Največji slovenska tednik v Zedinjenih državah Iikij* vsako sredo. NASLOV uredništva in upravništva: 1J51 W. 22od Place CUea§o, DL S_r - H l ine largest Slovenian weekly in the United States of America. Issued every Wednesday OFFICE: 1951 W. 22N Place Chicago, 01. ORGAN OFFICIAL OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATH. UNION Entered m Seeoad-Gk« Matter Junij IS, 1915, a* tke Poet office eft Chieago, Dliaoie, under the Aet of Augn* 24, 1912. So. 14L Štev. 14. D Naznanilo preselitve, Qg. ureadnikom krajevnih dra-5t«r tako tudi ostalim članom m naročnikom našega lista naznanjamo, da smo tekoči teden UBBDNIŠKI IN UPRAVNIŠKI orad preselili na 1961 WEST 22nd PLACE CHICAGO, ILL. Novi urad se nahaja en blok fipj/frnn od slovenske cerkve, med So. Lincoln St., blizu vogala South Robey St. Vsled tega prosimo uljudno vse gg, tajnike krajevnih društev, kakor tudi vse druge dopisnike, Chicago, I1L, 11 aprila (April) 1915 da naj delajo za naprej naslove m uredništvo in upravništvo "Glasila K. S. K. Jednote", kakor zgoraj označeno. Chicago, III, dne 13. aprila 1915. UREDNIŠTVO IN UPRAVNI-STVO "GLASILA K S. K. J." 1951 W. 22nd Place. Srbom na pomoč. Znana gospa Gruič, soproga srbskega poslanika za Zed. države rodom Američanka, bode predsedovala dne 19. aprila t. L v Blacksto-ne hotelu, Chicago, 111. zborovanju v prilog srbskemu Rdečemu križu. Na ta sestanek je povabila tudi poleg mnogih drugih upliv-nih ameriških veljakinj milijonarko Mrs Rutherford Pierrepont Morgan, iz New Yorka, ki se za Srbe posebno zanima. Označeni dan bodo nastopili tu in v okolici živeči Srbi z raznimi društvi v srbskih narodnih nošah. Nemška križarka K. Wilhelm pri-bežala v ameriško pristanišče. Newport News, Va. 11. aprila. O zloglasni pomožni nemški kri-žarki "Kronprinz Wilhelm" se je zadnje mesece že dosti culo, ker je potopila v južnem Atlantiku raznih večjih in manjših tovornih , parnikov. Med temi so bili 4 francoski, 9 angleških in 1 norveški. Skupna škoda potopljenih parnikov povzročena vsled te križa rke znaša 7 milijonov dolarjev Danes je pa pribežala označena Županske volitve v Chicagu. križarka semkaj, ker ji je pošel Pri zadnjih naših mestnih volit- j premog in živež za moštvo ki šte-vah, vršečih se dne 6. t. m. je bil' je 500 mož. Poveljnik te roparske Ponesrečen ameriški parnik. Tokio, Japonska, 12. aprila. Med otokom Nippon in Kiushiu je nasedel danes največji ameriški tovorni in potniški parnik "Minnesota, '' ki je odplul dne 4. aprila t L proti Japonski. To brezžično brzojavno poročilo je došlo danes semkaj. Na parniku se nahaja 250 mornarjev, 900 potnikov in za 22.000 ton raznovrstnega blaga, last je Great Northern S. S. Co. Od tukaj mu je odhitelo takoj na pomoč pet brzoparnikov in dve japonske bojne ladje. Vzrok ponesrečbe je pripisovati hudemu vremenu v ondotnem vodovju. . Leto Volume L Ameriške vesti. i izvoljen za prih. 4 leta županom mesta Chicago republikanec William Hale Thompson. Svojega demokratskega tekmeca Robert Sweitzerja je premagal z 147.977 glasovi večine. Za Thompsons je glasovalo 399.038 moških in ženskih volilcev. Republikanec Thompson je obljubil pomagati v prvi vrsti brezposelnim mesta Chicago.. V to svr-ho se bode ustanovilo po vseh policijskih stražnicah posebne informacijske posredovalnice za delo. Novi župan Thompson se prišteva milijonarjem. Veliko premoženja je podedoval po svojem o-oetu, ki ima na zapadu obsežne ranche za živinorejo. Tako je bil sedanji novi župan druzega največjega mesta v Zed. državah več let pri svojem očetu za kravjega pastirja ali "cowboya," na kar je selo ponosen. — Slovesno bode u-tfoličen dne 26. aprila t. 1. Umrla vsled žalosti. Dne 10. t. m. je umrla v Chica ffu na 150 cesti in Indiana Ave kletna Mrs Ida Ruetter vsled pre velikega žalovanja za svojim pokojnim moženi, kateri je bil ubit od vlaka pred 4 meseci. Omilovanja vredna žena zapu šča enajst nepreskrbljenih otrok. Najmlajši je komaj leto dni star. križarke je kapitan Paul Thierfel-der. Sedaj se nahajati tukaj dve nemški križarki in sicer: Prinz Eitel Friedrich in gorioznaČena Ameriška vlada bode najbrže tudi Kr. Wilhelma zaplenila ali internirala. Aretirani ponarejalci denarja. Minuli teden smo poročali o dobro organizovani družbi ponare-jaleev $5. — in $10. — zlatnikov v Chicagu, ni. Zadnje dni se je posrečilo zvez-aiia detektivom izslediti to družbo v podzemlju, ali pod neko polj-gostilno na 2254 zap. 19. ce-Podzemeljska izdelovalnica za eftkine je bila opremljena po najbolj modernem načinu z vsemi potrebščinami. Oblasti so aretirale Stanislava Czerwieca, lastnika gostilne; Tomaža, njegovega brata; Josip ^ilk-a z ženo vred in 10 letno Nferko Zofijo, katera je razpeča-^la falzifikate. Vsakdo izmed teh * bil stavljen pod $5000. — var-ičine. Dva nova slovenska tednika. Letos smo dobili ameriški Slo-Tpnci za piruhe kar dva nova tunika na enkrat ! V New Yorku pričel izhajati "Slovenski Na-v Clevelandu pa "Sloga". Ker je prenehala pittsburska ' Edinost" in coloradski "Slovenci Narod", se je ista dva sedaj ^omestilo z drugimi. Sloveči kipar umrl. New York, N. Y., 11. aprila. — Najbolj sloveči ameriški kipar Karol T. Bitter je umrl tukaj včeraj zarano vsled zadobljene poškodbe pri vožnji z avtomobilom. Pokojni Bitter je izdelal mnogo krasnih kipov in spomenikov ter se je izšolal iz navadnega ka-menoseka. Rojen je bil na Dunaju. Milijonarka poročena s pripro-stim delavcem. St. Louis, Mo., 8. aprila. — Sinoči se je poročila tukaj hči znanega pok. pivovarja Adolphus Bush a, Miss Marie Bush z C. Drummond Jonesom, ki je delal na farmi pok. Busha. Oba sta se Dodala sedaj na ženitovanjsko potovanje proti jugu. V znamenju miru. Razni ameriški listi poročajo, da je došlo semkaj iz Evrope zadnje dni veliko naročil za razne vojne potrebščine in strelivo. Tako je naročila ruska vlada pri Betlehem Steel Co. za $80,000,-000 vrednosti šrapnelov. .Francija je naročila pri Du-pont Powder Co. za $100,000,000 vrednosti raznovrstnega smoc-nika in bomb: Thomas Bros. a-eroplanska družba v Ithaci, N. Y je pa dobila zopet naročilo za $100,000 vrednosti vojaških letalnih strojev. Moštvo dela v tej tovarni noč in dan. IZ DELAVSKEGA SVETA. Splošna stavka mizarjev. "Ker se ni ugodilo zahtevam unijskih mizarjev iz mesta Chicago, da bi se jim povišalo plačo na 70 centov na uro, bode pričelo stavkati v našem mestu dne 16. t. m. 16.000 unijskih mizarjev," — tako se je izrazil danes John A. Metz, predsednik te delavske organizacije. Mizarjem se bodo pridružili iz simpatije tudi pleskarji, kleparji zidarji in tesarji, tako da bodo ostali stavbeniki popolnoma brez delavcev. Koliko časa bode trajala ta splošna stavka, še ni znano. Smrt avijatika. College Park, Md., 12. aprila. Znani avijatik Cecil Teoli rodom iz Brazilije se je tukaj danes do smrti ponesrečil s svojorrf' novim aeroplanom. Teoli je delal na tuk. aerodromu vratolomne poizkuse; svoječasno je navedenec prvi poletel preko visoko andeško gorovje. Obsojen župan, sodnik in polic, načelnik. Indianapolis, Ind., 12. aprila. — Pred federalno poroto je bilo danes obsojenih 27 obtožencev vsled sleparskih volitev z dne 3. nov 1914 v Terre Haute, Ind. Poleg številnih višjih uradnikov ter drugih znanih oseb, je dobil bivši župan mt-sta Terre Haute, D. M. Roberts 6 let ječe v državni kaz nilnici Leavenworth. Kans., sodnik Eli H. Redman 5 let, Thomas O. Smith 3 leta in policijski načelnik Holler 1 leto zapora, ' Salomonska odločba. New York, Okla., 12. aprila. — Ker* sta dobila pri zadnji županski volitvi republikanec Albert Todd in demokrat George Alberti enako število glasovna župansko mesto, sta se danes odločila, da na.i županuje še stari župan prihodnji termin. Delavski odškodninski zakon. Indianapolis, Ind., 12. aprila.— Ker je bil novi delavski odškodninski zakon potrjen v obeh zbor ni ca h, ga je državni guverner danes tudi odobril in podpisal Nadzorovanje ali upravo pri poslovanju bode imela v rokah državna industrijska zbornica. I Minimalne plače v Ark. V državi Arkanskas je stopil te dni v veljavo novi zakon, ki določa izkušenim ženskam po to varnah $1.25 minimalne plačo dnevno, neizkušenim delavkam pa $1.00. Posnemanja vredno. Boston, Mass., 12. aprila. — Po izgledu tovarnarja Forda v Detroit, Mich, je tudi tukajšnja to varniška družba The Denison Mfg. Co. določila razdeliti za 6 milijonov dol. vrednosti delnic te-podjetja med svoje delavce, 2.400 po številu. Ta korak pozdravlja tuk, delavstvo z največjim veseljem. Inozemske vesti. Evropska vojna. Spor med Avstrijo in Italijo. Rim, Italija, 12. aprila. — Spor med Italijo in Avstrijo glede zahtevane odškodnine za nevtrali-teto hode (kmalu poravnan. Tako se poroča semkaj in zanesljivih diploma tičnih krogov. Govori He, da se je mudil te dni sivolasi avstrijski cesar Franc Josip "in-kognito" v Berlinu, ali na nemškem dvora, kjer se je svojemu diktatorju izrazil, da je pri volji odstopiti Italiji trentinsko ozemlje ko^dškodnino za nevtraliteto v sedal® evropski vojni To nevieo je prinesel danes semkaj sin župana mesta Diissel dorf na Nemškem g. Marx, ki je zajedno tudi nemški državni poslanec. Avstrija je baje sedaj zadovoljna odstopiti Italiji južni del Tirolske in obmejno ozemlje ob reki Soči! t Vendar pa zahteva Avstrija zato, da se ji dodeli Avlono. važno postojansko v Albaniji. Sedaj ostaja med obema državama še najbolj pereče vprašanje glede delitve Trsta z okolico. Italija zahteva namreč poleg Južne Tirolske tudi pristanišče Trst z okolici, čemur se pa Avstrija odločno upira. Včeraj so se vršile po vseh večjih mestih Italije zopet burne demonstacije. Italijansko ljudstvo zahteva namreč na vsak način vojno z Avstrijo. Razburjeno ljudstvo v Rimu. Milanu, Bolog ni, Napulju, Ankoni, Florenci in Benetkah je demonstrativno po kazalo, da se hoče maščevati nac Avstrijo. Pričakovati je tore, sleherni dan resnega spopada mec Italijo in Avstrijo. Boji v Karpatih. Petrograd, Rusija, 12. aprila.— Ker je postalo stališče nemško-avstrijskih bojevnikov za Karpate po padcu Premysla vedno bolj omajano ter obupno, se je pričelo ljudstvo na Ogrskem že puntati s tem, da noče več pošiljati no vincev ali črnovojnikov na fronto. I)a se bode zamoglo braniti ogrske obmejne točke ob Karpa tih, Ijode poslala Nemčija še ne kaj svojih čet Avstriji na pomoč Znano je, da preti tudi Nemčiji pomanjkanje živeža; radi tega sa je domenila s svojo zaveznico Avstrijo, da ji mora ona poslati za to pomoč toliko in toliko milijonov kilogramov raznovrstnega žita. Avstrijo bode ta zahtev« hudo prizadela, ker se pojavlja tudi v Avstriji lakota na vseh straneh. Na obeh obalih reke Ondave so zgubili zadnje dni Avstrijci svo je pozicije. Pomožne nemške čete jim nikakor ne zadostujejo prec ogromnim ruskim navalom. Nem ški polki na severni strani so že tako opešani, da pride komaj na vsakih 300 mož po 1 častnik. Pred odločilno bitko. Petrograd, Rusija, 12. aprila.— Glavni ruski vojaški stan je izdal danes sledeče uradno poročilo "V Karpatih so naše ruske čete zadnje dni zopet prepodile številne napade Nemcev in Avstrij cev. Posrečilo se nam je prido« biti zelo važno pot od Regetova do Volosate, ki se veže v smeri 73 milj proti ogrski meji. Sedaj imamo zavzeti edinole še točko označeno pod št. 909 pri Voliami-tovi, dokler ne dospemo na naš cilj, ki bode odločilen za našo armado. Minulo sredo smo zajeli zopet 1200 vojnih vjetnikov. Na zapadni strani Niemena, smo ime-i tudi lepe uspehe." Avstrijsko poročilo. Dunaj, Avstrija, 12. aprila. — O bojnem položaju v Karpatih se je izdalo danes tukaj sledeče uradno naznalio: "Na iztočni strani, oz. fronti pri Beskidih je naš položaj danes neispremenjen. nekaterih gorskih tqčkah se je jel ruski sovražnik dalje pomikati proti naši meji neoziraje se na izgubo človeškega življenja. Na bojnih poljanah leži na tisoče in tisoče mrtvih in ranjenih. Baterije naših strelnih pušk napre« dujejo izvrstno in vse hvale vredno. Včeraj smo zajeli zopet 1600 ruskih vojnih ujetnikov. Separatno premirje med Avstrijo in Rusija London, Anglija, 12. aprila. — V Petrogradu se snuje Že načrte. kako bi se zamoglo zadati Avstri ji hud vdarec, da bo slednja prisiljena prositi Rusijo za premirje. Vedno bolj in bolj močne ruska čete, ki se valijo proti ogrskemu ozemlju, bodo konečno avstrijskega cesarja prisiMe do odločilnega mirovnega koraka. Najboljši ruski strategi ali vojni veščaki so preračunali, da bode mogoče Rusom prekoračiti karpatsko mejo že v nekaj tednih ko bode zginil sneg. Rusija se pripravlja na spomlad, da bode poslala opetovano 1 milijon novega dobro izvežba-nega vojaštva v Karpate, samo da se doseže cilj. Ta ogromna armada bode skušala prodreti sovražne postojanke ob reki San in Lab or ca. ■ Rim, Italija, 12. aprila. — Nemški princ von Buelow je popolnoma obupal v posredovanju miru med Italijo in Avstrijo. Za poravnavo se vršijo sedaj direktna pogajanja med avstrijsko vlado in italijanskim poslanikom, vojvodom Avarnskim. Italijanska vlada je poslala zopet proti severu, ali južni Ti rolski mnogoštevilne vojaške čete za slučaj spopada med Avstrijo in Italijo. M. Edmond Thiery, naj bolj poznati narodni ekonomist Evrope zatrjuje, da bode Avstrija prisiljena napovedati konec vojne sredi meseca junija t. 1. to p« . vsled splošnega pomanjkanja živeža in lakote. Nemčija in Avstrija ne pošilja več v Italijo svojega izvoznega blaga. Mesto Mantuo, "forona Preshiero in Legnano se noč in dan utrjuje pred morebitnim na-, padom sovražnika. Tudi poštna zveza med tima državama in Italijo je popolnoma pretrgana. Tukaj so ujeli že več sumljivih oseb glede veleizdaje, katere pridejo pred vojno sodišče. Delovanje nemških podmorskih čolnov. London, Anglija, 12. aprila. — Neki nemški podmorski čoln je danes zopet potopil veliki angleški tovorni parnik "Wayfarer"* ki je zavzemal 9599 ton deplace-menta. Southampton, Anglija 12 apr Minuli petek dne 9. t. m. je zasledoval v angleškem zalivu neki torpedni čoln britski tovorni par nik "Guernsey". Slednji je na hitrem begu zadel ob neko pečino in se potopil z moštvom vred. Plymouth, Anglija, 12. aprila. Včeraj dne 11. t. m. je neki nemški torpedni čoln potopil angle ško tovorno ladjo "President" Blizu pristanišča Stockepoint so zasledovali nemški podmorski čolni včeraj angleški parnik "Frederick Franckoff", ki jim je pa k sreči še pravočasno ušel. Francoske izgube. Berlin, Nemčija, 12 aprila. — Generalni nemški vojaški urad poroča, da so imeli zadnje dni Nemci v Woe vre okraju lepe uspehe. Francozi so pri spopadu med sovražnikom med rekama Mense in Moselle trpeli občutne izgube. Poročilo franc, generala Joffreja, da je zavzel višino pri Combres je neresnično. Nesrečna Srbija. Niš, Srbija, 12. aprila. — Dasi-ravno se drži srbsko vojaštvo hrabro kakor lev napram svojim sovražnikom v sedanji evropski vojni, je zad-čl našo Srbijo navzlic temu še večji sovražnik in to je epidemična bolezen legar, ki skuša uničiti zadnjega Srba v našem ozemlju. Vsled legarja je umrlo tukaj že na tisoče in tisoče voja- It 2®. K. 8. K. J„ Jo-Het, 111. se tem ipotom naznanja, da se je na zadnji naši redni seji dne 28. marca sklenilo, da mora vsak dlan prispevati za, našo, dne 17.' aprila se vršečo veselico 50e. Ta denar gre v društveno blagajno. To se je določilo pri društvu, ker nismo imeli že celih 9 let nobene veselice. Pomniti je pa da dobi zato vsak član po dva tiketa za žrebanje $10.