Uredniška priloga „Kmetovalcu“.
VRTNAR.
List s podobami za šolsko vrtnarstvo, vrtnarstvo sploh
in za sadjarstvo.
Št. 10.	V Ljubljani, 81. maja 1891. Letnik IV.
Vzgoja trtnih špalirjev.
(Dalje.)
Četrtega leta trt, kadar si mladike uže pravilno obrezal, pa jih ne more! več vezati k drogom, narediti jim moraš stojalo. V ta namen postavi zadi za trto primerno močen steber in ravno tako tudi na desno in levo stran trte po 2 ®y od nje proč druga dva stebra. Da ti ni treba stebrov zabijati v zemljo, lahko jih 1 udi pritrdiš z železnimi kljukami k steni. Prek teh stebrov pribij drobne late ali pa napni pocinjene žice, kar je še boljše. Najnižo lato ali žico deni 30 %, od tal, ostale pa po 50 narazen. Med te žice ali late pritrdi druge, ki so drobnejše. Podoba 28. ti kaže jasno, kakovo je tako stojalo, črke S značijo stebre, črke D debelejše žice in črke d drobnejše Žiče.
K temu stojalu priveži trto tako le: Najviši napenjalen N (podoba 28.) priveži navpik k stebru, stranska napenjalna N' in N“ pa vsakega na svojo stran k debeli spodnji žici. Te napenjalne imenujemo glede gotovega špalirja voditelje, kateri so navpični N in vodoravni N' in N". Vodoravne voditelje imenujejo tudi etažne voditelje, kajti vsaka debela poprečna žica ali lata zazname-nuje eno etažo ali polico. Kadar je pravilno povezana trta pognala, pride na vrsto oščipavanje. Najviše tri zelene poganjke navpičnega voditelja N priveži neskraj-šane tako na drugo polico, kakor si spomladi obrezane napenjalce na prvi polici. Najviši poganjek p priveži navpik k stebru, sosedna dva najmočnejša p' p“ pa kolikor mogoče vodoravno na desno in levo stran na debelo žico D' druge police. Vse druge niže poganjke iz navpičnega voditelja oščipaj za četrtim listom nad najvišim zarodom, brezzarodne pa odlomi kar vse. Zelene poganjke vodoravnih voditeljev skrajšaj in poveži tako le: Najmočnejši poganjek na konci obeh vodoravnih voditeljev poveži neskrajšan vodoravno ob žici (glej p‘“ in p““ na podobi 28.). Vsi ostali zeleni poganjki iz vodoravnih napenjalcev naj prirastejo do drobne
S 2 w	S'	2 vw 3‘ ”
J O c*nt
W/m/ww/Mw/mw///m
Podoba 28.
38
žice, kamor jili potem priveži, kedar pa dosežejo drugo palico D‘, poščipaj jim pa kar vrhe kake tri prste pod njo.
V petem letu obreži zgodaj spomladi trto tako le: Najvišo navpično mladiko (p na podobi 28.) skrajšaj pod žico D“ tretje police (glej podobo 29.), vsled česar postane navpičen napenjalec ali voditelj (jV na podobi 29.). Ravno tako skrajšaj desno in levo vodoravno mladiko (p' in p" na podobi 28 ), vsled česar postaneta vodoravna napenjalca ali voditelja (N, in jV2 na podobi 29.).
Vse te voditelje priveži seveda k stojalu. Na spodnji t j. prvi polovici bodeš pa drugače rezal, ker tu ti je skrbeti za nadaljnjo vzgojo špalirjeve oblike in za rodovitnost trte. Grlode na nadaljnjo vzgojo špalirjeve oblike naredi iz obeh vodoravnih mladik (p"' in (>““ na podobi 28.) vodoravne napenjalce ali voditelje (iV, in Nx na podobi 29.). S temi napenjalei si tako podaljšal na obe strani prvo polico. Za rodovituost pa pričneš skrbeti v petem letu s tem, da pustiš na lanskih napenjalcih Ar, in N„ na podobi 28.), ki so pa v petem letu uže dvoletni, torej stegnenci (S in S, na podobi 29.), samo napenjalce ali pa samo palce, ka-
koršne vrste je namreč trta. Nekatere trte rode-vajo namreč samo na palcih (na pr. burgundec, portugalka, španjol), druge, kakor na pr. av-guštana, pa ne rodevajo samo na palcih. Ne smemo pa delati iz vseh mladik na stegnencih palcev in napenjalcev. kajti zahtevali bi preveč od trte glede njene rodnosti, nastala bi pa tudi velika goščava, v kateri ne bi grozdje dozorevalo. Ravnaj zatorej tako, da ti rabi vsaka druga ali tretja mladika za napenjalec ali palec, ostale pa kar poreži. Da bodeš pri tem delu odbiral samo močnejše, razume se samo ob sebi. Misliti si hočemo trto, ki noče roditi na samih palcih. Naj se torej na stegnencih (č> in S, na podobi 29.) menjavajo palci 1, 1, 1, in 1 z napenjalei 2 in 2. Napenjalce reži 30 — 40 ej,n dolge, palce pa na dve očesi. Napenjalce priveži potem vzločene k žici ali k lati police same, to pa zato, da narede vsa njih očesa enake poganjke, čemu pa imamo palce in napenjalce? Odgovor je: palci bodo delali les za prihodnje leto, napenjalei pa grozdje za letošnje leto. Kako oščipati v petem letu ozelenele trte za nadaljnjo vzgojo špalirjevo, to je lahko posneti s tega, kar smo dosedaj povedali. Vrhu navpičnega napenjalca voditelja pustimo tri najviše in najlepše poganjke (p, p, p4 na podobi 28.) neskrajšane ter jih tako privežemo na tretjo polico, kakor smo preteklo leto take tri poganjke na drugi polici. Po en neskrajšan poganjek pa pustimo tudi na vsakem
Podoba 29.
