Ive.. Chicaga, |i|.
(Prej Centre, sedaj Racine ave.)
Se priporoča vsim Slovanskim društvam za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zastav in vsakerih potrebščin. Izdelek je najfineji in najoknsneji, uri tem pa zelo zmerne cene.
Neštevilno zahval in pripoznanj Janiči la pristnost in okusni izdelek naročenih potrobičta.
Pišite v svojem jeziku za vzorce In cenik.
Solidna slovenska trgovina
V	zalogi imam vso zlatnino in srebrnino, karjo-spada v to stroko. Popravljam tudi ure in drugo.
V	zalogi imam tudi gramofone, slovenske, hrvaš ke, nemške in angleške plošče. Se priporočam. Za vse pri meni kupljeno blago jamčim.
FRANK CERNE
CLEVELAND, O
Pošiljamo denar v Domovino
Kaspar State Bank
1900 Blue Island ave. CHICAGO, ILL.
1
j RAZNO IN DRUGO
KRANJSKO.
Nezgoda Dne 18. gn. m. je hotel krovec Kovačič iz Tržišča pri Mokronogu prepleskati streho cerkvenega stolpa v Trebnjem. Ko je prišel zjutraj v stolp, je odprl 12 kilogramov težki opaž v strehi. Opaž mu je zdrknil iz rok in padel na tla. Po,d stolpom so stali otroci, med njimi tudi 31-letni Albin Peče iz Rodna, ki je prišel k birmanskemu pouku. 0-paž je zadel dečka na glavo in mu prizadejal bodo rano, ki sega do možgan. Dečka so prenesli v stanovanje okrožnega zdravnika dr. Watzkeja. Deček najbrže ne bo okreval. Preiskava bo dognala, či zadene Kovačiča krivda ali ne. Očividci trdijo, da je Kovačič pozval otroke, naj gredo proč od stolpa. Brata ponesrečenega dečka je povozil lansko leto vlak v Ameriki in ga usmrtil.
Požar. Dne 18. m. m. okrog 8. zv. pričel je nenadoma goreti velik kozolec — 14 štantov — last Franceta Pogačarja, na Otočah. Ogenj je hipno požrl ves kozolec, ki je bil poln sena, žita in drugih poljskih pridelkov. Rešiti ni bilo mo goče ničesar. Škoda je ogromna, zavarovan ni bil. Ogenj je bil najbrže podtaknjen.
Žaga. je zgorela. V sredo 13. m. m. ponoči okrog 11. je nastal o-genj na žagi posestnice Marijane Žvah. Ribno-Bled hiš. št. 4. Ogenj se je hitro razširil po žagi in objel je tudi poleg stoječe leseno skladišče. Tako žaga kakor tudi ona lesena baraka sta pogoreli do tal. Posestnica ima veliko škodo, okrog 6000 K, a zavarovana je bila za malenkostno svoto 1000 K. Na lice mesta prihiteli požarni hrambi z Bleda in Ribnega sta mogli obvarovati le sosedna poslopja in tako ogenj omejiti na gorečem poslopju. 'Kako je nastal ogenj, ni pojasnjeno.
Strela. Dne 17. m. m. popoldne ob treh je udarila strela v poslopje Janeza Rudolfa, posestnika na Javorniku hiš. št. 6 pri Črnim-vrhu nad Idrijo. Domači so sedeli okrog peči; pastir pri oknu. Tega je strela omamila in mu razparala obleko; pravijo, da je hudo ponesrečen. Drugim domačinom se ni zgodilo ničesar žalega razen strahu, ko so gledali v prvem hipu razdejanje po hiši; žvenketa-nje oken, podobe so popadale raz sten. Hudo žrtev je zahtevala strela v hlevu: pobila je petero goved in dvoje prašičev. Poleg tega, pa je bilo poslopje naenkrat v ognju, pogorelo je do tal.
Obesil se je. Čevljarski mojster Anton Kozlevčar, rojen leta 1866 v Št. Vidu se je obesil v svojem stanovanju v Petrušni vasi pri Litiji. Kozlevčar je bil strasten žganjar in je izvršil samomor najbrže y pijanosti.
PRIMORSKO.
Otroka je pustila samega pri Ognjišču 391etna Miarija Kramar iz Poljubina. Otrok, star 3 in pol leta, je ležel k ognju in postal žrtev ognja. Mater so klicali pred sodnijo v Gorico ter jo obsodili na 5 dni zapora. Polno takih nesreč je na kmetih! Včasih je kriva malomarnost, včasih prevelika zaposlenost kmečkih mater.