— vrednega cekina. S tem je dana vsakemu članu prilika, da lahko ta dva tiketa proda in tako na lahek način prispeva v društvo določeni znesek 50c. Ker smo pri društvu vsi brez izjeme deležni ene in iste bolniške ali pogrebne podpore, nas veže torej tudi sedaj ena in ista dolžnost da delamo vsi skupaj za korist naše celokupne društvene blagajne. Le v tem slučaju se spozna in vidi delovanje člana za društveni napredek. Torej dragi mi sobrat. Ako prodaš morda svoja dva tiketa, zahtevaj še 4 ali 5 novih in deluj skrbno, da boš vse razpečal med svojim sorodniki, prijatelji ali znanci. Le na ta način se bo pripomoglo naši društveni blagajni, čim več prodamo tiketov, tem bolje bo za društvo. Prosim konečno vse brate, kateri so vzeli morda več srečkalnih tiketov, in niso istih prodali, — da jih vrnejo 15. t. m. tajniku nazaj. Dalje naznanjam tudi vsem članom našega društva, da se mora vsak član vdeležiti te veselice, ina-če zapade kazni. tZ bratskim pozdravom Martin Težak, predsednik. Enumclaw, Wash. Slov. podporno društvo "Jezus Dobri Pastir", štev. 32, K. S. K. J. v Enumclaw, Wash, je imelo svojo velikonočno spoved kakor po navadi na praznik sv. Jožefa, ali dne 19. marca 1.1. Tem povodom se je mudil pri nas slov. župnik Rev. A. Mlinar iz Black Diamonda, Wash. Spo-vedovanje se je vršilo v petek, soboto in nedeljo ter sv. maša, tako da je lahko vsak društvenik opravil svojo versko dolžnost brez kakega iagovora. Kdor pa morebiti ni mogel iste dosedaj izvršiti, naj to stori pri prvi priložnosti. Vsakega člana vežejo pravila K. S. K. J. in našega društva v izpolnjevanje verskih dolžnosti. Toliko članom našega društva v ravnanje! Pozdrav vsem Slovencem in Slovenkam širom Amerike! Josip Malneritch, ta j. društva. Bridgeport, Ohio. Cenjeni sobrat urednik: — Kakor je bilo že večkrat poročar no v našem cenjenem Glasilu, da bode društvo sv. Barbare, štev. 23, K. S. K. J. obhajalo dvajsetletnico, dne 10. marca t. m. se je ista res vršila dne 14. marca pri naši redni društveni seji. Ker nam ni bilo mogoče obhajati iste z veli ki mi slavnostimi, smo se kot člani in sobratje spominjali delovanja in težnje, katere je društvo moglo prestati, da si je zagotovilo svoj obstanek. Z jako veliko zanimivostjo smo poslušali sob. Mihael Hočevarja, kateri je spisal društveno zgodovino za 20-letni-co. Da resnično nas je veselilo, da je bilo navzočnih še četvero u-stanoviteljev, kateri so potrdili, in v jedernatem govoru navduševali člane še vnaprei za dobrodelnost in za obstanek istega načela katerega so si ustanovitelji vzeli pred 20 leti in to je geslo: "VSE ZA VERO, DOM IN JSTAROD!" Jako zanimivo je bilo poročilo iz te zgodovine, kako težko je bilo pripraviti društvo na pravi tir, posebno v letih 1895 do 1900, ker ravno v istih časih je tudi razgrajala kriza in ni bilo dano ustavni-kom, da bi se stalno tukaj naselili in društvo redno vodili, kar'se je pa vsekakor storilo šele po raznih težkočah. Ob času ustanovitve društva je štelo isto 14 članov in tako je počasi napredovalo do leta 1900, ker so jako zadrževale napredek društvu slabe delavske razmere. Po letu 1900 se je stanje glede članov obrnilo nekoliko na bolje, ker so se tudi delavske razmere veliko izboljšale v tukajšnji okolici, tako da so si že naši sobratje in člani poskusili dobiti svoje zastave, kar se jim je konečno res posrečilo. Tako je že društvo blagoslovilo svoje zastave v mesecu septembru 1903, kjer so bili navzo* či poleg domačega g. župnika, ta-časnega Father Joseph Weigand, tudi pokojni Rev. Josip Zalokar; ta je tudi veliko pripomogel takemu vspehu. Blagoslovi j en je zasta^ ve se je vršilo v tukajšnji cerkvi sv. Antona; slavnosti sta se tudi udeležila dva sosedna poljska dni* štva in neko tirolsko društvo. Gotovo bode ta dan ostal v spominu naši naselbini in posebno še ta časnim članom društva. Da je društvo vedno delovalo roko v roki, je zopet dokaz, da so člani našega društva pričeli raz-motrivati v letu 1905 da bi si postavili svojo lastno dvorano za seje. Po raznih razmotrivanjih, se je društvo tudi obrnilo s prošnjo, o-ziroma z nasvetom na sosedna slovenska društva: sv. Barbare, št. 19, sedežem v Forest City, Pa. in tudi na društvo Edinost", št. 13, S. N. P. J. da naj bi skupno postavili dvorano. Temu nasvetu se je takoj odzvalo društvo sv. Barbare, št. 19 in so tako združeno postavili slovensko dvorano. Omeniti moram tu, da ravno v istem času je trajala stavka, da so ime li člani obilno časa, ker so pa tudi naši sobratje vsakovrstni rokodelci, so si sami postavili dvorano, v kateri so zborovala vsa slovenska društva in tako še tudi danes zborujejo v polni slogi in zado voljstvu. Delo dvorane je bilo popolnoma dogotovljeno v mesecu maju leta 1906, kjer so se po istem času vršile razne zabave za slovenski narod v tukajšnji naselbini Ker se pa naselbina vedno večala, je pa zopet društvo izpre-vidilo, da bi bilo v korist ne le samo društvom temveč tudi narodu, se je ta dvorana povečala v veliko stavbo v letu 1911, ter je sedaj ponos tukajšnji naselbini. V vsem temu času so se pa vršile vedno razne stvari da je društvo imelo vedno dosti opravkov, član* društva so vsakikrat vestno izpolnjevali društvena in jednotina pravila, tako da je do sedaj bilp in še ponos naselbini v Bridgeport, Ohio. Ker je pa tudi društvo počasi ali lepo naraščalo z malo naselbi no in ker je bila točnost pri vsaki stvari, posebno od strani uradnikov društva že od časa ustanovitve, je nam tudi sobr. Mihael Hočevar, kot dolgotrajni tajnik in u-stanovitelj podal ob zaključku svojega govora sledeče poročilo o dohodkih in stroških v zadnjih dvajsetih letih: Skupnih dohodkov od 10. marca 1895 do marca 1915 je bilo $13,-984,47, reci: (Trinajst tisoč devet sto štiri in osemdeset dolarjev, in sedem in sedemdeset centov.) Društveni izdatki v dvajsetih letih so bili od 10. marca 1895 do marca 1915: f Asesment in drugo poslano K. S. K. J. $ 7,793,19 Bolniške podpore se je plačalo članom $ 3,905,99 Društveni stroški $ 1,275,40 Skupaj se je plačalo blagajne ISuspendovani člani oškodovali društvo (ker se je plačevalo asesmente zanje, z upanjem da bodo dolg poravnali) iz $12,974.58 $198,45 Vseh članov je skupaj pristopilo v dvajsetih letih ' 117 Prestopilo in odstopilo 16 Umrli 4 Suspendovani in izločeni 53 Skupaj je društvo izgubilo članov 73 Dne 10. marca 1915 šteje društvo članov • ^Jfl Iz goraj navedenih številk je lahko razvidno, delovanje in trud ter dobrodelnost, katero je dose-daj društvo delilo svojim članom. Naj še enkrat ponovim, da so bila jako zanimiva ta poročila nav zoČim Članom, ker je pa veliko članov na potnih listih od našega druStva, upam da jih bode tudi to poročilo zanimalo. Ob praznovanju dvajsetletnice so bili tudi vsi člani v popolnem zadovoljstvu. Bilo je navdušenje, kakor v preteklosti, tako so se tudi za v bodočnost zavezali in ob ljubili našim vrlim ustanovnikom držati se gesla kakor že omejeno: "VSE ZA VERO, DOM IN NA ROD!" Ob zaključku je društvo tudi izreklo najiskrenejšo zahvalo našim ustanovnikom in vrlim voditeljem, da so pripomogli k tako častnem uspehu in sicer oni, kateri so še med nami: sobr. Mihael Hočevar, Ivan Golob, Joseph Hočevar in Frank Slokan. Tako smo zaključili spominski dan našega društva, z vsem upanjem in željam, da se izpolni čestitka sob. urednika k dvajsetletnici! Sobatske pozdrave vsem članom in članicam K. S. K. J. Frank Hočevar, I. tajnik, Bridgeport, Ohio. R. F. D. 2, Box 11V2 NAZNANILO. Calumet, Mich. Odborniki društva sv. Petra št 30 K. S. K J. v Calumet, Mich naj se zberejo v neSeljo, dne 18. aprila t. 1. po prvi sv. maši v navadni dvorani. Na dnevnem redu je: pregle dovanje računov za prve tri mesece t. 1. itd. Spoštovanjem John R. Sterbenz, tajnik. Toraj je bilo skupnih izdatkov ' $13,173,03 Ako to raj^. od šteje m o svo-to stroškov od dohodkov, še ostane v blagajni 10. marca 1915 svo-ta $811,74 Marsikateri bi se čudil, da bi bilo nemogoče zbrati toliko svoto v tem času za malo število članov v takej naselbini, toda številke kažejo in je vse to resnično. Marsikateremu članu se je pripomoglo ob času bede kolikor mogoče od društva in v slučaju smrti je pa priskočila na pomoč tudi naša vrla mati K. S. K. J. pod katerim okriljem se zavarujemo in izplačala svoto za katero je bil član zavarovan. Do sedaj je bilo umrlih slučajev pri društvu četvero in e-na članica. V vseh slučajih se je izplačala posmrtni na kakor hitro je bila^stvar urejena. Naj omenim, da se je skupaj izplačalo od strani Jednote $4,450,-00, toraj je bilo ostanka od vplačanega asesmenta še $3,343,19. Naznanilo. Chicago, m., 10. aprila 1915. Vsem članom društva sv. Štefana št. 1, K. S. K. J. se naznai nja, da zahteva društvo od vsakega člana zdravniško spričevalo, potrjeno od zdravnika, kateri ga zdravi za časa bolezni. Od tega so izvzeti le oni člani, ki se nahajajo v bolnišnici. Da ne bode kake sitnosti ali prepira pri društvu, naj vpošte-vajo torej vsi bolni sobratje sklep društvene seje in naj pošljejo zdravniška spričevala na sejo, ki se vrši kakor ponavadi vsako prvo nedeljo pop. v mesecu v slovenski dvorani. ( Na ta način se bode naredil konec vsakega nepotrebnega prepira ; kajti žal da se večkrat primeri med našima sobrati, da se po privatnih hišah in javnih prostorih besedičijo in pritožujejo če jim ni kaj prav pri društvu. Take zadeve spadajo le k društvenim sejam in nikakomor drui gam. Pri sejah se v stvari debatira, isto odobri, reši ali pa zavrže. Toraj naj vsi taki prizadeti člani to vpoštevajo! Z sobr. pozdravom John Zvezich, II. tajnik. Springfield, 111. Ker sem brala v našem "Gla silu K. S. K. Jednote", da 7ia.j bi krajevna društva kaj poročala o svojem početku ali poslovanju od vstanovitve, naznanjam torej tem potom o našem društvu sv. Ro-zalije, št. 140, K. S. K. J. To društvo se je vstanovilo dne 15. aprila leta 1911 z enajstimi članicami; torej bode letos dne 15. aprila štiri leta staro. Med tem časom ni hvala Bogu nobena članica umrla. Pred časom je bila ena članica operi« rana, ter je dobila od Jednote $100.— poškodinske ali operacijske podpore. Sedaj šteje naše društvo 35 članic. Mesečne seje imamo sedaj v slovenski šoli vsako tretjo nedo ljo ob 3 uri popoldne. Dne 1. aprila letos smo dobili tukaj zopet slovenskega duhovna v župnijo sv. Barbare. Koliko časa ostanejo tukaj, — ne vem. Zdaj pa pozdravim vse članstvo naše Jednote ali naročnike tega lista! Johana Logar, tajnica. NAZNANILO. Bridgeport, Ohio. Is urada društva sr. Barbae« št 23, K. S. K. J., Bridgeport, Ohio. 'Tem potom naznanjam vsem članom goriimenovanega društva, da bodemo imeli skupno veliko« nočno sv. obhajilo tretjo nedeljo v tem mesecu, to je dne 18. a-prila pri 8. sv maši. Vsi člani naj se zberejo pri cerkvi ob četrt na osmo uro, da potem skupno odkorakamo v cerkev. Člani naj opravijo svojo spoved ako mogoče v soboto dne 17. aprila. Vsak član naj si preskrbi spovedni listek. Z bratskim pozdravom Frank Hochevar, tajnik. Naznanilo. Iz urada društva sv. Roka št. 113, K. S. K. J., Denver, Colo. Tem potom se naznanja vsem članom in članicam omenjenega društva, ter tudi vsem dragim rojakom Slovencem in Slovenkam Iz CUifomije. V solnčno in toplo romantično Californijo potujejo vedno razni narodi, posebno pa še to leto. Ta dežela je nekak zemeljski raj za bogatini; seveda se revnih in brezposelnih siromakov nikjer ne manjka. Tako je torej California zavetišče bogatinov in tudi reveže v. ' •• Slovencev je največ naseljenih v okoli mesta San Prancisoo na Oat Hillu. Torej je tu naših kmetovalcev blizu nekdanje slovenske kolonije: Rajske doline.--- Slovenci delajo tudi po drugih delih te države po raznih rudnikih in tovarnah. Njih skupno število se računa na približno dva tisoč rojakov. Smelo bi pa lahko trdil, da je tukaj približno 10 krat toliko naših sobratov Hrvatov in zlasti Dalmatincev. Nekateri izmed teh so precej imoviti. Slovenci so poleg kmetovalcev nekateri trgovci z vinom na debelo, druigi so gostilničarji in trgovci z mešanim blagom, nekateri delajo tudi pri dnugih podjetjih iz našega mesta in okolice, da nas bode zopet, kakor navadno kakor n. pr. pri ekpresnih druž-vsako leto obiskal naš sosedni slo-1 bah, po hotelih itd. venski župnik č. g. Ivan Peršo iz Leadville, Colo iz tega namena, da bomo lahkp opravili našo velikonočno dolžnost. Spoveedovanje se prične dne 19. aprila zvečer, dalje v torek in sredo zjutraj in zvečer to je 20. in 21. aprila in v četrtek 22 aprila zjutraj. Seveda, ne bode pri nas tako, kakor imajo po drugih naselbinah, da bi imeli skupno sv. obhajilo, — to pa radi tega ne, ker nimamo svojega lastnega slovenskega duhovnika. Torej naj nihče ne zamudi o-značene dni lepe prilike, posebno pa še člani in članice našega društva. Jaz se bodem držal v tem oziru strogo po pravilih. Pozdrav vsem članom in Članicam K. S. K. J. Louis Andolšek, tajnik. Seminole, Pa. Cenjeno uredništvo "Glasila K. S. K. Jednote: — Tem potom naznanjam vsem Članom in članicam žalostno vest da smo izgubili iz svoje srede vrlega člana Ignaca Petelinšeka. 