v/M
Podoba 30.
39
konci slehame police (glej p3, pt, p:, in p6 na podobi 29.)- Sicer pa ostane tudi na novi h stegencih zelo vse pri starem. Priveži vse poganjke iz napenjalcev, ki podaljšujejo polico, kakor tudi vse take po palcih in lokih navpik k drobni žici in poščipaj popolnoma le tiste, kateri so prav slabi in brez zaroda ali pa za prihodnjo režnjo brez vsega pomena.
V šestem letu ostane glede vzgoje špalirjeve oblike vse pri starem, pove-■čavamo ga na vse strani po danem navodu z napenjalci voditelji. Za rodnost pa skrbimo in delamo z novimi stegenci tudi ravno tako, kakor smo prejšnje leto. Tudi s stegenci prejšnjega leta je ravnati ravno tako, glejmo pa, da puščamo loke vselej le na dvoletnem lesu. Palci morejo rasti tudi na starejšem lesu, saj njim je delati samo nov les.
Nadaljnje vzgoje špalirjeve ne bodemo popisovali, ker ga je po popisanem načinu vedno enako naprej ravnati	toliko časa, da dobi svojo	velikost.	V	toliko
in	toliko letih si vzgojimo špalir,	kakeršnega predočujo podoba 30). Vender mo-
ramo še nekaj v obče opomniti: Kadar je špalir uže gotov, moramo vender vsako leto narediti na konci vsake uže dovršene police napenjalec ali vsaj pales s 3 do 4 očesi, drugače opeša polica.
Ako špalir opeša v rasti in	rodnosti, tedaj mu pognoji.	Naredi	ob	deblu
en	meter na okoli 30 do 40%*	globoko jamo, naspi vanjo	gnoja in	jo	zopet
zaspi z zemljo.
S takimi špalirji moremo prevleči stene povsod, celo med okni gori do strehe in tudi še čez. Taki špalirji so najlepši lišp šolam po vinskih in nevinskih krajih ter kažejo najbolje izvenredno marljivost učiteljevo.
Da špalirji po zimi ne pozebe)o po prav mrzlih krajih, pokrije naj se na jesen zemlja okoli debla z gnojem, špalir pa s slamo ali pa smrečjem.
Zvončki.
Kdo se z veseljem ne spominja radosti izza mladostnih let, ko je ugledal v zgodnji spomladi prve zvončke. Kdo pa se jih tudi ne bi razveselil? Saj so oni prvi oznanjevalci vesele pomladi — novega življenja. Uže ime nas spominja slavnostnega zvonjenja v slovo kruti zimi. Da so te cvetlice dobile ime zvončki, pripomogla jim je cvetna oblika, katera je podobna malemu zvončku. Da pa cvet ni samo zvončku podoben kaže nam hrvatsko ime „visibaba“.
Zvončkov poznamo dve vrsti: navadni zvonček (galanthus nivalis) in veliki zvonček ali norica (leucoium vernum et aestivum). Prvi in drugi so zelo razprostranjeni. Marsikdo bi mislil, da se jih sploh nikjer ne manka. Da ni tako, navajam samo, da v našem šolskem okraji ni najti nikakega zvončka. Nekako težko je ljubitelju cvetlic in posebno nežnih zvončkov, ako spomladi ne vidi svojih priljubljenih znancev — zvončkov, katerih se je dosihdob vsako leto tako veselil. Težko jo učitelju, ki bi rad otrokom razpravljal to priljubljeno, nedolžnost značečo ■cvetlico, kateri v slavo je zloženih toliko mičnih pesmic — pa je nima, ker je v vsem okoliši nedostaje. Da se s podobami posebno pri cvetlicah ne doseže mnogo, je umevno.