Iz vlaka je skočil blizu Podmel-ca neki 321etni Ivan Poljanic iz Malega Lošinja ter se nevarno poškodoval na glavi, na kolenih in rokah. Tega človeka je aretirala žendarmerija v Grahovem radi javnega nasilstva in ga hotela prepeljati v Gorico v zapore. Ali zapor ni nič prav dišal možu iz Malega Lošinja, zato je sklenil v vlaku skočiti skozi okno pa naj se zgodi kar hoče. Skočil je in se pobil. Mogoče je pa ta človek slaboumen.
Nezgoda pri zidarskem delu. —
Zidar Fr. Kapelan v Gorici je padel pri delu z višine 5 m, zlomil si je roko ter dobil še druge poškodbe po telesu. •Nesrečnika so prenesli v bolnišnico.
KOROŠKO.
Vsa vas je pogorela. Dne 18. m.
m. ob 8. zjutraj je začelo v Selih pri Celovcu goreti. Ogenj se je hitro širil. V kratkem času je gorelo 22 hiš z gospodarskimi poslopji .vred. Ker je manjkalo vode, ni moglo gasilno društvo po- j magati. Ko so okoliška društva prišla na pomoč, ni bilo ničesar več, kar bi mogla rešiti. Vse je
bilo uničeno. Sedem glav goveje živine je tudi zgorelo. Najbrže je j kdo zažgal.
Neznano utopljenko so potegnili iz Drave pri Zaperjah, obči-: pa Migarje na Koroškem. Neznanka je bila stara kakih 30 let, dobro oblečena, in sicer v žalni o-bleki. Pokopali so jo v Zaperjah.
I Ustrelil se je v Krivi Vrbi po ¡Vrbskem jezeru hotelir Frank Schuetzenauer. Vzrok so najbrže denarne stiske vsled neugodne leto viščne sezije.
Nesreča v gorah. Ponesrečil je j v gorah inženir in strokovni učitelj Mittermann iz Beljaka, navdušen in previden turist, in sicer na Seli. Bil je takoj mrtev.
Samomor vojaka. Na vojaških vajah v okolici celovški se je u-strclil z vojaško puško neki pešec 14. kompanije 17. pešpolka. Bil je na mestu mrtev. Ime samomorilca še ni znano in tudi ni še znan vzrok samomora.
| Samomor železniške oficiatinje. iDne 16. m. m. okolo pol sedmih I zvečer se je v Beljaku ustrelila ,331etna železniška oficiantinja A-I na Wurian. Bila je takoj mrtva.
, Vzrok samomora ni znan.
! Tovarna je pogorela. V Belja-|ku je pogorela v noči 17. na 18. m. m. papirnica. Goreti je začelo ob dveh zjutraj. Ogenj je uničil popolnoma vse, ostalo je zidovje. Papirnica je last beljaške občine, v najemu jo je imel Ruditschnik. Škoda je ogromna, a je krita z zavarovalnino.
Velik požar. Dne 17. m. m. jc pri Beljaku pogorelo tukaj popolnoma leseno skladišče tvrdke H. L. Moritsch. Škode je okolo 200,-000 K, ki je pokrita z zavarovalnino. Ogenj je bil najbrže podtaknjen.
Električna železnica v Celovcu in okolici. Mesto Celovec je dobilo koncesijo za gradnjo in obratovanje ozkotirne male električne železnice za Celovec in okolico. Železnica mora biti najmanj tekom enega leta gotova in izročena prometu.
Železniška nezgoda. Iz Celovca poročajo: Dne 17. m. m. je bilo na glavnem kolodvoru pri premikanju osebnega vlaka južne železnice št. 417 ranjenih 12 oseb.
ŠTAJERSKO.
Oče umoril svojega otroka iz
Celja poročajo -. Zakonska Mihael in Marija Peperko v Bogimski gori sta imela 81etno hčerko Marijo, ki je neozdravljivo bolna in mutasta. 11. avgusta je umrl o-trok. Naknadno so dognali, da je oče, ki je 8. avgusta zblaznel, u-moril svojega otroka, 11. avgusta je Mihael Peperko zadavil hčerko. Prihodnji dan so odpeljali zblaznelega moža na opazovalni zavod v Gradec.
Vlak ga je povozil. V petek dne 17. m. m. je povozil tovorni vlak št. 980 telegrafičnega delavca Mihaela Vabiča iz Mariboru na progi med Laškim in Rimskimi toplicami. Levi cilinder stroja ga je butil v glavo in mu je zdrobil. Iz Celja došli železniški zdravnik dr. Premšchek je konstatiral le še smrt.
RAZNO.