30. marca je šel še zdrav na delo, a nekako ob 9 uri se s je utrgal nad njim velik kamen in ga zmečkal pod seboj. Bil je takoj mrtevi Pokojni Ignac je bil do-' ma iz Frankolovega, Spodnje Štajersko. kjer zapušča očeta, tri brate in sestro; star je bil 31 let m neoženjen. Bival je na Ram-saytown, Pa. in je spadal k gori označenemu društvu, katero mu je priredilo lep pograb. Pokopali smo ga v Brookville, Pa., na katoliškem pokopališču: takega pogreba še Brookville ni videl. 2Jastopani so bili vsi odličnejši sloji iz Ramsaytowna, mestna godba, unija z regalijami itd. Pokazalo se je, da je bil pokojni Tgnac splošno pribljubljen pri domaČih in drugih. Torej dragi sobrat, lahka ti bila svobodna tuja. zemijica! Tem potom naznanjam, da smo sklenili na mesečni seji 14. marca, da se zviša za moške člane me-sečnino od 50c., na 75c., ker imamo veliko bolnikov, v blagajni pa skoro nič. Ta mesečnina se zviša s 1. majem, za nedoločen eas; ko se blagajna nekoliko opomore, bode zopet 50e., kakor prej. Člani se o-pozArjajo, da naj redno plačujejo svoje prispevke za društvo; to velja za oddaljene člane. Moja dolžnost ni, pisati kakemu članu po dva ali tri pisma, potem se mu pa še ne zdi vredno odgovoriti nanje; naj mi člani to oproste. •Vsakdo naj stori svojo dolžnost paj t bo prav. Vsak dobro ve kaj je njegova dolžnost do društva, toraj jo naj stori, brez da bi »se ga opominjalo; komur pa ni mogoče, naj se javi društvu, da naj ga počaka, pa bo dobro; to ne stane več kakor en cent, pa bo vladal red. Toraj člani zavedajte se svoje dolžnosti! Tem potom opozarjam tudi vse-one člane, ki se javijo bolni, naj ne izkoriščajo brez potrebe društvene blagajne. Do podpore je opravičen vsak, toda samo za časa bolezni, drugače ne. Vsak naj javi društvu vse pcipravici, ne sme pa misliti: dobro je kaj več dobim! Upam, da mi tega ne bo štel nobeden v zlo. Pozdrav vsem sobratom in so-sestram K. S. K. Jednote! Karol Kožuh, tajnik. Razun nekaterih podpornih društev nimajo Slovenci tukaj drugih. Le v San Francisco in Los Angeles imajo tudi slovenskega duhovnika z mešano faro. To sem površno opisal o Cali-f orni j i, kajti sedaj se čita mnogo o tej državi, ker se vrši v San Frisco znana svetovna panamska razstava in v San Diegu. Obe razstavi sta pa bili dosedaj nekako bolj mlačno obiskani. Obiskal sem obe razstavi ter mo ram reči, da se vidi tu krasne stvari in celega sveta. Ako primerjam pred 10 leti se vršečo svetovno razstavo v St. Louisu, Mo. moram reči, da je bila ona veliko bolj živahna. Tam sem videl cele umetne gore tirolskih pokrajin. Sedaj do marca oz. aprila še ni niti Nemčija niti Avstrija poslala kake stvari na panamsko pacifiško razstavo. Vzrok lahko pripisujemo zunanjemu krvavemu bratskemu klanju. Tu je že vse v krasnem pomladanskem cvetju. Oranže in citro-ne so tako polne, da se drevje kar klanja velike teže. Nepopisno krasen je pogled na kako tuk. pokrajino z oranžnimi nasadi ter cvetlicami, ko jih obsevajo zla-torumeni žarki nebeškega solnca. Ob tem času pada tukaj kaj rad dež do meseca maja, — potem čez poletje je pa isti zelo redek. S pozdravom M. Pogorele. NAZNANILO. La Salle, m. Iz urada društva sv. Družine št. 5 K. S. K. J., La Salle, 111. /Vsem članom društva, posebno pa onim, ki so oddaljeni od društva nad tri milje, se tem potom naznanja, da se vrši prihodnja redna mesečna seja v nedeljo, dne 18. aprila t. 1. v navadnih prostorih. Pridite cen j. člani k tej seji v obilnem številu, ker se bodo ta dan naša nova društvena pravila prečitala. Pravila morajo biti potrjena od večine članov. Poleg tega imamo še več drugih točk na dnevnem redu, katere morajo biti rešene. Zatorej na skupno svidenje pri seji dne 18. aprila! S sobr. pozdravom - John Tomše, predsednik. Vabilo k rodbinski drami "SIN" katero vprizori Slovensko Mladeniško Samostojno Podporno Društvo "DANICA" v nedeljo 18. aprila t. 1. V NARODNI DVORANI vogal Racine Ave. in 18. ceste Chicago, 111. Pričetek od 2. popoldne. •Vstopnina: Sedeži v sprednjih vrstah po 50c, v zadnjih in na galeriji po 35. Po igri prosta zabava in- ples. Odbor. ~ Vabilo, na plesno veselico, katero priredi društvo sv. Frančiška Sales., št. 29, K. S. K. J. v Sternovi dvorani dne 17. aprila t. 1. Tem povodom vabimo uljudno vsa jolietska slovenska in hrvaška društva, kakor tudi društva - iz Rockdale. S tem se tudi prijazno vabijo posamezni Slovenci in Slovenkejz mesta Joliet in okolice. da se te naše veselice v polnem številu vdeležiti blagovolijo. Ta veselica bo ena izmed največjih, kar jih je bilo v naši naselbini Za Slovence vstopnina prosta! Ta dan se bo vršilo tudi žrebanje cekina za 10 dolarjev. Svirala bode najboljša srodba. Za dobro postrežbo in fino zaba. vo bode preskrbljeno. Torj na veselo svidenje dne 17. aprila! Z velespoštovanjem Društveni odbor. (Ad. 4-14-lk.)_ Aprilova naveda pri nas in drugod. Navada "obhajati" prvi april z raznimi šalami je precej Čudna. * Prvega aprila je dovoljeno po ne- kaki historični pravici, da se ljudje delajo drug iz druzega norca. Oni, ki je bil "potegnjen" ne najde pri drugih niti sočutja, niti varstva, ne sme nikomur potožiti ker bi se mu vsak poemehovaL Tudi pri na« je teh aprilovih navad, da je kar strah, cela enciklopedija bi se lahko sestavila z njih. Vendar vsako aprilovo "po-tegnjenje" ni vedno duhovito in nekatere aprilove šale so tako bedaste. kakor stare anekdote in vsak, ki si tako šalo dovoli, bi moral biti kaznovan V6aj s tridnevno ječo, kjer bi moral živeti samo ob kruhu in vodi. Aprilov humor se večkrat tudi potvarja. Ne moremo natančno označiti, kedaj se jtf to aprilovo "potegnjenje" naro-dilo, najbrze se je to zgodilo na Francoskem. Tam je bilo že za Lu-dovika XII. aprilovo "potegnjen-je" stalna navada, kar dokazuje naslednja dogodba: Kralj je vjel vojvodo Lotrinškega in je ukazi, naj ga strogo stražijo v ječi Vojvoda pa je pobegnil, preoblečen za kmeta. To se je zgodilo ravno 1. aprila. Beg pa so opazili in za vojvodo so poslali stražo, da bi ga prijela in pripeljala nazaj. Toda straža je menila, da gre tu za a-prilovo šalo, pustila je preganjanje m je šla v krčmo. In temu 'aprilu' se je vojvoda lahko zahvalil, da je prišel na svobodo. Druga šala pripoveduje o burguadskem vojvodi Filipu II. Dobrem. Ta je obljubil v predvečer 1. aprila 1466 svojemu norcu, da mu bo dal polno čepico dukatov, ako ga b•> dragi dan "potegnil.7' Ako pa se mu to ne posreči, ga bo dal obgla-viti. Kajneda, kako lepo? Ko se je stava končala, se je veselo jedlo in pilo: zjutraj je kralj ukazal, naj norca zbudijo; povedalo se mn je, da je prespal celi dan in da je stavo izgubil. Po ljubega norca je prišel rabelj, odvlekli so ga na morišee, rabelj. mu je zavezal oči in ga udaril — z mokro cunjb. Norec pa se je zavalil kakor mrtev na tla. Kralj je groze okam-nel, ker je menil, da je zadel norca vsled strahu mrtvoud. Imel je norca rad in je zato sam hitel na mesto, kjer je "obglavljeni" ležal. Toda "mrtvec" je nenadoma dvignil glavo, nastavil čepico in je rekel: "Siplji, dukate, vojvoda!" In Filip je sipal dukate norec pa ga je res potegnil." Tudi na Angleškem je aprilovo 4' pot egn jen je'' precej stara stvar. Na Ruskem je imel Pefer Veliki dne 1. aprila preljube Pe-trograjeane za norce. Ponoči je ukazal zažgati za mestom velik kup lesa, nastal je hrup ljudje so hiteli obupani na ulico, ker bo menili, da gori mesto. Ko so prišli, o-ziroma prihiteli k ognju, jim je vojaška straža, ki je stala okrog ognja, povedala, da je to samo carjev april! — V Ameriki si je že leta 1835. na dan 1. aprila izmislil časopis "Sun" novico o novem daljnogledu, skozi katerega se lahko razloči na mesecu vsaka žival, vsako drevo. Nekateri ameriški listi so to novico ponatisnili kot resno. Skoro vse aprilove šale, priob-čene v ameriških listih pa prekaša sledeča časnikarska raca, kojo je bilo lansko leto dne 1. aprila čitati v nekem večjem chikaškem listu pod naslovom "Konj z leseno nogo." (Posebna brzojavka). Horseville, 111. 1. aprila. Tukajšnjemu lastniku velike konjušnice Jakob Abrahamu bi "bil včeraj zjutraj kmalu njegov konj "Molly" zgorel. Ta konj je bil gotovo edini na svetu z leseno nogo. — Prva nesreča se mu je pripetila že pred leti takole: Nekoč se je peljal njegov lastnik preko železniškega križišča blizu našega , mesta. Ker je konj obtičal med tračnicami, si je vsled tega zlomil nogo. Živinozdravnik mu je kmalu zatem nadomestil odrezano nogo z lesenim kopitom. Dasirav- GLASILO tako pohabljen, je imenovani ij baje že večkrat zmagal v irtaht Včeraj zjutraj je peljal Abra, bam tega konja k vodovodu, da bi ga napojil. K sreči je bil pa hi-drant primrznjen. Jakob Abra-jj^m je zanetil tedaj nekaj slame okoli hidranta, da bi vodo za konja odtajal Konj "Molly" se je pa vsled neprevidnosti preveč približal k ognju, da bi se malo o^rel. Pa smola! Njegova lesena noga prične goreti, konj pa rezgetati na pomoč. Prodno je dospela na lice mesta požarna bramba, je Abraham že konjsko nogo pogasil. Sedaj mu bo pa omislil popolnoma Železno kopito." Zdravje. Kako se razširjajo bolezni z obleko. K. Perilo m obleka igra v zgodovi ni o razširjanju nalezljivih bolez m gotovo važnejšo vlogo, nego se navadno misli. Kakor prah, tafco se zarijelo kali bolezni v obleke in i njo preneso iz bolniške sobe na zdrave ljudi. To je dokazano po mnogih slučajih, posebno pri epidemijah, skoraj pri vseh nalezljivih boleznih. Kakor pri kugi, koleri, osepnicah, legarju, davici, je-tiki in drugih. Zato je neobhodno potrebno, da se razkužijo vse one obleke, ki bi bile lahko okužene s kalmi navedenih bolezni. Navadno iztepavanje in skrtačenje tu nič ne pomaga, silno dobro pa je nositi obleko na solnce in je izpostaviti več ur solnčni vročini; solnce je zelo dobro razkuževalno sredstvo, a vseh kalij ne zamori. Posebno velika nevarnost, da se zanese bolezen, preti onim, ki kupujejo obrabljeno staro obleko. Kolikokrat se proda perilo ali obleka na nalezljivi bolezni umrlega človeka starinarjem, ki se je le površno izeistila, večinoma se pa sploh ne izčistiv S takimi kupčijami je združena velika nevarnost, posebno za revnejše sloje. Če ti le mogoče, ne kupuj obnošene obleko, ako jo pa kupiš, poizvedi prej, kdo jo je nosil. Toda ne samo obleka preminulih je okužena, ravno tako je okužena obleka o-nih ljudij, ki bolehajo na kaki bolezni, ki še ni izbruhnila Tako pri jetiki. Dr. Kirchner pravi: "Kdor vidi, kolikokrat si briše nesnažen človek usta in nos ob rokav, si lahko predstavlja, kako pridejo gnjiloba in tuberkulozni bacili v ponošeno obleko." Premožnejši ljudje darujejo mnogokrat perilo in obleko umrlega ali bolnika, ne da bi jo dali prej razkužiti Ako bi vedeli, kaj lahko darujejo s tem že itak ubogemu trpinu, bi gotovo ne storili kaj podobnega S tem izvršujejo nehote in nevede neu-smišljeno radodarnost. Zobobol pride od prehlajenja ali le od zoba, to je od živca. Zobobol, ki pride od prehlajenja in se pojavi navadno po celi strani čeljusti, preženeš le s toploto. Pazi, da imaš tople noge in da ne prideš prehitro iz tople sobe na mrzlo ali na prepih. Usta si izpiraj z mlačno vodo, v kateri si skuhal nekolifto kamelic, ajbiša ali žav-belna. — Če te boli le en sam zob, ker je postal gnil, izgine včasih bolečina popolnoma, ako držiš noge eno minuto v mrzli vodi ali ako si narediš mrzli ovitek na vrat in istega pustiš dve uri. Ne pozabi nikdar na izpiranje ust, tudi če imaš zdrave zobe. Zelo dobro je pripraviti si vodo v steklenico in v isti rastopiti nekaj zrn hiper-mangankislega kalija, ki se dobi v lekarni ali drogeriji za par vinarjev. Če si zvečer ali zjutraj iz-miješ zobe, kani v vodo par kapljic pripravljene raztopline. Ista odvzame ustam neprijeten duh in obvaruje zobe gnjilobe. Ako se ti gnoji (bule, turi i dr.) pospešiš zorenje rane, če pokladaš nanjo gorko čebulo. Čez lahko daš obkladek, da si ti ustavi vnetje. Obkladke delaj vedno s prekuhano vodo, potem so lahko mrzli ali topli. črva takoj v začetku preženes, ako daš na isti del, kjer se ti dela, obkladek iz prekuhane vode, v katero si pomešal nekoliko alkohola (špirita), in sicer na štiri dele vode en del špirita. Zlati rnyiki obiskovalcem bolnikov. Če bolnika po daljši ločitvi zopet vidiš, zatajuj svoje občutke in ne kaži svoje žalosti. Če bolnik slabo izgleda, ae kaži, da si me ustrašil, a *a tddi i* tolaži z lažnjivo opazko, da dobro izgleda. Ne nosi bolniku jestvin ali pijač, prodno si poprašal, ali so mu v korist. No govori veliko z bolnikom in kolikor mogoče malo ali nič o njegovi bolezni. Ne govori ž njim o kupčijah. Zamolči bolniku neprijetne družinske razmere. Ne godrnjaj proti bolniku zaper naredbe zdravnika, ker s tem mu odvzameš zaupanj« v zdravnika. Če je bolnik žalosten in obupan, potolaži ga s prijazno besedo. Ne ostajaj dolgo časa pri bol niku. Vrt. plana in mraz sta vzela slovo. Ločitev nam ni bila težka, saj sta napravila nepotrebneža veliko škode ob času, ki jih nismo več pričakovali. Upajmo za trdno, da se ne vrneta tako kmalu, saj je že nastopil majnik a prekrasnim cvetjem in mladim nežnim zelenjem. Zares si lepa neštetokrat o-pevana mladost'in spomlad! Ker je solnce že vroče in za trdno upamo, da slana in mraz ne prideta več gostovat k nam, zato posadimo po vrtu sadike, ki so občutljive napram takim nepoklica nim gostom Med temi je tudi rajsko jabolko ali paradižnik. Rajsko jabolko ali paradižnik je doma iz Južne Amerike. Tudi tukaj je že dolgo udomačen in zelo priljubljen. Njegov plod so škr latnordeče zelo sočnate jagode. V kuhinji je čislan pridevek; rabi se za različne juhe, omake, k govedini, teletini, koštrunu in k nekate rim močnatim jedem, kakor cmokom, zličikom, makarona m in še drugim. Ker je doma iz južnih krajev, potrebuje predvsem veliko solnca in proti vetrovom zavarovan prostor. Na vrtu ga nasadi ob solnčnem zidu ali ob steni. Na polju pa na kolikor mogoče proti vetru zavarovanem solnčnem prostoru. Zemlja mora biti dobro pognojena in ne pretežka. Peščena in kamenita tla mu ne škodita. Prav dobro in priporočljivo je po-gnojiti pred nasaditvijo s pepeli-kovo soljo (Kalisalz). Kakor hitro se pokažejo prvi sadovi, naj se zaliva z gnojnico, zamešano z vo» do ali z razredčenim kravjekom. Obilo zalivanje oto suši je neobhodno potrebno. Delo in trud bo obilno poplačan. Pri nasaditvi glej posebno na to, da nasadiš močne sadike z močnimi koreninami. Slabotne sadike niso nikoli zgodnje in ne prineso obilnega sadu. Nasaditi jih je treba ob pravem času, in to je od srede maja in še začetkom junija. Če imaš doma