No temu nedostatku je lahko odpomoči; saj spadajo zvončki mej vrt kraseče cvetlice. Od vrtnarja naročiti jih ne kaže, ker se itak lahko dobe po kakem prijatelji iz kraja, kjer jih je dovolj. Zvončki imajo čebulice. Nakoplje se torej njih in posadi na vrt po 5 do 6 skupaj. Najlaglje jih je nabrati ondaj, kadar cveto zvončki ali so baš odcveli (na primer sedaj) ker je čebulice težko najti, kadar se perje posuši in ni poznati kraja, kjer bi jih mogel izkopati. Na vrt
40
posajeni ostanejo zvončki na mestu 5 do 6 let, ne da bi jih bilo treba kedaj presajati. Konec petega ali šestega leta pa se posamezne skupine izkopljejo, čebulice pa, katerih se je dosti vzgojilo, razdele in posade v novič po 5 do 6 skupaj. To razdeljevanje se opravi najbolje spomladi, kadar cvetlice odoveto in ko se vrt prekopava. Na prostor, koder so posajeni zvončki, posejejo se kasneje lahko druge cvetlice, da ne ostane, ko se zvončkom listi posuše, prašen prostor. Na vrt premeščeni zvončki jako lepo poganjajo uže ob rani spomladi, da — še celo pod snegom. Posebno lepo poganjajo veliki zvončki (levkoje), pri katerih se pokažejo listi in cvetje ob enem.
Da so zvončki po vrtih sem ter tja zelo priljubljeni, kaže tudi to, da so po katalogih večih vrtnarskih tvrdk zabeleženi mej hijacintami, tulipami, tacetami i. dr. čebulkami.	Rajko Justin.
Raznotere vrtnarske reči.
Varujte kuščarice (martinčke ali gaščarice)! Kuščarice so zelo požrešne roparske živali. Žive le ob raznih škodljivih žuželkah, ob gosenicah, muhah, hroščih, črvih in polžih in zato so koristne sadjarstvu. Ne preganjajte jih zatorej, ampak jih rajši naseljujte po svojih vrtih!
Gosenioe na jagodnem drevjiči. Župnik D. Giiller v Alfdorfu piše: Da jagodno drevjiče t. j. ribez, agras, malinje i. t d. braniš gosenicam, ki lazijo hlastno na to grmovje, poškropi jih vsak dan, predno solnce prične pripekati, in sicer precej, kadar se gosenice prikažejo, s prav mrzlo vodo toliko, da je vse listje dobro zmočeno, čez nekaj dni izgine vsa golazen.
Zemeljske bolšice, ki po zelenjadnih vrtih delajo silno škodo z objedanjem sadik, najbolje preženeš, če poštupaš napadeno gredico s kosteno moko, potem pa gredo prav dobro z vodo poškropiš. Kostena moka je ob enem izvrstno gnojilo, posebno za zelne rastline, katero bolšice posebno rade napadajo.
Kako travo zatreti po tlaku in potih. Delež, to je apno v vodi raztopljeno, s kakeršnim belimo stene, zavrimo in dodenimo mu, ko se kuha, toliko stolčenega žvepla, kolikor se ga raztopi. S to tekočino polijmo s travo poraščeni tlak ali pot. Tudi voda, v kateri je veliko železnega vitrijola raztopljenega, ima neki dober uspeh, ali pa mdninske kisline, ki so onesnažene in jih ceno dobimo. Nikar pa ne izkopavajmo trave, kajti v zrahljana tla se le še bolj travno seme zaseje.
Gnojnica nam rabi kaj dobro za odpravljanje mahu, lišaja, mrčesov in njih zalege po sadnem duevji, ako namažemo ž njo drevje spomladi.
Kompostne kupe je prav primerno z bučami posaditi. S tem zakriješ pogled na sicer nelep kup, ob enem pa pridelaš zelo velike, mesnate in nežne plodove. Ako še k vsaki buči pristaviš posodo z vodo, iz katere neprenehoma kaplje voda, potem pridelaš velikanske buče.
Osipanje špargljev po rezatvi. Običajno nimajo vrtnarji nobene skrbi več za šparglje po rezatvi, kar je pa popolnoma napačno. Tudi potlej moraš špargeljnjak pleti in ga vsaj enkrat osuti.
Kazmnožitev bele povodne rože (nymphea alba). Vzemi eno ali dve
zrni semena te rože, zavij ga v precej debel osvalek ilovičen in potopi to meseca maja na kakem bolj plitvem kraji v vodo. Uspeh bode viden uže prvo leto.
Odgovorni urednik: Gustav Pirc.	Tisk J. Blasnikovih naslednikov
Založba c. kr. kmetijske družbe kranjske.