Letošnji vinski pridelek. Prof. Karol ¡Portele, generalni ravnatelj vinorejstva v ministerstvu, objavlja od časa do časa po dobljenih podatkih številke, ki kažejo, kak bo letošnji vinski pridelek. Zadnje objavlejne številke se nanašajo na stanje vinogradov koncem meseca julija. V Istri je kazal vinski pridelek v tem času na okoli 460,420 hi, na Tržaškem na 10,300 hi, na Goriško-Gradiš-čanskem na 600,000 hi, Dalmacija na 1,200,000 hi, na Tirolskem 1,100,000 hi, na Spodnje Avstrij,-skem na 737,000 hi, na Štajerskem na 478,000 hi, na Koroškem na 70 hi, na Kranjskem 160,000 hi, na Predarelskem 500, na Češkem 8000, na Moravskem 74,000. — Skupno torej okoli 7,778,000 hi, lani je bilo vinskega pridelka v teh deželah 3,969,873 hi; torej letos za 800,000 hi več od lani. Kakor rečeno, tako je kazalo koncem meseca julija. Tačas pa je prišla že toča ter napravila škodo. Vsekakor pa bo letošnji vinski pridelek mnogo izdatnejši od lanskega.
Rezervisti se vračajo z južne meje. Povsodi na postajah, kjer se nstavijo, jim pridejo naproti, kjer so, vojaki, vojaška godba, drugodi veterani, povsodi je polno občinstva, zadovoljnega, da je konec trpljenja vojakov ob meji,
Tuji podaniki italijanske narodnosti morajo zapustiti svoje službe pri tržaškem magistratu. Namestništvo je doposlalo magis tratnemu predsedništvu dekret, ki ukazuje, da mora magistrat odpustit vse uradnike in druge uslužbence, ki niso avstrijski podaniki. Uradnike, ki so bili sprejeti v službo proti pogodbi, je glasom dekreta odpustiti po preteku pogodbe ; druge uslužbence pa v smislu določeb trgovskega zakona, to je proti šesttedenski odpovedi •pred potekom četrtletja.
Letošnji manevri in odpust vojakov. Cesar je odredil z odločbo z dne 16. m. m., da odpadejo vsi napovedani manevri razun manevrov na južnem Češkem in razun vaj v 3. in 5. armadnem zboru. — Vsi k odpadlim manevrom vpoklicani rezervisti se takoj odpuste. Istočasno je odredilo vojno ministrstvo, da se odpusti vse moštvo tretjega letnika in sicer 28. m. m., razen moštva onih korov, kjer bodo še večje vaje. Od moštva iz leta 1910. katerega pre-zenčno stanje je 80,000, je odišlo 28. m. m. približno 60,000 mož.
Zaradi kolere odpovedani manevri. Manevri 13. zbora so odpovedani. Preiskava Save je dognala, da je njena voda okužena z 'bacili ¡kolere. Oblasti 'komitata S.vrmija poročajo, da je v štirih krajih kolera. Predpretečeni teden so dognali zopet šest novih slučajev kolere. Kolero so zanesli najbrže srbski tihotapci čez mejo.
Ponesrečeni vojaki. V južno tirolskih Dolomitih se je pripetila nesreča, ki so jo hoteli vojaške o-blasti zamolčati in se tudi zdaj ne ve, o njej nič drugega kakor to, kar je pravil neki podlovec tirolskih deželnih strelcev. Ponesrečila je neka patrulja, obstoječa iz ■podčastnika in dveh mož na Ci-mone della Tolla, ker je bila preutrujena, da bi si bila sekala stopnice v led, pa se je kljub nevarnosti rajša sede zdrsala proti dolini, pri tem pa se strmoglavila v globočino, kjer so se vsi trije ubili. “Fremdemblatt”, ki poroča o tej nesreči, pravi, da se je zgodila “pred par dnevi”.
Svinjar v črni suknji. Okrajnemu sodišču v Kremsu so te dni izročili /3'51etnega duhovnika Nie-dermeierja. Aretirali so ga vsled ovadbe očeta, čigar hčerko je o-skrunil namestnik božji. 121etno dekle je poklical ‘Niedermeier 2. avgusta v svoje stanovanje in jo posilil. 34. avgusta jo je zopet zvabil k sebi s pretvezo, da ji hoče plačati delo. ki ga je bila izvršila zanj. Mati, ki seveda ni slutila nič hudega, je poslala hčerko k duhovniku in ta je takoj hotel zadostiti svojemu pohotnemu po-željenju. K sreči je bil pozabil zakleniti vrata in otrok je šc pravočasno utekel. Klical je za dekletom, Ja naj nikomur ničesar ne pripoveduje, ker to bi bil smrtni greh. Ko je mati izpraševala doma otroka, kje da je dobila denar, se je dekletce pričelo jokati in polagoma povedalo vse, kai da je počel svinjar z njo. Oče, delavec, je šel takoj na policijo in sedaj se je izvedelo, da je far oskrunje-val tudi še druge otroke.
Če hočete zgubiti prijatelja posodite mu denar!
Kedar prosi, zlata usta nosi,
Kedar vrača, hrbet obrača!