vzgojene sadnike, namazi jih zvečer pred presaditvijo prav obilo. Ko sadiš, pazi posebnj na to, da vsadiš globokeje, kot so bile poprej. Saditi nikakor ne smeš pogosto. Sade se v vrste, ki so 1 meter narazen in po vrsti 70 cm. vsaksebi. Okrog korenim založi z gnojem. Pripravi jim dobro, trdno i dovolj visoko oporo, kamor jih povezuješ. Količki naj bi bili do 1 y2 m. visoki in dobro zabiti v zemljo. Za stransko oporo naj bodo late nabite na količke. Privezovati začni prav kmalu, ker glavno steblo ne sme biti krivo rašče-no. Da se plodovi popolnoma razvijajo, potrgaj rastlinam toliko mladik, da ostanejo samo trije do štiri; to naj se zgodi začetkom julija. Zečetkom avgusta, ko začno prvi plodovi zoreti, iztrebi na steblu vse stranske vršičke in pa vrh glavnega stebla. Na ta način gojeni paradižniki si ti gotovo dobro obneso. * ' Raznoterosti. Progla&enje pogrešanih vojakov za mrtve. Avstrijska ces. na-redba z dne 12. novembra 1914. je reformirala tudi predpise, ki se nanašajo na proglašen je smrti. V smislu novih določb se lahko pri oblasti vloži prošnja, da se proglasi za mrtvega tudi onega vojaka in udeležnika vojne sploh, ki je bil v vojni težko ranjen ali pa je kakor udeležnik vojne ginil in ako je od konca leta, je vojna končala minilo 3 leta, da bi prišlo kako poročilo, da še živi. Ni treba torej, da je v prvi vrsti po pričah ali na drugi vero-stojni način dokazano, da je doti-čni vojak, ki je bil v vojni, težko ranjen v kaki bitki ali kje drugje, ampak zadostuje, da se je udeležil vojne, ter da skozi tri leta, začenši od konca leta, ko je bila vojna končana, ni dospela nobena vest, da še živi. Tako tudi na morju. Poprej je zakon za o men j eno pravno presumcijo zah teval, da se dokaže, da se je do« tičnik nahajal na ladji, ko se je ta razbila, oziroma, se potopila, dočim sedaj, po noveli, zadostuje, da ladja ni dospela v kraj svoje določbe, ali se ni povrnila, in da so od poslednje vesti prešla tri leta. Ako je bila dotična oseba na oni ladji, in je ni več skozi tri leta, se smatra, da je umrla. Sedaj ko povsod posluje poizvedovalna in obveščevalna služba^ v današ njih časih brzojava, telefona in javnega tiska, ki so se razširili po najsamotnejših selih civiliziranega sveta, se more — ako se skozi tri leta ne ve za koga, ki se je nahajal v neposredni smrtni nevarnosti — sklepati mirne duše da ga ni več na svetu, razun — da mu je kje sedaj bolje, nego mu je bilo poprej doma, ter se hoče zato skrivati ali tudi to se mu težko posreči. Sveto obhajilo brez sporedi Rimska Poenitentiaria je vprašanje, ali smejo vojaki na bojišču k svetemu obhajilu brez posebne spovedi, potem ko so pač skupno molili kesanje in prejeli odvezo potrdila in sveti Oče je ta odlok priznal. Vojaški kaplani pa mora jo vojake podučiti, da je ta od veza le tedaj veljavna, če je duša v pravem razpoloženju in so vojaki dolžni po končani vojski ponoviti nedotakljivost spovedi. Starostno razmerje avstrijske-ga prebivalstva. Iz ravnokar izi-šlega statističnega pregleda, ki ima za podlago zadnje ljudsko štetje, je posebno zanimiv stati stični pregled razmerja naraščan ja prebivalstva Avstrije. Od 10. 000 prebivalcev Avstrije dne 3L decembra 1910 odpade na starostno stopnjo do 19. leta 4448, od 20 do 39. leta 2856, od 40. do 59. leta 1867 in 60. leta in preko 829. Od vsakih 100 ose/b skupnega prebivalstva ni bilo še zmožnih za pridobivanje, to je starih do 1 c leti 32.69%; zmožnih za pridobivanje, to je starih od 14. do 59. leta: 59.02, in v starosti, ko izginja zmožnost za pridobivanje, to je, starih 60 in več let: 8.29%. V dobi splošne šolske dolžnosti je bilo odvsakih 100 oseb 17.99, v čr^ nov ojniško-ob vezni starosti od vsakih 100 navzočih moških oseb 33.63. Od vsakih 100 oseb v starosti, zmožnih za žetiitev, je bilo, in sicer moškega spola, oženjenih 52.5, 4.3 vdovci, ženskega spola omoženih 50.4, udovelih 12.0. Med vsakimi 100 ženskimi osebami v starosti, zmožni za možitev, je iznašal delež omoženih: v alpskih deželah 44.5, v kraških deželah 50.9, v sudetskih deželah 51.6 m v karpatskih deželah 54.5. Iz sestavljenega pregleda, ki mu je pri dejana tudi risba, izhaja, da je v višji starosti pogosteje neznanje čitanja in pisanja, kar je prcdoče no ločeno po oibčevalnem jeziku. Razvidno je, da so pri pripadni kih nemškega in češko-morav sko-^lovaškega jezika razlike naj-manje, ker tudi pri starejih osebah, daleč pretežni del zna pisati in citati. Že nekoliko manje velja, to pri Italijanih, za katerimi prihajajo takoj Slovenci, toda z jako omembe vrednih bol j sanj em razmer naobradbe. Vmes se gibljejo črte poljskega in madžarskega prebivalstva. Največji delež anal-faibetov ima prebivalstvo srbo-hr vatskega, maloruskega in romun skega jezika, a pri poslednjem z jako vidnim boljšanjem v najnovejšem času. — Viržinke brez slamnatih cevi. Po listih kroži vest, da se bodo od slej izdelovale viržinke brez slamnatih cevi. Te slamnate cevi je tobačna unrava dobivala iz Afrike. Zdaj seveda ni ničesar dobiti čez morje in bodo torej tudjulju-bitelji viržink .občutili angleške gospodstvo nad vsemi morji. Za viržinke, ki se izvažajo v Nemčijo, pa ima naša uprava še za dve leti dovolj slamnatih cevi. — Visoko odlikovanje nemškega tovarnarja. Cesar Franc Jožef je podelil lastniku Kruppovih zavodov, baronu Kruppu pl. Bohlen, veliki križ Prane Jožefovega Teda ter profesorju Rausenbergerju, konstrukterju 42 em. mornarjev, komanderski križ istega reda. -Cirilica v Bosni in Hercegovini Kakor javlja "Hrvatska" iz Sarajeva, izide v kratkem naredba o odstranjenju cirilice iz vseh j a v* nih bos.- her. uradov. Dosedaj je imela cirilica zakonito zajamčeno enakopravnost z latinico. • - d. JEDNOTE.__ HAL POŠLJIMO DAB SVOJIM DRAGIM NA ALTAR. Pošiljamo denar v staro domovino: V stari domovini izplača denar c. k. pofita: Najnižje denarne cene: 5 kron pošljemo za ......$ 0.95 25* " " 14 ......* 4.35 50 " " " ......$ 8.50 100 " «. .. ......$ 17.00 500 " . - " " ......$ 84.00 1000 14 " " ......#168.00 Pri teh cenah je poštnina že vraču-nana. Pasi te na naže prave cene denarja Potil jat ve in pisma naslovite na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois. Vse naie poslovanje je jamieno. ROJAKI IN ROJAKINJE Si ROM AMERIKE POZOR! Sedaj pošiljam denar v staro domovino cenejše kot kedaj poprej: 10 Kvon za.......... $ 1.70 25 Kron za ......... $ 4.25 50 Kron za.......... $ » 25 100 Kron za........... $ 16.40 200Kron za .......... $ 32.75 250 Kron za.......... $ 40.90 500 Kron ............ $ 81.75 1000 Kron za.......... $162.50 Poštnina je pri teh svotah že všteta. Vsem onim, ki želite pomagati svojcem v stari domovini, se sedaj nudi najlepša prilika. Krone so sedaj cenejše kakor kedaj preje in radi tega rojaki, podvizajte se sedaj ko je čas. Za točndst in poštenost jamčim s svojim lastnim premoženjem. Moje geslo je: Pomagati svojcem tukaj, kakor tudi v stari domovini JOSIP SITAR, slovenski trgovec in posestnik. JOLIET, ILL 805 N. Chicago, Street NA PRODAJ je hiša v dva nadstropja zidana iz I opeke. Hiša «e nahaja sredi slo-| venske naselbine v Chicagn, 111. Je zelo pripravna za kakega peka, brfvca, ali pogrebnika. Lepa pri-1 lika za podjetnega Slovenca, ali | Hrvata! Hišo se proda pod ugodnimi j pogoji vsled družinskih razmer. Več se po izve pri Martin Launch Co. 1900 W. 22. Place Chicago, 111. Ad. 4. 14. lx ? KAJ BO 20. APRILA? Kdor hode postati neodvisen, ali sam svoj gospodar, naj ne po-1 zabi 20. APRILA 1915 ker ta dan gremo zopet v Florido I z rojaki, ki bodo kupili zemljo v| NOVI SLOVENSKI NASELBINI. Kdor namerava iti, naj pride že I 19. aprila v Chicago, ter naj nam naznani prihod, da pripravimo zanj vozni listek. Kdor kupi zemljo, dobi povrnjeno vožnjo. IZ CHICAGAI GREMO 20. APRILA OB 12:30| POPOLDNE. c7 Torej na svidenje 20. aprila !| MARTIN LAURICH CO. 1900 W. 22. Place Chicago, HI. | Ad. 4. 14. lx Slovenska naselbini v Jump River, Wis., obeta postati jedna najboljših v Ameriiki. Zemlja je rodovitna, na njej raste vse, in je tik železnice. Podnebje ie zdravo, voda dobra, vse se lah-co proda. Živinoreja, svinjereja, ovčjtereja, kurjereja bodo dajale tukaj lep dobiček. Skušali bomo vstanoviti zadružno mlekarno, zadružno sušilnico za svinsko me-1 so in klobase itd. Muštrov zem-| je ne pošiljamo; vsak naj si pride stvar ogledat sam. Požuritel se rojaki, dokler ni zemlja tik železnice pobrana ali prodana. Cena za aker $20.00 in višje na I osemletno plačilo. Obrnite se na| rojaka: Wm. Brunschmid, farmer, * * ■ . ■■ " , . • • Jump Hirer, Wis. 4.11.—7.11.15. Denar pri nas je varno shranjen. Priporočamo m Slovencem, da ulagajo denar pri naa bodici na čekovni ali obrestni račun n jim zagotovimo vselej kolantno poetreftbo. Plačujemo po 3% obresti na denar uložen na obrestni račun. Mi podpiramo Slovence in te torej tudi priporočamo njihovi naklonjenosti. Pri nas lahko nalagate denar če živite v Jolietu ali pa v katerem drngem kraju Zdrui. držav. Dva člana K. 6. K. Jednote »ta nafta dolgoletna naložben-ea: g. Jos. Dun da, predsednik nadzornega odbora K. 8. K. J. in g. Jos. F. Skrinar. Naša banka je pod nadzorstvom vlade Združenih držav. Poftiljamo denar v staro domovino zanesljivo in po najnižjem kurzu. Oddajamo v najem varnostne Skrinjice po $3.00 na leto sa shranjenje vrednostnih papirjev in listin, kjer so vedno varne pred ognjem in tatvino. Izdajamo menjice na vse kraje. Poelopje, v katerem so naži uradi je lastnina te banke. Naža banka je d*pozitni urad za mesto Joliet, za okraj Will, za državo Illinois in za vlado Združenih držav. The Joliet National Bank JOLIET, ILLINOIS Kapital $150,000. Rezervni sklad $300,000. Dunii larivii thinks viia kikir Otlavart, Citivba, i«u ii Cnkird predaji 1780-82 E. 28th Street. Lorain, Ohio. Josip Svete Oonkord rodeče vino: 8od, 6 gal................$ 5.50 Sod, 10 gal. .............. 8.00 Sod, 25 gal............... 16.50 Sod, 60 gal...............30.00 Delaware belo vino, sod, 10 galonov, $13.00. Sod 50 galonov, $50.00. Pri vseh teh cenah je Vojni Davek že ur at un an. Vina so popolnoma naravna, kar jamčim. Naročilu je pridejati denar ali Money Order. •V////. V///W///////////A////////////////^ 'Ss.//'. Catawba belo vino: Sod, 6 gaL...............$7.00 Sod, 10 gaL.............. 11.00 Sod, 25 gaL.............. 24.00 Sod, 50 gaL..............42*0 Sod 25 galonov $2*.^ 3 fflar- Pozor slovenski gostilničarji! Tukai 8e Vam nudi prilika, da si prihranite denar, ako kupite od tvrdke A. HOB WAT. To pa radi tega, ker jaz ne plačujem dragih agentov ali "managerjev" in opravljam sam vse posle. Moje tvrdka je prva in edina samostojna tvrdka, ki importira iz Kranjskega: brlnjevec, tropinovec in sM-vovko. Pomnite, da so v resnici samo one pijače pristne, ki nosijo na steklenici napis: "IMPORTED". Tudi izdelujem iz kranjskih zelišč Grenko Vino in Kranjski Gren-čec (Bitters), te vrste pijače ao najbolj zdravilne, kolikor jih je bilo še kedaj na trgu.. Predajam samo na debelo. Pišite po cenik. A. HORWAT, 600 N. Chicago St, Joliet, IU. Pozor krajevna društva K. S. K. J. Kadar potrebujete dot« društvena pravila, lice ali druge tiskovine, obrnite se tudi na: kovert«, vstopnice sa rana vaaa- Narodno Tiskarno 2146.215* BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILLINOIS Ta Vam bode izvriila vse tiskovine v najboljšo zadovoljnost glede cene io ličnega dela. Pri nas je vse osobje onijsko. Imamo tudi Slovence zaposlene.—Osobito Vam priporočamo zelo pripravne in prikladne "Vplačilne knjižice" za člane, ali članice, katere rabijo tajniki ali blagajniki pri mesečnih sejah. Te knjižice so sestavljene zelo praktično za vsako društvo. Imaje posebno razdelbo vplačevanj in potrdila za 10 ali 20 let Razdelba ases-mentov je narejena na posebni tabelici in na podlagi "National Fraternal Congress Kate". Knjižice so tiskane ali narejene v malem iepnem formatu in so trdo vezane. Piiite po vzorec, kojega Vam dopoiljemo takoj brezplačno. C V naši tiskarni se tiska "Glasilo K. S. K. Jednote." GROCERI JA IN MESNICA ZALOGA KUHINJSKEGA IN NAMIZNEGA ORODJA. Na razpolago Imam vedno na|bol|e vrste fjroeerlfako blago; raznovrstno sveže In snbo meso, domače krvavice, šahe kranfske ter raznovrstne drage klobase po nafnliflb cenab. Kranjske suhe klobase domač«** izdelka, čiste ter sveže, rupoiiljam na vse kraje. Piiite po cene tek. JOSEPH SITAR, 801-3-5 N. Chicago Str, Joliet, DL TELEFON: CANAL 2910 Frank Bartlcli West 22nd SL vogal South Lincoln St. (naproti tloveask« cerkve) CHICAGO, m. NAJVEČJA SLOVENSKA PRODAJALNA VSAKOVRSTNEGA GhROCBRUSKEGA BLAGA TKA DROBNO XN DEBELO. V e&loffi imam posebae stvari sli pridelke, katere asi narod dobro pozna ie isetarega kraja in jik red kupuje. — Pri meni dobite po aiakik cenah vsakovrstno jestviae. Naročila razvaiam odjemalcem ps mestu na dom; sunaj mesta jih pa potil jam po ekspresu. Priporočam se ossbko &even<*m in Hrvatom. "Dotes bltfa PS smssaflf csasfcl td je moje geslo. "GLASDJO L S. K. JEDNOTE" Uk*j* Urtoiaa Kimn>ko-61oTen»ke Katoliške J«dikoU ▼ Zdroitnifa državi Uredništvo in npramištro: 1951 West 22nd Plmee, Chicago, I1L Telefon: Gaaal 2487. Naročnina: Za iiane, na leto................$0.80 Za nečlane......................$1.00 Z* inozemstvo...................$1.50 OFFICIAL ORGAN of the GRAND CABNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the UNITED 8TATE8 OF AMERICA. iMued every Wednesday. ♦ ;wned by the Grand Oarniolian Slovenian Catholic Union of the United States of America. OFFICE: 1961 West 22nd Place, Chicago, 111. Phone: Canal 2487. Subscription rats: Fvr Members, per year..........$0.00 For Nonmembers................$1.00 P»r Foreign Countries...........$L50 31 Nekoliko o hranjevan-jn. Blagor se človeku, ki zna ceniti vrednost hranjevanja ali štedlji vosti, — ki pozna vrednost centa, desetice ali dolarja! Da raste "iz malega veliko'' nam veli že star slovenski pregovor; ali da tvori prihranjeno zrno do zrna, — pogačo; kamen do kamena pa — palaoo. Nad vse praktičen Američan pa pravi: "Skrbi vestno za nabiranje centov, in dolarji se bodo že sami ob sebi oskrbovali." Lepa je tudi prislovi ca: "Prištedi si mo desetico na dan da boš lahko enkrat odganjal lačnega volka od hiše!" Samo eno deseti co dnevno Skušaj si toliko prihraniti in pri hranek obrestonosno naložiti! Kaj misliš, koliko bo znašal ta prihraek v 20 letih če ga imaš 5% obrestonosno naloženega? Nič manj kot $1206.81. Tako dela toraj mala desetica čudeže, a. ko se jo zna za pravo mesto vpo-rabljati. Prihranjena deseti ca za novorojenčka mu bode donesla po preteku 5 let že malo doto $201. 67. Ako pričnejo stariši devati za novorojenega sina vsak dan po 10c na stran ali v banko, bode znašal ta prihranek po 12 letih že $580.92 s katerim ga lahko vzdr žujejo v kaki normalni šoli ali pa ko diorase deček v 18. letnega mladeniča, bode znašala ta svota $1026.74. S to svoto ga lahko pošiljajo stariš i nekaj let na kako vseučilišče, ali univerzo. Ko doseže otrok 21. leto bi znašal ta prihranek že $1305.65. Dnevno prihranjena desetica bi prinesla v tem času $60.34 pet odst. obresti. Tukaj navajamo tabeli co, kako narašča prihranek desetice naložen obrestonosno po 5 odstotkov. Prvo leto $36.50; drugo $74.82 obresti $1.82; tretje $115.06 obr. $3.74; četrto $157.31 obr. 5.75; peto $201.67 obr. $7.86; šesto $$248.25 obr. $10.08; sedmo $297 -16 obr. $12.41; osmo $348.51 obr. $14.85; deveto $402.43 obr. $17.42; deseto $459.05 obr. $20.12; petnajsto $787.54 obr. $3576; dvajse-1 ko gpi, še kleči in moli poleg nje- obresti; v 16 letih $39.38 v 21 p« $60.34. v Desetieo si lahko prihraniš na dan, ako skadiš dve smodke manj v tem času. Ako spiješ 2 kozarca pivo manj na dan. Ako ne nosiš redno istih .v ali zabavališče. rasna gledališča Ako se ne voziš pregosto in po nepotrebnem s poulično železnico in hodiš raje peš. Povem ti odkrito, — ko bodeš pričel enkrat redno štediti, boš vedno gledal, da bi se desetica k desetici množila! Ako bi vsakdo, ki živi v Zedi-nienih državah prihranil na dan 10 centov, "bi znašal skupni pri hranek 10 milijonov dol. dnevno ali tri milijarde šestopetdeset milijonov dolarjev na leto! Toliko denarja nima niti zvezna ali dr žavna blagajna v svojem dnevnem prometu! Rojaki in rojakinje! Poskusite torej srečo s hran je vam jem iti pričnite z---desetieo! Angel miru« Spisal A. K. Če pa angel miru tako lepo skr- Pridno jim pospravlja kamenje izbi zlasti za domače otroke, vendar pred nog, koder jim je hoditi, t Presrečne so one družine, ki i majo med seboj angela miru — neprecenljivo dobrega angela kateri kakor dobrodejno solnce mile žarke ljube zadovoljnosti in sreče okrog sebe razsipa na vse strani. Naj vam nekoliko opi šem njegovo blago deloyanje, mo rebiti uganete iz tega, seveda ne popolnega popisa njegovo pravo ime Angel miru se čuti domačega le v odločno krščanski, istiniti po božni hiši. V taki se pa tudi vid no kaže nebeški blagoslov njego ve pričujočnosti. Glavna naloga mu je, vsakega v svojem krogu oveseliti — osrečiti. Predvsem čutijo otročiči njego-vq ljubezen. O, kako rahločutno in presrčno skrbi zanje! Njegova skrb ni samo ljubezen, ampak je več — je neko sveto spoštovanje do malih. On pozna in ve ceniti >reveliko in nepopisljivo srečo sv. krsta, kjer so postali otroci >ožji, dediči nebeškega kralje stva. Kako si prizadeva v srcu presrečnega državljančka nebeš tega ohraniti mir, ki mu ga je po delil sv. Duh v prvem sv. zakramentu. Kako pazi precej odza cetka na vse njegove stopinje? 'lad sicer malim izpolnjuje otročje želje in zahteve, dokler je vse nedolžno, a strogo gleda na to, da ne zajdejo na napačna pota. Sam jim donaša preprostih igrač in stotero malih darilc in drob-njav, da jih razveseljuje; in sam se pogostokrat poigra z njimi ter DOfetane sam preprost otrok med njimi. Kako jim zna najlepši čas otroških let še polajšati in pove ičati s tem, da jih uči molitve in takih naukov nebeških, kakrš ne more že umeti njih detinski um in prejemati njih nežno srce! 'kolikor more, odganja od njih zlobne ljudi, da bi nobena napačna beseda ne prišla do nedolžnih ušes; vse skrbno skriva pred nji mi, kar bi moglo kakorkoli ško dovati detinskemu očesu. Od jutra do večera pogleduje za njimi; kar ne upa se jih izpustiti izpred oči, za vse njihove stopinje hoče vedeti. In kako jih viak večer lepo spravlja k počitku! STajprej moli z njimi, potlej po-eriža posteljico, nato še nedolžno dete na jasnem čelu in — še tedaj, ko že ljuba nedolžnost slad to $1206.81 obr. $55.73 Se nekaj pomislekov, kaj vse se da z dnevno prihranjeno desetieo čez čas pričeti? Lahko si omisliš s prihrankom lepo obleko, ali prikladno knjižnico. S prihrankom si lahko privoščiš nekaj tednov počitnic v vročem poletnem času. S samo enoletnim prihrankom lahko kupiš revnim otrokom za Božič 146 daril po 25c. Po preteku treh let se lahko pelješ s prihranjenim denarjem Evropo in nazaj celo v II. razredu. Ako pLačuješ dnevno po 10c. kaki stavbitaski družbi, boš čez nekaj časa že lahko kupil od nje loto in sgnadil na isti hišico. Če štediš na ta način tri leta, si. kupiš lahko eno delnico Penn-ki ti bo dfena-etio delnico United jStates Steel korporacije, ki dona-ša 7%- na leto. Taka glavnica ti bo v bftnki do-t deset, letih $99.11 ka tako prisrčno, tako lepo! In kolikor bolj odrašča dete, toliko bolj je angel miru in sreče v skrbeh zanj, da bi ga ohranil v rajski sreči detinskega miru Spremljuje ga v cerkev in v druž bo; vedno ga hoče imeti blizu se be, da se prepričuje njegovega vedenja v cerkvi in drugod. Pri pravlja ga tako lepo, tako ganljivo k prvi izpovedi ter še lepše in še ganljiveje za prvo sv. obhajilo. Ko pridejo nevarnejša leta: o, kako zna angel miru spretno vse tako uravnati, da sinovi in hčere doma ostajajo, in sicer radi pa z veseljem, ker jim zna tako omiliti domače veselje, da jih ne mika tuja nevarna družba, marveč popolnoma zadostuje domače razvedrovanje. Slednjič pride dan odločitve: domači sin ali hči ima izprememti stan. Koliko je modrega pos&tsvanja! In ko je vse po najboljšm preudarkih u-krenjeno, angel miru da še za slovo svoj blagoslov in nauke, kakršnih pač ne bode nikdar pozabi"! tako skrbno odgojeni otrok. pri tem ne pozabi drugih v hiši Ako živi še stari oče ali stara mati; ako v hiši stanuje stric ali teta ali kdo drugi izmed bližnjih sorodnikov: oj, kako jim zna po streči angel miru T Ne čaka, da bi se sami oglasili, česa potrebujejo ali želijo, ker ve, da stari ljudje ne prosijo radi, pač pa radi sprej mejo postrežbo, ako se jim ponudi. Stoinsto malenkosti, ki se pri legajo starim ljudem, zna priskrbeti in ljubeznivo ponujati. Zato se pa tudi nikoli ne morejo Bogu zadosti zahvaliti za tako postrežbo. "Tisočkrat bodi Bog zahva ljen," — tako mnogokrat ponavljajo, — 4'da nam je tega angela pripeljal v hišo; kako nam zna lajšati in slajšati naše dneve Kdo mu vendar naznani, da ve vselej tako uganiti naše želje? O zlato srce, ki je tako urno pripravljeno olajšati sleherno težavo, kakor hitro jo zapazi!" Ali poglejte posle, kako so dobro postrežem v hiši, kjer biva angel miru. Kmalu zna tudi drugim dopovedati, kar sam spozna, — da kruh, ki ga posli služijo, je večkrat jako trd kruh. Zato ljubeznivo prigovarja: "Nikar ne zaničujte poslov, marveč rado-voljno jim strezite. Saj je posel tudi usmiljenja vreden: težko se je ločil v najlepših letih od svojih staršev; najlepše dni ,človeškega življenja pozna le po imenu; pri tujih ljudeh mora stanovati, za tuje delati, in sicer delati, kar mu drugi odkazujejo, ne kar bi si sam izvolil. Kako grenka bi bila usoda našim poslom, ko bi jih še mi ne imeli zaljubo, ko bi še pri nas ne videli prijazne besede. Kdo pa naj jim olajša življenje, če ne mi? Imejmo jih torej — pri stavi slednjič — imejmo jih za domače, za brate in sestrice svoje!" Pridejo v hišo še drugi ljudje, sosedje, najemniki, delavci, tujci Vsi povrsti ne morejo prehvaliti hiše, v kateri stanuje angel miru. Kajti vsakdo se sme nadejati prijaznega sprejema, tolažilne besede; nikomur se pravica-ne krati, raje se še kaj navrže. Zlasti so pa vsakdanji gostje take hiše reveži in zapuščeni. Angel miru tudi ve, da so si premnogi berači sami krivi svoje bede in nesreče, ter tudi čuti neprijetno nadležnost prosjaško; a zna se premagati in, če vidi na zemlji nadležnega in nehvaležnega berača pred seboj, vidi pa obenem v nebesih njegovega namestnika: samega Jezusa Kristusa, ki je obljubil plačnik biti za vse, kar se je v njegovem imenu revežem storilo in darovalo. Malemu daru se pridevlje še prijazna in tola-žilna beseda in veselega srca od-iajajo reveži od take družine. In če kdo zboli v hiši, koliko usmiljenje in sočutnost ima z njim an cel miru! Otrokom veleva: 'Tihi in mirni bodite, da ne boste težav delali bolniku! vrata ti-ho odpirajte in zapirajte, kajti oputanje bolniku težko dč!" O pravem času pošlje po zdravnika in sam je rad noleg bolnikove postelje, večkrat trpečemu obriše pot s čela, mnogokrat popravi zglavje; ponudi mu zdaj to, zdaj ono, kar meni, da mu bode naj )olj ugajalo, in vse si prizadene, da bi se ubogemu trpinu zlajšalo težavno stanje. Če je tudi dolgo časa, jcelo več let bolnik v hiši, angel miru se ga ne naveliča. Kadar pa je nevarnost večja, pošlje po duhovna in vse poskrbi, da je bolnik izpodbudno in častitljivo previden. Če ozdravi, je prva pot cerkev, da se Bogu spodobno zahvali za zdravja mili dar. Če pa Sog pošlje smrt, nastane tiha žalost; žalost srčna, a ne pretirana. marveč vdana v voljo božjo, v trdni nadi, da je izmerno izboljšano rajniku, katerega ne morejo pozabiti, ampak se ga še le ta in leta vedno spominjajo v pobožni molitvi j. stoterne sitnosti in težave vsakdanjega življenja prevzame sam, da je drugim olajšano; da je n. pr. drugim bolj zložno, izvoli si slaibši prostor, rekši, da mu je tako najprimernejše; ?pri težkih o-pravilih si odbere najbolj zoprna in - najneznatnejša, prepustivši drugim lažja in častnejša; če je kdo kaj pozabil ali kje kaj popustil, natihoma in brez hrupa popravi ali postavi na pravi kraj, da še nihče ne zapazi zmote; hitro previdi navade in posebnosti onih, 8 katerimi mu je živeti, in skrbno se ogiblje, da bi jih ne ranil tam, kjer so najbolj občutlji vi... Ne pospravlja pa le kame nja s poti, marveč jo posiplje tudi s .cvetlicami, t. j. pri M*aki pri liki ve bližnjemu narediti kako veselje; zdaj je kak darček, ki ga z veselim obrazom ponudi, zdaj je kako delo, ki ga z ur a < mi i-okami opravi mesto koga, zdaj spet je prisrčna zahvala, ki jo prijazno izreče komu za prav malo postrežbo itd Splon ne vpraša, kako b« de la?e ;anj, Marveč kak bode drugim bolj všeč: zdaj sem: zdaj tja zažene cvetlico radosti in veselja. Posebno pa zria obvarovati hišo vsakega prepira,In krega. Kadar mu kdo reče razžaljivo besedo, se naredi, kakor bi je ne bil slišal. Če pride kaj navzkriž, zna z veselo besedo tako hitro jezo prepoditi kakor vroči solnčni žarek pomladni snežek. Razžalni-ka zna prelepo izgovarjati, češ da ni tako hudo mislil ter ni nameraval žaliti,, ali da je storil v naglici, da mu je pa že žal itd. Kar je enkrat odpuščeno, pozabljeno je zazmeraj. Starih krivic nikomur ne očita. Pa ko bi hotel vse naštevati, ne pridem do konca. Le to moram še pristaviti, da zlasti v malih rečeh, ki so vedno na vrsti, izkuša ustrezati vsem okrog sebe. To vse pa dela neprisiljeno; nikomur ni nadležen. Kakor angeli sploh ne-vidoma strežejo ljudem, tudi on brez hrupa in šuma razveseljuj skrivaj vse tako nastavi in uravna, da je drugim postreženo; vsakdo zadovoljno in veselo sprejema skoro nevede, odkod: v tisti presrečni hiši, kjer je angel miru doma, je nekakšno tako, kakor bi vse leto sv. Miklavž nosil! Ali želite mar zdaj izvedeti ime tega miroljubnega angela, če ga še niste sami uganili? Rad ga vam povem. Na zemlji se imenuje dobra mati, blag oče, mila sestrica, bogoljuben bratec, krščan ski posel, ali sploh dobra duša; nebesih pa mu je pripravljeno svetnik, svetnica! Mogoče, da bode tudi tak angel imel svoje sovražnike, saj jih je Jezus, Kralj miru, tudi imel; a velik razloček je, sovražnika ime ti in sovražnik biti. Vsak pameten pa bo moral spoznati in reči: Srečna je hiša, ki ima takega an gela pod svojo streho; presrečna je hiša, če so vsi njeni prebivalci miroljubni angeli! "Kako je to lepo in veselo," pravi sv. ^ismo "če bratje žive v edinosti!" V nekakšno pojasnilo tega pre-važnega nauka naj še pridenem prisrčno pravljico "o sveti Sen- zemske stvari; jaz molim, izpre pa edina poezija življenja. Ker obračam ne." "Ali hočeš postati tak zgled resnica je trpka, boj je vroč fc znojen, visoko visijo kolači bel*. potrpežljivosti, da boš s svetlobo Iga kruha, in ni igrača, če se do. svoje čednosti vse za seboj priva kopiješ do njih. Sami se ti ne od-bil in tako pospeševal slavo bož krhnejo in ti ne padejo vnaročj^ — Sanja se pa pripogne sama do tebe, poboža te in te povabi jo?" "Ne;" odgovori svetnik, "če bi se ljudje navezovali name, bi boj — in ti nalije čašo. Ko jo oku-se odstranjevali od Boga: Ljubi I siš. zdrsne s tvojih pleč križ, noga Bog ima dovolj drugih pomoČkoV, se izmakne iz blata, kameni izpod, da se pospešuje njegova slava." tilke se odvalijo s ceste, ki je gl^j. "Kaj pa," pravijo slednjič an- ka in vodi brez truda visoko j?ori geli, "kaj pa vendar hočeš?" Svetnik se je nasmehne, rekoč:! pod zvezde... Pozdravljen tovariš, pozdrav- "Kaj naj bi hotel? Bog naj mi 1jene tvoje in moje sanje! Pod hra- pusti svojo milost; ali nimam vsega, če imam njo?" stom mi je postlal mah mehko le žišče. Tik ležišča je velika prom*. In angeli le še silijo: "Pa sijtna cesta mravelj, ki tovorijo tež-moraš izprositi čudež, ali pa ti ga ka bremena do svoje trdnjave, fc mi posilimo. 