Takih dobrih prijateljev je jako malo. Ako se hočete izogniti neprili kam zaradi posojila denarja takim napačnim prijateljem in če ne marate zgubiti svojega denarja tedaj naložite svoj denar obrestonosno na varno banko. Če to storite se Vam ni treba bati, da bi vam ga tatovi ukradli ali ga pa ogenj vničil. Vloge prijemamo od $1.00 naprej. Iz malega raste veliko. Isto tako vljudno Vam postrežemo kedar prinesete samo en dolar, kot če bi prinesli več. Od vlog plačamo 3% obresti na leto. Obresti so plačljive vsakega pol leta. — Pričnite " ■	hraniti še danes.
Ameriška Državna Banka
1825—1837 Blue Island ave., Vogal Loomis St., Chicago, 111.
HRANITELJICA VLADNIH POŠTNIH VLOŽKOV.
GLAVNICA IN VLOGE $1.850.000.00
JAN KAREL, predsednik,	j. F. ŠTEPINA, blagajnik,
Uradne ure sn od 8.30 dopoldne, do 5.30 popoldne, ob sobotah do 9 u.re zvečer, ob nedeljah pa od 9 dopoldne do 12 ure opoldan.
Denar pošiljamo v Evropo po veliko nižjih eenah kot pa pošta.
Govorimo vse slovanske jezike.
Suspendiran governer Sulzer namerava tožiti.
Albany, N. Y. — Nova poteza Sulzerja je, da misli nektere legis-laturne člane, Tammany-ljudi, tožiti zaradi zločinske zarote.
To je posledek posvetovanja prijateljev ¡Sulzerja, na kojim o-spredju stoji sodnik J. Arnold.
Poslednjih deset dni so bili vpo-sljeni advokati s tem, da so nabirali dokazila za obstoječo zaroto.
Dosedanje poizvedbe so baje tako tehtne, da jih bodo izročili krožnem pravdniku Whitmanu iz New Yorka ter zahtevali, da vso zadevo veliki poroti v svrho na-daljnega postopanja, izroči.
Glvnnovi pristaši trdijo, da je ta nova nakana Sulzerja brez vsake vrednosti.
Dobra, šala.
"Washington, D. C. — Carinski uradniki so zaplenili iz Californi-je sem poslani sod z naznačeno vsebino grozdnega soka, ki je namenjen državnemu tajniku Bryan. Ko so carinarji preiskavah “grozdni sok” se je pokazalo, da je kocina pristen in fini — Brandy. Vsebina je bila napak označena radi tega, ko Bryan rad slovi kot “prijatelj grozdnega soka”.
Nered v Prebavi
Da se ohranimo v dobrem zdravju, ne smemo dovoliti nobenega nereda v naši prebavi, ker to je vedno znak kake bolezni, ki zadene celo telo ali pa samo nekatere organe. Brez pravilnega vživanja in pravilne prebave, ni življenja. In ravno radi tega je potrebno in jako važno, da imamo pri rokah kako zdravilo, katero bo v slučaju nereda v prebavi dalo takojšnjo pomoč. V takih slučajih lahko vsakemu priporočamo dobro znano, zanesljivo in hitro delujoče
TrlnerjCTO ameriško zdrziilno grenko vino.
To izvrstno zdravilo bo izčistilo prebavni sistem popolnoma, ne da bi povzročilo kako grižavico ali druge težkoče; isto bo povečalo apetit, dalo moč črevam in odstranilo zaprtje in vse težkoče združene s tem. To vino naj bi se rabilo kadarkoli se slabo počutite.
Imejte to Zdravilo vedno v hiši in
JOSEPH TRDTEE’a
ga rabite za ZAPRTJE,
GLAVOBOL, BOLEČINE V DROBU, SLABOST,
NERVOZNOST, SLABO PREBAVO, ZGUBO APETITA, ZLATENCE,
SLABOSTI PO OBEDU.
Nikar ne odlašajte radi tega, ker si morda mislite, da bo ta stvar sama od
sebe odšla. Ako se pravilno ne zdravite, bodo ti neredi vedno oslabeli organe. _______
Najboljše zdravilo v vsih takih slučajih je
TRINERJEVO AMERIŠKO ZDRAVILNO GRENKO VINO.
V LEKARNAH.
NE SPREJEMAJTE PONAREDKOV.
JOS. TRINER
Vvaževalec in Izvaželavec.
Ashland Ave.
Chicago, Ul.
ALI NAJ BO VERA IN BOG PRISTRANSKA STVAR?!
Priredil S. Zabric.