'JNaj pa bo," "da bom storil veliko ne da bi sam vedel za to." Angeli so v zadregi in se posve je ponosno sezidana nekaj kora-pravi svetnik, I kov od hrasta na robu brežiča. N* dobrega,| hrastovem lubu se je utaboril brezdelni aristokrat, mogočni rogač, ki je ogledoval trpljenje tujejo, kaj in kako bi; slednjič se mravljičnega naroda z visoke vi-zedinijo v tem-le: Vselej, kadar Uave in, oborožen s krasot ni m ro bo svetnikova senca za njim alijgovljem na neumni glavi, topo za pa ob njegovi strani, tako da je bavljal socialnemu vprašanje ne bode videl, vselej bo imela ta manj vrednega ljudstva. Toda ne. senca moč ozdravljati bolnike, lajšati bolečine, odvzemati žalost, j In tako se je zgodilo. Koder je svetnik hodil in se je senca dela-] la za njim ali poleg njega, so oze- kega dne se je zgodilo, da je lež&} rogač vznak na tleh in psovsoo ljudstvo pridnih mravelj si je delilo bogate koline. Tedaj sem se obrnil od te poje- lenje\aie suhe ceste, razcvetavale dine, a žalosti ni bilo v moji duši. se vele cvetlice, bistra voda je začela teči iz posušenih studencev, | bledim otročičem se je povračeva-la živa rdeča barva, jokajočim materam sladko veselje. Veselo oko se je ozrlo na njivo pod brežičem. Čudna njivica. Ni preseroodolga in ne široka. Še vo-galov nima. V kotanji jo je izko* pala pridna roka, ki je v boju u Svetnik je potoval Čisto prepro- obstanek zgrabila rovnico, uda*L sto po„ potu zemeljskega življenja, la in potrkala na grudi »emlje m razširjal žarke svoje čednosti, ka kor zvezda razširja svojo luč, kakor svetlica razširja svojo vonja vo ter sama ne ve za to. Ljudje pa, spoštovajoči njegovo pohlevnost, mu niso nikoli go jo ogovorila: Daj mi kruha!... Mož in žena sta globoko sklonjena dvigala motike. V vztrajnem taktu so poskripovali kamen, čki, zaneseni v pret, pod udarci železa. Mož je postajal češče m vorili o njegovih čudežih, in sled- se oddihal. Z rokavom j« poteza! njič se je še njegovo ime pozabi lo in rekli so mu le v ime ci. Sploh ta družinski angel na zemlji, ki tako lepo skrbi za mir in srečo družinsko, posnema one angele, ki so v nebesih. O teh je rečeno, da na rokah nosijo svoje varovance, da bi se ne spotaknili ob kak kamen, da jih povsod — tudi pri najmanjših opravilih — zvesto spremljajo, in sicer nevidno. Neka lepa legenda iz prvih časov krščanstva nam pa pripoveduje, da so angeli takrat, ko sta Jožef in Marija z božjim Detetom bežala v daljni Bgipt, s cvetlicami pot posipali pred njimi. Enako dela tudi družinski angel miru vsem, s katerimi mu je bivat! V davjio, davno preteklih časih je živel svetnik, ki je bil tako dober, da so se mu angeli čudili in so prišli iz nebes gledat, kako je to mogoče, da bi mogel kdo na zemlji biti ljubemu Bogu tako podoben. Čisto preprosto je potoval po potu zemeljskega življenja, razširjal žarke svoje čednosti, kakor zvezda razširja svojo luč, kakor cvetlica razširja svojo vonjavo ter sama ne ve za to Z dvema besedany se da opisati vsak dan njegovega življenja: dajal je, prizanašal je' Seveda tega ni nikomur jsravil, razodeva lo je vedno njegovo ljubezniv*, smehljanje, njegova prijaznost, njegova pohlevnost, r jegova ljubezen. In angeli so rekli: "Gospod, dodeli mu dar čudežev!" Bog odgovori: "Rad mu dam ta dar; le vprašajte ga, kaj hoče." In angeli reko sveniku: "Ali hočeš, da bodo tvoje roke ozdrav-ljale bolnike, katerih se dotakneš?" "Ne," odgovori svetnik; "rajši vidim, da Bog sam to stori." "Ali hočeš, da bo tvoja beseda preobračala grefine duše In izgubljena srca spravljala na pravo pot? ca. O, da bi sleherni izmed Adamo- de, vih sinov in Evinih hčera hote. | je. biti taka "sveta senca" ter bi po čelu in si brisal pot. Takrat sveta Sen-1 sem videl njegovo obličje. Izza prstene polti so se svetlikale ble rosojne lise. Tudi pokašljeval iena se je takrat vselej obrnila do njegfe. Na obrazu tiha povsod, kamor se prikaže, razšir skrb, sočutje, kakor prošnja: Po-ja« fcreČo in zadovoljnost: sajski čij, ljubi moj! Te zdeluje trud! mir bi se povrnil v našo solzno dolino. Blagor mirnim! Mož se je pa ozrl na ozare, kjer je čepela kopa otročičev in z bilko klicala murna iz luknjice, pa ni odlegel od dela. Še glob je se je sklonil, in motika je hitreje zapela lačno pesem: Njiva, daj mi kruha! Pogledaj jih tamkaj na oz*- Kadarkoli hodim po tisti stezi,1~ pi,bi _ ______.• „ , . , ,'Ueb . In njiva je odgovorila 8 ten Nflva. Spisal F. S. Finžgar. se razveselim. Ozka je, komaj ped široka. Ob nje ne rasto aloe in pal- ko soparico, ki se je kadila iz nje, v. . . . , . . i z bretečimi kalmi, ki so bogato me, ne disi jazmm m hiacinti, sel ,__* • •« ^rv _ i * ■ * ^ , . , zelenele na njenih prsih, z voljm ne košati jo i oranže. Takih otrok | vedro-jasnega juga ni ob tisti stezi-Trdoživi trpovec poganja ob njej| semena bogate štible, ob grmičku cvete šentjanževa roža, z leske se| vsipajo obranki, kakor mrtvi črvi- mi vzdihi, ki so se glasili izpod motik... Pa je minulo nekaj tednov... Na njivi ni bilo več moža. Črna ruta na glarvi vdove se je sklanja- Tudi ni ta steza ponepotrebnen, I d° ^^ kUsjl' na skrivljena in vijugasta; zakaj ni je zamislil umetni vrtnar, da bi pomagal krajšati brezdelju praz ni dolgčas. To stezo je izhodila noga, kateri se mudi v rano jutro k delu, k ognjišču, v hleve... Zato pa teče stožca po polju, kakor bi rjav, od dela shujšan prt kazal in ukazoval: Naprej, na delo! Nič na desno, nič na levo! Še njive se ne Ogibaj! Kar čez njo! Čez brazde, čez lehe! Zakaj ti, ljudstvo, zdru ženo z grudo, nisi kakor gospoda iz mest, tudi nisi kakor obrtnik in tovarna! Tem je rodoviten slednji dan, tebi rodi gruda samo pol leta. Zato nič ovinkov — k cilju... Razjokal bi se ob tej misli. Tedaj ti, ratar, ko ni nikogar, da bi pa so še takisto sedeli otroci... Ko se je vdova ozrla po njih, se je sključila še glob je. Pokleknila je na njivo. Njeni prsti so se pogovarjali s sadeži na njivi... Bodi pravična, ljuba zemlja* Obrodi mi! Poglej, kako te rah ljam, kako te božam! Kaj se pri-pogiblješ, ti glava kapusova? Ne legaj na zemljo, segniješ. Obsujem te. Takole! Kvišku! Poglej jih koncem njive! Vsi čakajo na te. Aha, zatrgal si se mi, plevel nepridiprav! Ne tako! Ne bo pil« tvoja korenina iz moje njive. Izde-rem te!... Ljubezen matere je rodila ljubezen do druge... Vročina srca je žarela v sadikah, sadike so rodile sad... Dan se je krčil... Voziček za va- ti pisal ure dela, — petelinji kliclziekom pridelka je spremljala ti je tvoja tvorniška sirena,—ti, ki vdova v svoj dom. Na njenem ob si vsak boljši prigrizek odtrgaš od ust, da iwtsieujes druge — tebi je erivična celo gruda, ki zapne svoje nedri in ti je dojilja samo pol leta! Razjokal bi se na tisti stezi... In vendar, kadarkoli hodim po razu ni bilo obupa pred trdo zimo... V mojem srcu se je pa rodila misel, nova želja: Da bi mi bilo dano, dobiti iz srca te vdove vročino njene ljubezni do grude, in njej, se razveselim. Zakaj, ko za-|vfeti Pridnost z njenih prstov, p« gostoli škrjanec, ko zaduhti mla« bi ^J0 posejal križem po njivi, ki je premalo ljubljena in premalo spoštovana od lastnih otroki Zakaj' ta njiva je — domovina. do seno, ko se zganejo sredi o grabkov beli rokavici, ko zapoje koscevo kladivo na klepiščih monotono pesem, ko se sredi žita u-krešejo plaoneni rdečega maka —I Največji jermen. Največji jer-takrat se razveselim na tisti ste- men na svetu so nedavno začeli zi, ker vem in čutim, da hodim po rabiti pri gonilnem strojnem ko-H domovini, ki je tako neizmerno le- lesu v nekem avstrijskem plavžu, pa, da bi se pripognil in bi jo po- Jermen je 63 m dolg in 1:10 m ljubil... Na koncu tiste steze sto širok, prenaša 2650 konjskih sil ji na bregu hrast, star, močan, ka- in se vrti s hitrico 28 m v vsaki kor zamišljen gospodar, koščeni | sekundi. Za ta jermen so porabili volovskih kož, ki so štirikratni debelini. j* možakar, sredi svojega grunta. I sredine 620 Pod njnp. je cilj mojih izpreho-1 zlepljene do\'. Zdi se mi, da je ob tistih u-1 Jermen je še prepariran, da rah to drevo moj najboljši prija- za vodo in paro neobčutljiv, telj. Njegovo bitje ne šepeta, ka kor tam doli ob vodi topoli, blebetavi opravljivci. Hrast molči, rax Najboljše boš še z nekaterimi ' p opravljivei nrast mowi.raa- osebami vozil, ako si daW pro* Ne; to je delo angelov, ne palmišlja m sanja. Misel in sanja je I od njih ULAHUjO k. s. k. jednote. H S^KJ ^^| Jednota I OiUnovljena v Jolietu, IU. dne 2. aprila 1894. Inkorporirana v Jo-hetn, državi Illinois, dne 12. januarja, 1898. GLAVNI URAD: JOLIET, ILL. Telefon 1048 Od ustanovitve do 31. decembra 1914 skupna izplačana podpora $1,027.779.67. GLAVNI URADNIKI: predsednik: Paul Schneller, 1961 W. 22nd Place, Chicago, DL L podpredsednik: Joseph Sitar, 805 N .Chicago St., Joliet, m. 0. podpredsednik: Anton Grdina, 6127 St. Clair Ave., Cleveland, O. Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. pomožni tajnik: Josip Rems, 2327 Putnam Ave., Brooklyn, N. Y. Glavni blagajnik: John Grahek, 1012 Broadway, Joliet, HI. Duhovni vodja: Bev. Jak. Černe, 820 New Jersey Av., Sheboygan, Wis. Pooblaščenec: Martin Muhič, box 537, Forest City, Pa. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, 900'N. Chicago St., Joliet, 111. NADZORNIKI: Josip Dunda, 704 Raynor Ave., Joliet, 111. Geo. Thomas, 904 East B. St, Pueblo, Colo. John Povsha, 311 — 3. Ave., Hibbing, Minn. Frank Petkovšek, 720 Market St, Waukegan, HI. Frank Frančič, 293 Reed St., Milwaukee, Wis. POROTNI ODBOR: Mihael Kraker, 614 E. 3. St., Anaconda, Mont. Geo. Flajnik, 3329 Penn. Ave., Pittsburgh, Pa Anton Gregorich, 2027 W. 23. St., Chicago, 111. PRAVNI ODBOR: Joseph Russ, 1306 E. 55. St., Cleveland, Ohio. ; Frank Svete, 1428 So. Sheridan Rd., Waukegan, 111. Frank Plemel, Rock Springs, Wyo. UREDNIK "GLASILA K. 8. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 1951 W. 22nd Place, Chicago, ni. Telefon: Canal 2487. Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se pošiljajo oa glavnega tajnika: JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. dopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa m: "GLASILO"K. S. K. JEDNOTE," 1951 W. 22nd PL, Chicago, El. IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA K .S. K. JEDNOTE. - ' PRISTOPILI ČLANI. K dr. sv. Jan. Ev&nig. 65, Milwaukee, Wis. 20807 Skušek Ma-tevi, 28, 500, spr. 30. mar. 1915. K dr. sv. Jožefa 148, Bridgieport, Conn. 20808, Sebijan Ma-tjaš, 22, 500, spr. 30. mar. 1915. PRISTOPILE ČLANICE. K dr. sv. Aot. Pad. 72, Ely, Minn. 7357 Svigelj Neža, 21, 500, spr. 20. mar. 1915. K dr. Ane 105, New York, N. Y., 7358 Rode Ivana 26, 500, — 7359 Kosmač Marija, 33, 500, spr. 14. mar. 1915. K dr. sv. Jožefa 148, Bridgeport, Conn., 7260 Horvat Marija, 21, 500 spr. 30. mar. 1915. K dr. Mar. Čist. Spoč. 80, So. Chicago, 111., 7361 Sulak Julija, 16, 1000, spr. 21. mar. 1915. K dr. sv. Ane 122, Waukegan, IU, 7362 Verbič Marija, 24, 500, spr 28. mar. 1915. SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI. K dr. sv. Petra 30, Calumet, Mich., 1674 Spehar Pavel B. 29, 1000, 28. mar. 1915. f K dr. Mar. Rož. Venca 131, Aurora Minn., 18662 Ambrožič Prank, 29, 1000, 29. mar. 1915. Kdr. sv. Ant. Pad. 137, Aurora, Minn., 20116 Krmpatič Luka, 21. 1000, 24. mar. 1915. SUSPENDOVANE ČLANICE ZOPET SPREJETE. K dr. sv. Petra 30, Calumet, Mich., 1199 Sipehar Katarina, 30, 500, 28. mar. 1915. PRESTOPILI ČLANI. Od dr. Mar. Rož. Venca 131, Aurora, Minn., k dr. Frederick Baraga, 93, Chisholm, Minn., 12339 Debelak Ivan, 18 1000, 24. mar. 1915 SUSPENDOVANI ČLANI. (ki dr. sv. Družine 5, La £alle, 111., 20195 Tedin Jo«ip, 25, $500, 16383 Vegel Ivan, 43, $1000, $1000, 23. mar. 1915. Od dr. sv. Cir. & Met. 59, Eveleth, Minn., 506 Žgainar Josiip, 25, $500, 22. mar. 1915. Od drJsv. Petra in Pavla 62, Bradley, 111., 17399 Ziigel Martin, 22, $1000, 24. mar. 1915. Od dr. sv. Jožefa 122, Rock Springs, Wyo., 17372 Ogrinc Ivan, 38, $1000, 21. mar. 1915. t ♦Od dr. Mar. Sed. Žal. 84, Trimountain, Mich., 13895 Mrvos Rade, 19, $1000, 26. mar. 1915. Od dr. sv. Barbare 96, Kaylor Pa., 12663 Bizjak Janez, 19, $1000, 24. mar. 1915. Od dr. sv. Cir. in Metoda 8, Joliet, 111., 10632 Mauser Anton, 27, $1000 — 17388 Vraneaic Matevž ml. 20, $1000, 27. mar. 1915. Od dr. sv. Jan. Krst. Butte, Mont, 18596 Sporčič Blaž, 25 $1000, 25. mar. 1915. Od dr. sv. Petra 30, Caluanet, Mich., 11684 Požak Matevž, 18, $1000, 28. mar. 1915. Od dr. sv. Jožefa 69, Gt. Falle, Mont., 17220 Kapel Gasper, 33, $1000, 25. mar. 1915. „ , Od dr. sv. Alojzija 95, Brouighton, Pa., 12402 Bozovičar Frank, 24, $1000, 27. mar. 1915. Od dr. sv. Cir. m Metoda 135, Gilbert, Minn., 7727 Albreht Jacob 27, $1000, — 15924 Zupane Josip, 24, $1000, — 18359 Rauče-vic Pavel, 33, $1000, 28. mar. 1915. SUSPENDOVANE ČLANICE. Od dr. sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 265 Zgainar Marija, 34, $500, 22. mar. 1915. Od dr. sv. Barbare 96, Kayior, Pa, 4893 Bizjak Ana, 16, $1000, 24. mar. 1915. . Od dr. sv. Jan K«tn. 14, Butte, Mcar Franca, 28, «000, 27. marca ltS5. Od dr. Mar. Pomagaj 129, So. Omaha, Nebr., 6190 Ban Jožefa, 25, $1000, 29. mar. 1915. IZLOČENE ČLANICE. Od. dr. sv. Ant. Pad. 72, Ely, Minn., 4319 Rus Marija, 19, $500, 23. mar. 1915. ODSTOPILI ČLANL 1 Od dr. sv. Cirila in Metoda 144, Sheboygan, Wis., 18655 Krivec Jurij, 39, 23. mar. 1915. Od dr. sv. Družine 5, La Salle, 111., 2594 Spicmuller Franc, 19, $1000, 19228 Zupančič Math 22, $1000, 23. mar. 1915. ČLANICE ZVIŠALE ZAVAROVALNINO, $500 NA $1000. Pri dT. sv. Barbare 40, Hibbing, Mhin., 1688 Kočeva/r Frančiška, 32, zvišala 28. mar. 1915. Pri dr. sv. Ane 127, Waukegan, 111., 550 Varšek Marija, 19, zvišala 27. mar. 1915. ZNIŽALI ZAVAROVALNINO, $1000 NA $500. Pri dr. sv. Jožefa 110, Barberton, Ohio, 20539 Likan Andrej, 30, znižal 21. mar. 1915. Pri dr. sv. Alojzija 95, Broughton, Pa., 10474 Peternel Jakob, 23, znižal 27. mar. 1915. 0 Nekoliko navodila In pojasnila cenj. uradnikom (Icam) krajevnih društev. da bi ne bil prestopni list izdan. Vsako društvo prej ko izda pre- Pri deseti konvenciji K. S. K. Jednote v Pittsburghu, Pa., se je sklenilo, da ne more nobeden prosilec postati ud Jednote, dokler ni njegov zdravniško-preiskoval ni list potrjen ali odobren od vrh. zdravnika. Ravno talko se je tudi pri tej konvenciji sklenilo, da »e kandidat smatra sprejetim v Jednoto z dnem, ko ga je društvo pravilnim potoni sprejelo. To pravilo je bilo ponovno odobreno pri enajstem in pri dvanajstem glavnem zborovanju Jednote. (Citaj pravila stran 25, točko 60 m stran 42, točko 95.) Vkljub vsem prošnjam in priporočilom potom Jednotino ga Glasila, da naj se piedstoječe vposte-va, precejšnje število društev, še vedno preje sprejme člana v društvo ne^go je spričevalo od vrh. zdravnika potrjeno. Čas je, da se ta navada opusti in se ravna po pravilih. Nerad vedno in isto pov-darjam in pisem ter prosim, da naj se vpošteva, toda primoran sem ]K>novno, kar upam, da zadnjikrat priporočam in prosim vse prizadete cenj. tajnika (ice) krajevnih društev, da se ravnajo pri sprejemanju kandidatov po sledečim načinu: Prosilec (ilka),tjiaj se pusti zdravniško preiskati par tednov pi-ed di-uštveno sejo. Društveni ta i nik (ica) naj potem odpošlje zdravniško preiskovalni list vrh. zdravniku v odobritev. Če je prosilec (ilka) od vrh. zdravnika potrjen (a), bode list društvenemu tajniku (iei) vrnjen, nakar se pri redni mesečni seji glasuje za vs-prejem kandidata (injo). Še le po tem ko je prosilec (ilka) sprejet (a) naj društveni tajnik (ica) zdravniško preiskovalni list pravilno izpopolni in zapiše na prvi strani datum sprejetja v društvo. Ta datum se potem vpošteva tudi pri Jednoti. To je popol noma nekaj lahkega, samo nekoliko je treba ozirati se na pravila. stopni list enemu ali druzemu članu (članici) mora zahtevati od taeegi (Mana ali članice asesmente in prispevke za mesec naprej. Člane (ice), ki m vza-mejo ptestopne liste se naznani njih imena v mesečnem poročilu še le potem, ko so prestopili k druzemu društvu, nikakor pa ne preje. Na podlagi sklepa zadnje konvencije je razpis mesečnih ases-menaov odprt, to se pravi, da je dana prilika di-ustvom pripisati vse ases. in prispevke novopristo-pilih, in zopet sprejetih, kakor tudi dana je prilika društvom odšteti asesmenta za suspendovane, izločene in umrle člane ali članice. K temu naj pripomnim tole: Do sedaj je le malo društev vpo-števalo pravilo označeno na mesečnem razpisu ki natančno poja-snuje kako naj se ravna in kaj naj s«' stori prej ko se denar odpošlje na gl. urad Jednote. Vsled tega prosim, da se vpošteva sledeče: Ko je član ali članioa na di*uštveni seji sprejet (a) plačati mora takoj asesment za smrt-nino, poškodnino in stroške. Enako tudi pristopnino 50c. rez. sklad $1.00 in za vrh. zdravnika 25c. Vse te svote je treba vpisati takoj isti mesec, ko je bil Član zopet sprejet v društvo. Za suspendovane, izločene in umrle člane (ice) ima društvo pravico odračunati ases. In to le za en mesec. Radi tega je treiba vedno vse listine poslati na glavni urad pravočasno, tako da so na rokah pred zadnjim dnem v mesecu. Listine, ki dospe v glavni urad pozneje nego zadnjega dne v mesecu, se smatra še le za prihodnji mesec in v tacih slučajih društvo samo trpi škodo na asesmentih. V slučaju članove smrti, naj »e društvo požuri, da se umrli listi kakor hitro moftoče izpopolnejo ; in odpošljejo na glavni urad bra-Ko je piosilec (ilka) sprejet (a) ta gl. predsednika. Listu, ki se v društvo naj se lista brez vsacega pošlje na glavni urad je treba odlašanja pravilno izpopolnjen j vsakokrat pridejati pok. certifi-pošlje m gl. urad Jednote. Listu kat. Paziti je treba, da je umrli je treba pridejati vsakokrat pro- j list preje ko se odpošlje pravilno šnjo za v sprejem v Jednoto. Pazi izpopolnjen. Vsakokrat je treba ti je treba, da je na zdravniško- natančno označiti imena, starost, preiskovalnem listu kakor tudi na sorodstvo in bivališče dedičev, da prošnji označena oporoka in raz- se zamore čini preje izplačati smrt-pored, komu se zapušča zavaroval-! nino. nina. Vsakokrat je treba natančno pri zvišanju zavarovalnine naj se vpošteva pravila stran 86, toč- označiti ime ali imena sorodnikov, kakor tudi njim zapuščene svote. Oporoke na i se vedno delajo kolikor mogoče kratke, kajti, obširne oporoke in zavarovalnina zapuščena v majhnih svotah v različne namene in različnim dedičem, povzročuje pri izplačevanju jako veliko sitnosti in neredno-srti. Vsled tega ,naj se oporoka napravi pravilni in kratko. Zdravniško preiskovalni list, kakor tudi prošnja, morata biti lastnoročno od člana (ice) podpisana oziroma pod križ an a. Pri suspendovanju članov (ic) naj se vedno pazi na to, da se poleg imena, zajpiše tudi pravilna certf. številka in razred ali starost suspendovanega člana (ice). Velikokrat je pri enem in istem društvu več članov enacega imena. Da se pa \pravilnejga člana (ioo) suspenda je treba, da so listine pravilno izpisane. Isto velja tudi za izločene in odstopile člane in članice. Pri izdaji prestopnih listov se vpošteva člen 19 Jednotrnih pra^ vil. Pomniti je treba, da nobeden prestopni list ni veljaven za del j časa, nego za mesec dni. Med tem časom pa mora društvo, ki je dalo prestopni hst, obdržati člena (iee) v svojem društvu, kakor, ki 197 in 198. Vsak član, ki si želi zvišati zavarovalnino se mora dati zdravniško preiskati raimo tako, kakor novo pristopili član. Zdravniško preiskovalni list je treba potem poslati na gl. urad Jednote i*n ob enem tudi članov stari certifikat. Mnogokrat se certifikat ne posije kar zadržuje pravočasno in pravilno poslovanje. Radi znižanja, zavarovalnine, sem razposlal posebne listine, na vsa krajevna društva. Prošnja za znižanje zavarovalnine se rabi le v namen, kateremu odgovarja. Za spremembo dedičev ali kaj druze-ga ni veljavna. Omenjeni prošnji, ki mora biti pravilno izpisana, je treba vselej pridejati članov (i čen) certifikat, drugače se zavarovalnino ne more znižati, še manj pa izdati nov certifikat. Radi operacijskih spričeval, naj omenim, da nekatera društva se še vedno ravnajo po stari metodi in pošiljajo listine na glavni urad za vsakekoli operacije. To povzroča le nepotrebno delo, sitnosti in stroške Jednoti, ki mora plačati vrh. zdravniku za pregled teh listin. Naj bode enkrat am vselej povedano, da Jednota piačs le za opemeije na s1*t>«ti -__o Za zastave, regalije jo vse društvene potrebščine priporočamo prvo in Bifstarafšo domačo tvrdko F. Ker že Co. 2711 So. Millard Avenue Chicago, ID. Vse delo in blago garantirano. — Ceniki zastonj. — V zalogi imam še nekaj obeskov na spomin 20. letnice K. S. K. J. kot so jin prejeli delegat je zadnje konvencije. Pozlačeni in čisto zlato. V zalogi jih imam samo jaz in nikdo drugi ne. Z $1.00 •e otvon lahko pri nas hranilno vlogo katera se Q obrestuje Jj^h po . • . Joliet Trust & Savings Bank 114 N. Chicago Street JOLIET, ILL. Ta banka je pod državnim nadzorstvom. 3 rv%/99 n NASLOV V slučaju da bi kterikoli čitateljev po rasnih državah kadarkoli potreboval kaj za nakup pohifttva (hiftne oprave) kakor: peiij, postelje, omare, preproge itd. ali vse kar k temu spada, naj m obrne za een« ia pojasnila na sledeči naslov: A. GRDINA, 6127 St. Clair Ave., Cleveland, O. Blago pošiljam v zadovoljnost odjemalcev; to jamčim ■ svojim po&tenjem. Ker trgujem ie nad 11 let, imam že dovolj skuinje in upam da marsikomu točno postrežem in mu prihranim kak dolaTČek. Z odličnim spoštovanjem se priporočam ANTON GRDINA, trgovec in pogrebnlk. ,\\XXX\VW\\XX\\\X\XXX\\\>.\\V\\X\\\VV»\\\\\\\\\\\\W\\\S —I Martin Nemanich Rojaki Slovenci vedno dobrodošli! Zaloga in prodaja pristnega domačega vina. Telefon: Canal 80. 1900 W. 22nd St. Chicago, 111. ČLANI federal reserve banke i I Ustanovljeni lita 1857 lacijaaaliza-vaaatita 1864 Pod nadzorstvom vlade Zed In jenih držav NALAGAJTE VAŠ DENAR ! v najstarejšo, največjo in najbolj možno BANKO V JOLIETU -ki daje- 3% 3% pripisuje polletno k glavnici Mi pošiljamo denar v staro domovino po najnižjem dnevnem ktirzu. » (prva Nadlonalna Banka) FIRST NATIONAL BANK 4* «B tfiiiiii amU glasilo k. s. k. jednote. Društvo sv. Jožefa iter. 27 Crested Butte, Colo. ali pretrgauju (kili). Y tem o*i-ru naj se ravna po to^ki 186 sedanjih veljavnih pravil Vse drage^ operacije, ki ne odgovarjajo točki 186 izostanejo in Jednota ne plača nobene podpore. Priporočani tudi, da cenj. tajniki (ice) p&zno prečita jo mesečni razpis ase«, in istega primerjajo s svojimi knjigami. vr slučaju, da se zasledi kako pomoto, naj se me takoj obvesti in vrne razpis. Društveni uradniki nikakor ne smejo sami popravljati asesmenta. Prej ko se denar odpošlje na gl. urad naj se vpišejo vse svote in prištejo vsi prispevki, kakor že omejeno. Na razpisu je NAVODILO dr. TAJNIKOM označeno pod petim točkam. To navodilo naj se smatra kot pravilo in kot tako naj se tudi vpošteva in po njem ravna. Nekatera društva se vedno izo-stajajo z mesečnimi poročili na glavni urad Jednote. Zahteva se, I da vsako društ vo najzadneje do I žef> Gerzetič Janez, Gazvoda Martin,■ 25. v mesecu pošlje mesečno po- KaWi<5 Franc> Kavči? Janez, Kekič To-1 Janež, Judnič Jožef, Krivec Janez| ročilo na urad Jednote Društva maž' Kasun >Tikolaj, Muhvič Franc, Mi- Kump Matija, Kožel Janez, Klausnik ki tega do sedaj nko delala, fiplhelitt J»p**> Mihelig Štefan, Nemanič I Janez, Kočevar Stefan, Lauš Janez, Lo- Franc, Marolt Jernej, Muc Marko, Ma- Stukel Jož. S., Smrekar Jožef, Stefanec jerle Mihael, Mohar Janez, Puzel Franc, Jožef, Staudaher Pavel, Strucel J. Z Pašič Janez, Palčič Anton, Skala Janez, Samida Matija, Sunič Mihael, Šterbonc Sovorin Janez, Sterzina Lovrenc, Smer- Jožef, Smalcl Mihael, Sterk Marko, Hoke Franc, Stariha Janez, Strel Janez, dlar Franc, Stanfel Franc, StaniSa Šavoren Matija, Šumin Jožef, Tekaučič I Franc, Stukel Jak. J., Spehar Jožef, So-Anton, Terlip Franc, Udovic Anton, tlič Jožef, Šneler Jožef, Švajgar Mati-Vidmar Jernej, Vidmar Janez, Zaje ja, Šneler Mih. D., Špehar Pavel M., Franc, aZlar Franc. Skupaj 53 članov. Šalac M. F., Šalac J. V., Šneler Peter, Šneler Mihael, Šalac Pavel, Šimac Franc, Turk Anton, Turk Janez, Tome Jakob, Tabor Lovrenc, Terdič Mihael, Bajuk Martin, Bajuk Marko, Delost I Tancig Ignac, Vido« Janez, Vuk Janez, Janez, Golobič Jožef, Jaklevič Martin, Vertin M. B., Vogrin Peter, Vuk Pe Kostelic Jurij, Kraševic Martin, Koče- ter> Verbanc Matija, Vertin J. B., Vi-var Jožef, Kostelic Nikola, Koncili a dog Jožef Vrščaj Jožef, Žunič Peter, Janez, Lapec Janez, Lesac Jurij, M:t- žunič Mihael, Žagar Štefan, Želko M« lenšek Matija, Molek Janez, Marinčič tija, Žagar Mihael. Skupaj 187 članov Janez, Matkovič Anton, Oberst Andrej, Panian Franc, Papež Jožef, Bus Mar-1 tin, Satler Franc, Šajn Jožef, Stariha j Anton, Sorc Anton, Simonič Miko, Turk Društvo sv. Barbare štev. 31 Thomas, W. Va. Bulic Danijel, Lohajner Tomaž, Lo Martin, Tomšič Jožef, Vidmar Jožef, I hajner Janez, Mlekuž Jožef, Merhar Ja Zugel Jurij, Žlogar Jožef, Župec Janez, nez, Mlekuž Janez, Mlekuž Franc, Pre gel Vincen«, Soder Mihael, Turk Franc [Turk Anton. Skupaj 11 članov. Skupaj 31 članov. Društvo sv. Jakoba štev. 28 Great Falls, Mont. Bradač Janez, Cor Jernej, Flegar Jo- Društvo Jezus Dobri Pastir štev 32 Enumclaw, Wash. Bernik Mihael, Gigling Jožef, Golob nrosiio da v hodooe to vrvošt^v* Mat'' Perk° Štefan' Revan Urbac' Bi' Uar Jožef' Malat*ta Karol, Malmerič L uJi 1 _ _ T^l Zt' IMatiJa Seliškar Franc, Stefanič Pe-| Matija, Madia Matevž, Madia Martin, Skupaj 23 članov. Društvo Matere Božje štev. 33 Pittsburg, Pa. Adlešič Matija, Adlešič Nikolaj, A-Brajdič Peter, Brajdič Janez, Babičldlešič Jožef, Arh Janez, Berjakovič Ni- Društvo sv. Frančiška Sal. štev Joliet, 111. 23 jO, ker drugače SO sama odgovor- tefj 8tariha t7akob) Stariha Jurij, Subek Malneriž Jožef, Podbregar Janez, Pa-uč, na za vse posledice ka.ke nered- jožef, šneler Jožef, Trunkel Ignacij, Jožef, Prosenc Franc, Pire Janez, Sker-nosti ali pomote med članstvom. Trunkel Jožef, Vertin J. D., Zupanči.* bel Urban, Vrhovnik Peter, Vito« Ju-Listme v ta namen sem poslal na Jan, Zaje Janez, Žager Jurij. Skupaj I rij vsa krajevna društva. 128 članov. Tekom tega meseca poslati hočem na vsa krajevna društva raz-poredbo članov in članic. Ta razpored rtaj cenj. tajniki (ice) P"-1 Jurij," Bauer ja'nez Benkovič Lovrenc, I kola j, Baraga Jurij, Berkopec Jurij, i*e-merjajo Z razdelitvijo članstva v Blatnik Martin, Bregar Janez, Bekelija čki Jurij, Bečki Ivan, Balkovec Jožef, društv enih knjigah. V slučaju, da J. L., Berčan Janez, Cimonič Franc, Ca-1Černič Mihael Derganc Ignac, Deei-ganc se Število Članov ene ali druge dež Simon, Čadeš Štefan, Černugel Mar- Karol, Flajnik Jurij, Flajnik" Matija,, starosti lie strinja, naj fce mi po- tin, Delač Bartol, Fabian Jožef, Ger- Flajnik Matija star., Flajnik Jožef, sije imenik v pregled, da se bode sič Markd> Gesti Peter, Gobec Jožef, Flajnik Jurij star., Gorišek Jožef, Glač vse pravilno vredilo. Gecan Janez, Herlevič Mihael, Ilenič Anton, Glač Franc, Glač Ignac, Hušič K sklepu priporočam da se pra- Peter' Ivanči^ JureSinič Janez, Mihael, Jenič Franc, Jaklič Mihael vila pazno čitajo. kar bode pospe- J??®4 fklevi* J*nezl/UTeJadnejevi* Mihael> Ja«kovič Peter, Ja- šilo Dravilno in točno ooslovanie gnac' Ju< * tO0' Jadra* Marko< nežič Vincenc' Krotec Franc> Kambič silo pravilno in toeno poslovanje. Jurjevžifi Jurij> Jureiiž Jurij> jareBei* Jane«, Karin Jožef, Kajin Matija, V slučajih pa. ker je kako pravilo Marko> Kral Jožef Kocjančič Anton, Kambič Anton, Kasun Mihael, Mravi- li>ejasno, naj se VSakten obrne za Kočevar Mihael, Križan Matija, Kie- nec Matija, Miketič Janez. Muc Janez, pojasnilo na glavni urad Jedo- menčič Anton, Kaselnik Franc, Klobu- Mravinec Peter, MedoS Janez, MaleSič te. [čar Mihael, Karlovic Anton, Količ Ma- Jožef, Malič Nikolaj, Perušič Matija, Upajoč, da bodo cenj. uradniki tija, Knezatič Pavel, Kajtež Jurij, Pavlakovič Jožef, Plut Anton, Pavlako-(ioe) krajevnih društev predsto- gar Jožef Lukanič Peter, Legan Igna- vič Jožef St., Bogina Matija, Buntič Ju-ječe \T>OŠtevali in se po tem rav-|c^» Imbro, Malešič Mihael, Muitčirij, Starašinič Martin, Špehar Mihael ____I XI o ff t n \ I r» I *« n f> < A Tnl* aU a \( i L I O „ 1___ T—____T________fli. . *• M nali. Beležim spoštovanjem J. Zalar, gl. tajnik K. S. K. J. "Joliet, 111. 2. aprila 1915. K zgodovini K. S. K. J. Martin, Malnerič Jakob* Mauzar A loj- Špehar Janez, Šute Janez, Starašinič zij, Mauzar Janez, Miketič Nikolaj, MI- Franc, Šuštaršič Peter, Šumič Mihael, llek Peter, Migina Bartol. Mestnik Po- Starašinič Jožef. Satovšek Nikolaj, Ste-mijan, Matan Jurij, Novak Janez, Pa-' fane Janez. Šporčič Mihael. StareSinič I Mihael, Plut Jakob. Plut Martin, anez, Špehar Frane, Tomee Matija, To-j PleSe Jakob. PetroAif Nikolaj. Petrovič jma<- Matija, Vovk Ferdinand, Vidina Mihael, PiSmalt Janez, Požeč Franc, Matija, Veaelič Matija, Veselic ožef. I Pože Franc, Papež Franc, Pleše Moti- Verbanec Mihael. Žunič Jožef. Skupaj ja. Bus Nikolaj, Bogan Mati ja, Bogina j 70 članov. Matija, Stubler Matija, Stefančič Mnr x_ 4Atfin r n' Jftnezt Skala Janez. Stonič Jn Članstvo K. S. K. J. Ista i89o. k°b- star^in^ SMtei««.Ai^ Sprajcar Jakob. Straus Marko, Stara^i- Društvo sv. Križa Štev. 34 FinI eyvlile, Pa. Ahlin Mihael, Bizjak Ivan, Bouha nič Mihael, Sapar Anton, Stukel JanMihael Čadež, Anton, Dremel .Ložef, (Konec). Sader Anton. Sinkovič Anton, Sila Jn- Furlič Matija, Godi.