Mi isociljaliisti pravimo, da je vera pristranska stvar vsakega Človeka, toraj najintimnejša zadeva posameznika; da se pa ognem izjemam, navedem nekoliko vprašanj — Kranjcu in Sojarju v rešitev:
1.	Ali je bog vesel, da se mu daruje kri ljudi in njih otrok; kri volov, jagnjet in golobov?
2.	Ali je bil bog zadovoljen s krvjo svojega sina?
3.	Ali res bog sliši in usliši mo litve, odpušča grehe in reši duše pravovernih?
4.	Obstoji li sploh kakšno ta ko bitje, kakor ima biti bog?
5.	Ali nas je res ustvaril en sam bog?
6.	Ali je bog res vse vstvaril?
7.	Kakšen bog mora biti, da vstvari zločince, blazne in idiote
8.	Kakšen bog mora biti, ki vzame nedolžno, v vojskah preli to kri?
9.	Kakšen bog mora biti, ki vzdržuje stoletja suženstvo in za govarja tiste, ki mesarijo z bičem in kolom hrbet in glave revnemu delavcu?
10.	Kakšen bog je, ki jemlje otroke od maternih prs, za uniče ne in razgnane rodbine? — Kak šen bog mora biti, ki pusti, da u ničujejo zločinski in okrutni ljud je, mirne in poštene; da tirani prelivajo kri mirnih in stradujo eih ?
11.	Kakšen je bog, da dovoli svoje prijatelje sežigati od svo jih sovražnikov?
12.	Ali je bogu sladko sužen stvo?
13.	So li všeč bogu viharji, potresi, kuga, lakota itd.?
14.	Ali so bogu všeč divje zve ri, ki žrejo ljudi?
15.	Ali je bogu všeč, da živi življenje od življenja?
16.	Ali je bogu všeč, da drvi čez skale nedolžna človeška kri?
17.	Ali je bogu všeč, kadar vidi, da so poljski pridelki uničeni; uničene vasi vsled viharja; in po krito polje z razmrcvarjenimi telesi očetov, mater in otrok?
18.	Ali dokažete njegovo u-smiljenost in dobrotljivost s tem, ker je pustil da so se zemeljske plasti vsule na izstradane in izdelane otroke?
19.	Ali mu dokažemo ljubezen s tem, ker je spustil svoje otroke v premogokop, kjer se je po par trenutkih izvršila eksplozija? A-li ker pošilja vulkanske izbruhe, povodenj in ogenj?
20.	Ali je res bog ustvaril lju di neenake?
21.	Ali je res bog postavil plemena, ki se razlikujejo po razumu, postavi in barvi?
22.	Kedo naj ima prednost sedaj, da se mu zahvali. — Višji da niso nižji; — nižji da niso višji ali pa, da so višji kod živali?
23.	Kakšen je toraj bog, da je pustil, da so si višja plemena podvrgla nižja, da jih zatirajo, preganjajo in morijo?
24.	Ali je bogu v zabavo mu ka in trpljenje nižje vrste ljudi; polja pokrita z ubitimi trupli; krvaveči hrbti zasužnjenih; matere, kadar jim poka srce, ko jim ugrabijo sovražniki otroke itd.?
25.	Ali so bogu všeč ječe, ker so izdihali pošteni in plemeniti ljudje svoje duše? So mu všeč vislice, ki so od nedolžne krvi o-škropljene?
26.	Ali je bog zadovoljen, ko gleda brezupne sužnje ali po mnenju bogoslovcev nižje pleme z ranjenimi in razbitimi telesi? V ognju se zvijajoči mučeniki; na natezalnicah vzdihujoči ljudje, ki so jim s kleščami trgali meso iz teles; bičana in krvaveča telesa pravičnih; iztaknjene oči onih, ki so ljubili resnico; onečašeene, o-nesrečene zbite in jokajoče žene; razmesarjeni obrazi nedoraslih o-trok? Vriskanje podlih neznačaj-nežev, tiranske vlade zlobnih; krvne ki jih je nosila okrutnost in sijajno oblečeni hipokrati s sklenjenimi krvavimi rokami, ki so z daritvijo nedolžne krvi pregnali svobodo iz sveta?!
27.	Zakaj cerkev uči suženske lastnosti. — Pokorščino, udarnost, samozatajevanje, odpuščanje itd. namesto: samozaupanje, neodvisnost, možatost, pogum in samo-obrambo?
28.	Alf je vera iluzija, strah ali realnost?
29.	Ali bi bile države brez vere na slabšem. Ali bi morale biti na slabšem če bi imele drugo vero nego krščansko — ali sploh nobene?
30.	Ali bi bili krvoločneži u-smiljenejši, ako bi živeli na južnih morskih otokih?
31.	Ali bi bili mi neumnejši, ako bi zavrgli sveto trojico in častili klobaso, zelje in makarone?
32.	Ali napravi vera, življenje polno ljubezni in ne sovraži veselja in dela?
33.	Ali je vera napravila človeka milosrčnega?
34.	Ali vera prinaša človeku svobodo, nravnost, pridnost in poštenost ?
35.	So li kristjanje bolj pošteni, zmirnejši in nravnejši kakor divjaki?
36.	Ali se mora uplivati z molitvijo na prirodo in njene lastnosti ?
37.	Ali moramo odvrniti povodenj in viharje, ako se klanjamo in žrtvujemo?
38.	Ali je že kedo obogatil s klečanjem?
39.	Ali je vsak pošten, ki daje vbogaime?
Sojar, Kranjec in Co. Ako vaš bog vslišuje, kaznuje in plačuje, ljubi pohvalo in prilizovanje, so vraži svobodomiselce in socijaliste, ter druge brezverce, bode tudi vam pomagal, da odgovorite na gori navedena vprašanja.
Apelujem na vas, da odgovori te z dejstvi ne pa s teorijo!
NEVARNOSTI SPOVEDNICE.
Don Juan v katoliški spovednici.
Pred kratkim se je vršila pred nemško poroto v Muehlheimu za nimiva obravnava, ki je jasno pokazala, kako nevarna je spovednica za žene in za mlada dekleta, ki so vneta za tajnostno šepetanje v temnem kotu cerkve, pod plaščem spovedne molčečnosti, zaupanja v mladega, čednega kaplana in odkrite besede vseh naj-skrivnejših skrivnosti, katere se sramuje povedati dekle materi in žena možu. Pri ti obravnavi se je pokazalo namreč, da kaplan Sassen v Muehlheimu, ki se po pravici lahko imenuje Don Juan v talarju in ki je obenem častni član katoliške zveze dijakov v Muehlheimu, ni zlorabil spovednice samo za to, da je pod pretvezo izpraševanja vesti imel z nedolžnimi dekleti svinjarske pogovore, marveč, da je tudi več nedolžnih deklet pokvaril in zlorabil. Tudi je zapeljal več žen k zakonolom-stvu. In to početje je bilo višjim cerkvenim oblastim vsled raznih pritožb popolnoma dobro znano. Kljub temu niso cerkvene oblasti kaplana samo zagovarjale, marveč so ga naravnost ščitile. Kaplanovo početje in njegova zloraba spovednice in spovedne molčečnosti, so prišle na dan na sledeči način. Kaplan Sassen je zapeljal in zlorabil neko mlado deklico. 'To občevanje v spovednici in na kaplanovem stanovanju je imelo za posledico, da je dekletce zanosilo. Kaplan je skušal odpraviti plod in ko se mu to ni posrečilo, jo je pustil v popolni bedi, zavrženo od staršev in svojcev. Knezoškofijski ordinarijat kaplana kljub temu ni kaznoval, niti ovadil. Prijela pa je kaplana ‘Niederheimische Arbeiterzeitung’, ki mu je očitala med drugim sledeče: 1. Kaplan je zlorabil spovednico za nečista dejanja. 2. Kaplan intimno ljubavno občeval z ženskami, prostimi in z oženjenimi. 3. Kaplan je dal nekemu dekletu, ki je vsled ljubavnega intimnega občevanja ž njim zanosi-sredstva za odpravo plodu in je nato zapustil zapeljano dekle popolni bedi in 4. je kaplan s svojimi dejanji onečastil cerkev, katolicizem in krščanstvo. — Na to obtožbo kaplan ni tožil, pač pa se je oglasilo klerikalno glasilo in je očitalo zgoraj omenjenemu listu, da je vse to podlo natolcevanje najnižje vrste. “Niederrheinische Arbeiterzeitung” je tožila vsled tega urednika klerikalnega lista. Obravnava je dognala, da so bile vse trditve glede kaplana resnične in sodišče je obsodilo u-rednika klerikalnega lista na 30 mark globe in v povračilo stroškov. Pri obravnavi je kaplan, konfrontiran z raznimi pričami,
sam pripoznal, da je pregovoril v spovednici več nedolžnih deklic, da so ga obiskale na njegovem stanovanju. Pripoznal je, da se mu je dotično dekle, ki je zanosilo, silno branilo, češ, da se boji. On pa jo je potolažil s tem, da ji je obljubil, da ji da v slučaju, če postane nosna, potrebna sredstva za odpravo plodu. Pokazal ji je tudi neko stekleničico in rekel, da ima v tej sklenici tako sredstvo. Nato se mu je dekle po hudem odporu vdalo. Ko mu je dekle povedalo, da je nosno, jo je kaplan silno ozmerjal in jo je sirovo napodil in jo prepustil bedi. Dalje je pripoznal kaplan, da so izvedele cerkvene oblasti za njegovo početje, še predno je izšel dotični članek v listih. Cerkev mu ni zakrivila lasu, on še vedno nastopa med ljudmi kot dušni pastir, bere mašo in je še vedno častni član zveze katoliških dijakov, katera zveza kaznuje spolno občevanje izven zakona z izključitvijo. Priznal pa je kaplan tudi, da je zapeljal in zlorabil tudi več zakonskih žen, za katerih imena ga pa niso vprašali. — S tem je obsodil kaplan sebe, urednika klerikalnega lista, duhovništvo in cerkev in jasno dokazal, kako nevarna je lahko spovednica za dekleta in žep,e v splošnem, posebno pa še, če pride v njo mož, ki spada vse drugam, kot v cerkev.”
NOVE VRSTE SLEPARIJE PRI “NOVEM LURDU”.
C. g. št. jernejski župnik naj se nikar preveč ne razburja, če mu zopet priznamo, da se prav dobro razume, kako treba molzno kravo molzti, da se dobi več mleka od nje. ¡Ni mu dovolj, da je nad studencem v rakovniški gošči, napravil veliko kapelo in pustil studenec obokati in že vse pripraviti da se nad kapelo v doglednem času dvigne še ponosna nova lurška cerkev. Ampak zdaj za to božjo pot, ki jo je v znanem svojem pismu še pred leti sam obsodil za navadno sleparijo, tako vneti župnik je preskrbel tudi, da bodo romarji tudi kaj imeli od tega, ko župnik kravo (pravzaprav zlato tele) molze. V prvem času so se romarji zadovoljili, da jim je ne kakšen mežnar v kapeli bral litanije in vganjal svoj hokus-pokus nad studencem in da so poleg ka pele kupovali razne odpustke v spomin na “Novi Lurd”. Ti odpustki, obstoječi iz razglednic iz Novega Lurda”, raznih svetinj, slovenskih trobojnic in pisemske ga papirja, na katerem se dva golobčka. kljunčkata (kar gotovo spada na tako slovečo božjo pot), se izpočetka niso “žegnali”. Župnik se je zanašal, da mu škof, ko se sam prepriča, kakšni čudeži se gode na tej novi božji poti, dovoli, da se kar v kapeli tudi mašuje in opravlja drugo cerkveno opravilo. Pri tej priliki se ob e-nem tudi blagoslavljajo “odpustki”, spomini na “Novi Lurd”. — Tej goreči župnikovi želji pa Pre-vzvišeni ni mogel vstreči. Ne ker bi Prevzvišeni ne bil še sam prepričan o čudodelnem “Novem Lurdu”, ne, ampak ker so ga patri frančiškani na Brezjah prosili, naj tega nikar še ne dovoli, vsaj toliko časa še ne, dokler ne bodo imeli pokrit ves dolg, kar ga je povzročilo povečanje božje poti na Brezjak. Kajti, tako so dejali patri frančiškani, ako se št. jemej-skemu župniku, ki jim je s svojim Lurdom napravil že tako dovolj škode, dovoli še duhovno o-pravilo v kapeli, izostane največji del dolenjskih, pa tudi drugih romarjev, ki jih bo bolj vlekla nova božja pot, kot pa ta stara na Brezje. Zato naj se s tem raje še malo počaka. Prevzvišeni je že kot gorenjski rojak tej želji vstregel in ker ve, da tega ne stori zastonj. Zato je ob priliki birme v Št. Jerneju župnikovo prošnjo za enkrat še odklonil. Pač pa mu je dovolil nad kapelo obesiti novi zvon, ki ga je Prevzvišeni sam posvetil. In da župnika še bolj potolaži, mu je dal tudi dovoljenje, da doma v farni cerkvi blagoslovi vse odpustke in spomine iz “Novega Lurda” (tudi golobčke, ki se kljunčka j o). Župnik to dovoljenje izrablja na ta način, da mežnarju pri “Novem Lurdu” naroča, naj romarjem večkrat o-znani, da naj vse na lici mesta kupljene odpustke nesejo “žeg-
Naznanilo.
Slavnemu slovenskemu občinstvu, kakor tudi Slovencem, ki so od mene kupili farme v Crivitzu ali pa ki mislijo farme kupiti od mene naznanjam, da sem se odločil postaviti na trg
Več tisoč akrov rodovitne zemlje
v bližini prijaznega in cvetočega mesteca
CRIVITZ, Marinette Co., Wis.
kjer je letos in lansko leto kupilo farme veliko število Slovencev in kjer jih je že veliko naseljenih in se prav dobro počutijo kot začetniki na svoji lastni grudi.
Ob enem naznanjam, da sem izročil glavno zastopništvo med Slovenci in Hrvati, Vašima rojakama
SCUBIC & MAMEL
katera bodeta od sedaj naprej na razpolago vsakemu rojaku, jim pokazala svet in zemljo in tudi v vseh ozirih pošteno postregla
Za nadalnje informacije, pojasnila in tudi knjižico, ki popisuje farme v Crivitzu, pišite na sledeči naslov:
Skubic and Mantel,
133 W. WASHINGTON ST.
CHICAGO, ILL,
THEO KERSTEN, lastnik
Cena akru je od $10 do $30.00.
50,000 KNJIŽIC
V DAR LJUDEM.
V ja ta Knjižica j t -c'redna JlO.oo -VsaKemu hotnemu čtotieKfi.
.	..^j želinno, da vsaki bolni človek piše po našo urejeno zdravilno knjižico Ona
knjižica svetuje v poljudnem jeziku, kako da se doma vpešno zdravi: Sifilis ali zastrupljena kri, slab itni život, zg-ubitek moči, revmatizem in trganje v kosteh, spoine bolezni kakor tudi bolezni v želodcu ni vranci, ledvicah in v mehurju! Ako ste zgubili nado in ako vam priseda zabadav- denar dajati, tako pišite po °n° zdravilno knjižico, katero vam nemudoma pošlemo in bodite uverjeni da o-zdravite Isa tisoče ljudi je ozdravilo po navodilu te prekoristne knjižice. Ona vsebuje znanost, ktero bi moral znati vsaki človek. Zapominite si, da se ona knjižica razpošilja popolnoma brezplačno, ter tudi mi plačamo poštnino. Izpolnite dolenji odrezek in ga nam poš.ite in mi vam pošljemo popolnoma brezplačno ono
Kili 1 ŽICO.
IZPOLNITE ODREZEK SE DANES IN POSLITE GA NAM.
Dr. JOS. LISTER & CO., Aus. 708 Northwestern Bldg. ; 22 FifthAve., Chicaga 111.
tako"pošlite.' M&ne *am"a Ponudba, s kojo pošiljate brezplačno zdravilno knjižico, ter vas prosim, da m
Ima, ........................ \
Pošta
Država.
Feeling *Tir Every Day
Napadi influence, kašlja ali bolečin v žlezah vsled velikega dela izginejo, če bodete imeli vedno
PAIN-EXPELLER
Dajte zdelati svoje tiskovine pri
SPRAVEDLNOST”
1825 Loomis St. Telefon Canal 1015
Cene zmerne	—o—	Delo solidno
SPRAVEDLNOST”

V svoji hiši in če I ga bodete rabili po predpisih. 25e. in 50c. steklenice v lekarnah. Čuvajte se ponaredb.
F. AD. RICHTER & CO.
74-80 Washington Street. Üew Torx j Dr. Richterjeve Congo Pilule olajšajo.
(25c. ali 50c.)
nat” v farno cerkev v Št. Jernej. I11 sicer se tu “žegen” deli ob 11. dopoldne in ob 2. popoldne, po potrebi tudi — zvečer. Ker je samo Kristus zastonj delil blagoslove, župniku ni zameriti, da se ne brani, če se mu romarji za “žegne” primerno zahvalijo. Kupčija torej cvete kar na dveh krajih. In to seveda ni “čisto navadna sleparija”. Dobro kupčijo delajo zdaj tudi s steklenicami v katerih romarji raznašajo “čudodelno lur-ško vodo” domov. Steklenice se prodajajo po 20 v. Torej tudi to ni prenapačna kupčija.
“Sl. N.”
! ! ! ! ! !ČE ŠE NISTE !!!!!! pošljite naročnino!
ATLAS BREWING CO.
sinje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolj« piv« iz češkega hmelja in izbranega ječmena.
B — KAPER f MAGNET | GRANATr
Razvaža piyo v steklenicah na vse kraje.
otvoriš gostilno, ne žabi se obemiti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili.
hr:
Pozor Slovenski Gostilničarji:
Moja tvrdka je prva slovenska in edina te vrste v Ameriki k importira žganje naravnost iz Kranjskega. Poskusite enkrat ei -•rfcij, «22 steklenic in sicer: brinjevec, tropinovec, slivovecin gren kovino. Jamčin, da boste zadovoljni. Dokaz temu je. da nisen v osmih letih še nobenega odjemalca zgubil. Prodajam po oen oda samo na debelo.
A. Hortlaf, Joliet, ///.
J. F. HALLER
OOSTIHiJbT-A.
pnre Trste.
Magnet pivo, mrzel in gorak in im portir an i likerji.	Te
zek. Domač» Canal »096.
2103 Blas Islsnd Av. cor. 21.St
Glas Svobode stane $2.00 na leto.
V ZALOGI IMAMO
veliko izbiro importiranih slovenskih grafofonskih plošč in Columbia grafo-fonov. Dalje ure, verižice in vseh vrst zlatnino in srebrnino.
A. J. TERBOVEC & CO.
25.	Denver, Colo.