še Janez, Ho Martin' KrulaJ Valentin, Kosča': Janez, Blatnik Jernej, Boldin -T.n«, j Karol, Vardjan Janez, Vertin Jožef. Vi-1,Jožef, Leščanec Janez, Mesojedec Fr., die Franc, Vukanič Andrej, Zagorec Mauzar Matija, Oblak Andrej, Probšt Janez, Brodnik Anton. Brodnik Janez. Brodnik . Jan, Boldin Anton, Boker Frank, Barle Franc' Zaman SkuPaJ »» Ha- Flonjan, Podrebarac Mihael, Šinkovec 1 1 Matevž, Straus Janez, Simšič Andrej, Stare Anton, Tomšič Jožef, Vinovarki Jernej, Vrščaj Jožef, Zagorc Jožef. vo »▼• Barbare iter. 40 HibUng, mM Bernardič Jane*, Drobni« Janez, Glo-bočnik Franc, Grebene Jožef, Golič Ili-ja, Golob Franc, Judaš Martin, Kovač Lovrene, Lesar Matevž, Merhar Matija, Mohar Anton, Mohar Ignac, Mantel Jožef, Piskernik Franc, Panian Janez, Solder Janez, Terhlen Luka, Zupančič Janez. Skupaj 18 članov. Društvo sv. Jožefa štev. 41 Alleghenj-Plttsburg, Pa. Augustinčič Jožef, Drap Janez, Gazvoda Martin, Germ Janez, Grabrijan Mihael, Krese Anton, Kerin Matevž, Kerpin Jožef, Lukman Jožef, Lokar Jo žef, Nemanič Franc, Saje Franc, Skra-bec Andrej, Sterniša Dominik, Skrabec Franc, Travtar Martin. Skupaj 16 članov. Društvo sv. Alojzija štev. 42 Steelton, Pa. Bajuk Marko, Bajuk Janez, Geržič Jurij, Jurajevčič Franc, Kraševee Martin, Kočevar Martin, Matjašič Mihael, Mohorčič Mihael, Nemanič Jurij, Nemanič Jurij st., Pterašič Marko, Pez-dirc Martin, Pezdirc Mihael, Pezdirc, Janez, Plut Janez, Stepan Martin, Slo-bodnik Marko, Starašinič Matija. Skupaj 19 članov. nov. Anton, Baznik Janez, Cesar N Janez, Č am pel Jožef. Dule Matija, Ermakora I Društvo sv. Petra štev. 30 Bed Jacket, Mich. Matija, Fabian Simon, Grdina Jane/.; Grdina Jakob, Glavič Andrej, Hribar Vitus, Bev. Iv. Frano, Indihar Matevž. Jene akob, JernejŠič Janez, Jerič Jožef,..,., . ^ % t Bižal Jurij, Brozovič Jurij, Bohte Flon-JenČ Jožef star., Jandnč Janez, Juvane____'' . Adam Mihael, AdlešiČ Jožef, Agnič Jožef, Adlešič Martin. Butala Jakob, 35 Franc, Kočevar Anton, Kauček Ignac, Društvo sv. Janeza Krst. štev Elyria, Colo. Blatnik Martin, Bun je vac Matija. Butala Andrej, I Bavdek Janez, Cajner Matija, Fortun jan, Butala Mihael, IT"*""' r: VV"V'lMte Anton, Brozovič J. G., Butala J IJaaez, Horvat Mihael, Jelnikar Jakob Kartehč Franc, Kubel Anton, Kadunc „ _ / . * m _ , _ T rr -t XT—.1 t?" B-» Benčič Janez, Butala Jožef, Be.o- Kambič Matna, Klemene Jakob, Kam- Janez, Kasun Janez, Kral Franc, Ker- ' ' _ „ ' t i. Vi • •• t brajdic Janez, Bah or Jožef, Brajdič Ma- bič Jožef, Logar Franc, Mesmk Janez, kovšek Ignac, Lah Alojzij, Lauše Franc, J '' : - T» T „ „ ' t x a? • •• t * u t •• t« Brozovič Mihael, Banč Janez, Bu- Mušič Matna, Prus Janez, Preširen Ma- Lauše Alojzij, Leustek Jurij, Leustek * ' ' * "» * t™ t JJv tala Janez, Bukovac Marko, Cvetaš Ja- tija, Pavlakovič Jožef, Papež Jožef, _ j nez, Cičak Janez, Dragoš Peter, Der iai Peterlin Lovrenc, Papež Anton, Perko Jožef, Elsencof Franc, Fabič Janez, Janez, Sadar Matija, Silec Valentin, Ignac, Leustik Franc, Marolt Simon, Modic Janez, Mohar Jažef, Maver An ton, Novak Štefan, Novinc Feliks, Novak Nikolaj, Novak Jan, Novak Janez, Opalk Jožef, Oberstar Štefan, Pe-trič Anton, Princ Jožef, Pišek Janez, Fink Stanislav, Fugina Peter, Fugina Skala Janez, Tomas Mihael. Skupaj 25 Peter B., Fugina Martin, Ferderber | članov. Martin, Filip Janez, Fabič J. B., Fortun Društvo sv. Jožefa štev. 43 Anaconda, Mont. Brodnik Janez, Bručič Marko, Brajdič Jurij, Cerček Anton, Horvat Janez, Krožil Marko, Kramarič Matija ,Kra-kar M. J., Lukan Janez, Mustar Anton. Miler Franc, Merhar Matevž, Merhar Franc, Merhar Franc st., Malešič Martin, Matzerle Jožef, Malonig Franc, Nazaj Peter, Pangre Franc, Pristavec Tu-nez, Pristavec Jožef, Pepovič Miter,-Podobnik Janez, Petrušič Jožef, Petric Marko, Petelin Franc, Petric J. V., Prijatelj Jožef, Plut Štefan, Sutej Franc, Stajcar Janez, Skala Štefan, Sepčič Mihael, Trojer Janez, Urih Janez, Urili Martin, Vi rant Matija, Zagorec Jožef, Žalac Pavel. Skupaj 39 članov. Društvo Vitezov 's». Flori Jana štev. 44 South Chicago, ni. Ban Jožef, Brletič Peter, Bukove^ Janez, Dorin Matija, Furjanič Jožef, Jakovčič Mihael, Kučič Janez, Kovač Jakob, Kožar Franc, Medoš Franc, Me doš Karol, MertiČ Anton, Morduš Tomaž, Nemanič Martin, Požek Mihael Pezderc Janež, Purkart Anton, Predo vič Marko, Bahija Mihael, Sebohar Ja kob, Skala Anton, Sebohar Jožef, Stal cik Budolf, Šašek Anton. Skupaj 24 članov. Društvo sv. Cirila in Metoda štev. 45 Bast Helena. Mont. Božič Janez, Baje Jakob, Frankovi Matija, Goršič Franc, Kobe Matija. Lo zar Jožef, Lozar Franc, Lozar Mate/ž Lesar Alojzij, Pirnavec Jožef, Petek Ig nac, Pahole Janez, Šašek Mihael, Tanko Anton. Zupec Jožef. Skupaj 15 članov Društvo sv. Frančiška Serafinskega št. 46 Greater New York, N. Y. Adamič KaTol, Ausenik Alojz, Burgar Anton, Coghe Ivan, Coghe Andrej, Če šarek Alojz. Gale Franjo, Bems Jožef Starin Franjo, Starin Ignac, SuSteršifr Jožef, Tasotti Gab. F., Vremšak Karol Vobner Andrej, Zelene Franjo. Skupaj 15 članov. POSAMEZNI UDJE K. S. K. JED. Božnar Jožef, Dormiš Aleš, Domjano vič Jurij, Molek Jurij, Prus Jožef, Pau lešič Matija, Pešek Ignac, ^orc Jožef Žagar Matevž. Skupaj 9 članov. « Skupaj 43 društev......2146 članov Posamezni člani ........ 9 leth, Minn .. ...............223 " št. 14 sv. Jan. Krst. Butte, Mont ..».Jj...............218 " Teh sedem društev šteje skupaj 16S5 članov-in članic. Društev, ki štejejo od 100—200 čla nor 31 In sicer so po velikoeti sledeča: št. 63 sv. Lorenca, Cleveland, O ...................198 št. 56 sv. Jožefa, Leadville, Colo ......................194 št. 15 sv. Boka, Allegheny , Pa.......................174 št. 16 sv. Jožefa, Virginia, Minn .....................172 št. 3 Vit. sv. Jurija, Joliet, IU ........................169 št. 33 sv. Mat. Božje, Pbgh. Pa št. Ill 5 sv. Družine, La Salle, .166 .150 št. 78 sv. Mar. Pom. Chgo, 111 ........................150 št. 80 sv. Mat. Božje. So. Chgo, III ..................146 št. 57 sv. Jožefa. Brooklyn, ....................140 Skupno število članstva .2155 RAZDELBA DRUŠTEV K S. K. PO ŠTEVILU ČLANOV. J. T.*. « „ .r _ Peter, Grahek J. V., Gecan Peter, Gra- Perko Franc, Petnč Jakob, Planinšek , ' .. * _ ' t. . T . . „ , -t * * t>i i h« Matija, Grahek J. D., Gerzetič Mi- i nn Al « 1 »n k al* llvn 1» a!t tasa/ Društvo Matere Božje štev. 36 LaSalle, m. ■»»•v < t> i. tn • i t>i x >r ihael, Grahek Štefan, Grahek JoSef, Benkše, Franc, Cvelbar Jožef, Čulian Mihael, Perko Dominik, Plut Martin, ' T _ _ , _ _ _ I T _ ' . ' i, n , i n t» x • » t x ^ i Grahek J. F., Gazvoda Franc, Grenc Ja- Janez, Cefar Pavel, Giavan Anton, Go- Perušek Gregor, Pečjak Jožef, Pucel ^ ' r ,T .. _ T v , ' 'nez, Grenc Peter, Gašpenč Matija, Gra- renc Jakob, Hnbernik Jožef, Hrovat hek J. O., Gešel Janez, Gregorič Jožef. I Janez, Jenškovc Jožef, Jarem Martin, . .. o t t» Gašparovič Tomaž, Gabnjan Nikolai, urman Janez, Jordan Jožef Kobian Fr., »jzij. Bus Janez. Rozman L_ ' z .. __ r . , _ „ / __ _ „ J „ ' . , \ ^ . , Golobič Jakob, Horvat Jurij, Horvat Lesjak Jožef, Medic Janez, Peterlin Fr.. ifl Janez, Bupar Anton, Boz-1 _ _ . ' __. . T '' T _ _ ' T, » . 'Jozej, Hotujec Anton. Ivanič Jane-'., Bupar Franc, Uduc Martin, Virant A- Kočevar Jakob, Kobe M. F., Kump Ja- lojzij, Volan Martin, Župančič Simon, nez. Klobučar Mihael, Kure Mihael, [Zurc Franc. Skupaj 22 članov. Pucel Anton, Perka Janez, Pečnik Jožef, Pri-jatel Anton. Perko Ignac, Pugel Janez, Bobida Alojzij, Martin, Bošt-1 man Anton, Bežek Jožef, Bazolin Jožef, Saje Janez, Skebe Mihael, Starič Jožef, Strojin Alojzij, Strniša Franc, Sprajc Vincenc ,Sadar Jožef, Stanko Janez, Setnikar Mihael, Stepič Ignac, Straus Matija, Salehar Franc, Skul Anton, Skufca Jožef, Škoda Franc, Štri-nič Jožef, Šulc Matevž, Šuštaršič Krist., Turk Jakob, Tomaževič Jožef, Tekau-čič Martin. Vovk Janez, Vidigoj Jožef, Verhunc Franc, Valant Franc, Vidmar Janez, Vidic Jož^f, Zakrajšek Andrej, Zupančič Jožef, Znidaršič Ignac, Zaletu Martin, Zajnič Florijan Zakrajšek .. , „.. , %r „ _ Anton, Zonta Matija. Zorman Jaaoz. |^^ Ma^rl^ Miha^^Majhar Peter Kure Janez, Koejan Jakob, Kostelc Jožef, Kraševac Matija, Klobučar M. L., Kostelc Janez, Lovrenčič Jožfef, Lak-ner Janez, Likebič Matija, Lašič Jurij, j Društvo sv. Barbare štev. 37 Lorain, O. Adler Anton, Bivic Franc, Bombač Lakner Marko, Leustik Jožef, Lukanič Lovrenc, Bombač. Anton, Fertalj Franc, Matija. Lesar Frane, Lokar Jožef, Lu- Kraševac Jurij, Krištof Franc, Lenček kežič Janez, Medved Janez, Movrin Ja- Anton, Lukovič Marko, Matijčič Jožef, nez, Medec Anton, Majerle Pavel, Ma-|Peskar Franc, Stržaj Matevž, Škrjanc jerle Peter, Majerle Pavel, Majerle M. Janez, Tomazin Franc, Udovč Luka, M., Majerle Mihael, Muhvič Mihael, Virant Alojz, Zevnik Franc. Skupaj 17 Mišič Janez, Mihelič Janez, Mervič Skupaj 116 članov. Društvo sv. Petra štev. 26 Leadville, Colo. Mišica Jurij, Majerle Martin, Majerle Jurij, Miketič Jožef Madronič Pavel, Miklauž Pavel, Majerle Peter, Muretič Marko, Ost$rman Marko, Osterman Pe Iter, Osterman Mihael, Otujec Peter, Brinski Peter, Božič Jožef, Domjano- Plaveč. Janez, Pantelo Franc, Perjon vič Miter, Drobnič Anton, Germon Janez, Plaveč Štefan, Puhek Mihael, Frane, Godec Frgnc, Golob Martin, Gla-1 Prebilič Matija, Puhek Janez, Požek vaa Mihael, Godec Friderik, Godec Ja- [Martin, BebroviČ* Štefan, Bozman Jurij, ^Jtuj^ Jožef, ' " Stariha e Jurij, Sterk Janez, Spehar Janez, Spehar Pa-vel, Binkel Ma«}4| 8neler Pavel, Skuf-c%Jf|rf, »ter Jožef, Kofalt Janez, Ladlč Peter, I bene Jož. B- Ster članov. Društvo sv. Petra in Pavla štev. 38 Kansas City, Kans. Boje Andrej, Benda Franc, Deržan Janez, Maurin Pavel, Medved Max, Maurin Jurij, Medved Mihael, Novak Mihael, Pešel Peter, Spreicer Janez, Spienagel Mihael, Štefane Matija, Šneler Peter. Skupaj 14 članov. Društvo sv. Jožefa štev. 39 Biggs, Iowa. Butala Jakob, Butala Mihael, Fir Anton, Jerman Janez, Judnič Janez, Kon-da Štefan, LukeŽič Jožef, Movrin Matija, Plut Marko, Pezdirc Jožef, Plut Martin, Skala Janez, Stukel Štefan, Skala Jakob, Stukel Jožef, Skala Ja-Skupaj* 17_«aao*. Morda bode naše čitatelje zanimala sledeča tabelica o številu članstva krajevnih društev. Tabelica je sestavljena glasom uradno izkazanega skupne ga števila društev in članov z dne 31. decembra 1914 po velikosti vsacega posameznega društva od največjega do najmanjšega. Prvenstvo, ali krono v številu članov zavzema naša slovenska metropola Cleveland, Ohio z društvom sv. Vida, M. 25 ki je tedaj štelo 493 članov in članic; temu sledi društvo sv. Jožefa št. 7 v Pueblo, Colo, z 434 člani; tretje častno mesto v številu članstva zavzema društvo sv. Jožefa št. 2 Joliet, 111 z 422 člani. Torej imamo tri društva, ki štejejo od 400—500 članov in zavzemajo skupaj 1349 članov in članic. Četrto največje društvo je dr. sv. Jožefa št. 12 v Forest City, Pa. 361 članov; peto je: društvo sv. Frančiška Saleš. Joliet, Tli. 314 članov; šesto: je društvo sv. Petra št. 30 Calumet, Mich. 302 člana. Od 300 do 400 članov imamo torej tudi 3 društva ki tvorijo skupaj 977 članov. Društev, broječih od 200—300 članov imamo 7 in sicer: št. 50 Marija Sedem Žalosti. Allegheny, Pa.............264 članov št. 1 sv. Štefana, Chicago, 111 ........................255 44 št. 44 Vit. sv. Flor. 8o. Chicago HI ..................249 44 St. 53 sv. Jožefa Waukegan HI .................... ...241 " št. 77 Marija Vnebovz. For. • Cityf Pa----... /-j . 235 " Urtm-ty^CiriHw KeSrri . N. Y.................... št. 8 sv. C. M. Joliet, IU ..135 Št. 81 sv. Marije 7 Žalosti. Pbgh. Pa..................133 št. 65 sv. Jan. Ev.-Milwaukee, Wis ..................130 št. 42 sv. Alojzija. Stelton, Pa ........................128 št. 79 sv. Marije Pom. Waukegan, III .................124 št. 87 sv. Ant. Pad. Joliet, HI........................119 št. 95 sv. Alojzija. Broughton, . Pa .......................118 št. 91 sv. Petra in P. Ban- kin, Pa ...................116 št. 40 sv. Barbare, Hibbing, Minn .....................113 št. 61 Vit sv. Mih. Youngst. O ................112 št. 93. Frid. Baraga, Chisholm, Minn............Ill št. 112 sv. Jožefa, Ely, Minn .....................110 št. 43 sv. Jožefa, Anaconda, Mont .....................108 št. 21 sv. Jožefa, Federal, Pa ........................107 št. 89 sv. Petra in P. Etna, Pa........................107 Št. 108 sv. Genovefe, Joliet, nr........................107 št. 4 sv. Cirila in M. Tower, Minn ................104 Št. 70 sv. Srce Jezusa, St. Louis. Mo.................104 št. 103 sv. Jožefa, Milwaukee, Wis.......................104 št. 144 sv. sv. Cirila in Met. Sheboygan. Wis............103 št. 72 sv. Ant. Padov. Ely, Minn......................101 Skupno število članstva teh 31 dru štev znaša 4053. Društev, ki štejejo od 75 do 100 čla nov je 15 in sicer: št. 75 dr. Vit sv. Mart La Salle, HI................... 98 j, št. 52 sv. Alojzija, Indpls. Ind.......................97 št. 47 sv. Alojzija, Chicago, IU........................94 št. 58 sv. Jožefa, Haser Pa........................ 93 št. 41 sv. Jožefa, Pbgh. Pa........................ 88 št. 83 sv. Alojzij, Fleming. Kans...................... 88 št. 98 sv. Treh Kraljev, Bockdale, HI..............87 št. 115 sv. Veronike, Kansas. C. Kans. .................. 87 št. 64 sv. Jurija. Etna Pa. .. 82 št. 84 sv. Mar. 7 Žal., Trimtn., Mich......................80 št. 127 sv. Ane, Waukegan. IU. 80 št. 38 sv. Petra in P. Kans. City, Kans................. 78 št. 54 sv. Srca Jezusa, Chisholm, Minn............... 77 št. 135 sv. Cirila in Met. Gilbert, Minn..............77 št. 120 sv. Ane, Forest City, Pa..................75 T«h društev šteje skupno 1281 članov in članic. Društev, ki štejejo od 50 do 75 članov imamo 23 in sicer: št. 113 sv. Boka. Denver, Colo. ..................... št. $5 sv. Jožefa Cr. Butte, Colo...................... št. 131 sv. Mar, sv. B. V. Aurora, Min............... št. 97 sv. Barbare, Mt. Olive, HI..................... št. 45 sv. C. in M. E. Helena, Mont.................. št. 11 sv. Jan. Krst. Aurora, m........................65 št. 49 sv. Jezus D. P. Pbgh. Pa.......................... št. 32 sv. Jezus. D. P. Enumclaw, Wash...........64 št. 121 sv. Mar. Pom. Little Falls, N. Y.........;.....c>3 št. 123 sv. Ane, Bridgeport, Ohio. ..................... go št. 74 sv. Barbare, Springfield, HI...................61 št. 132 sv. Boka, Frontenac, Kans......................61 št. 104 sv. Mar. Č. Sp. Pueblo ,Colo............t.....60 št. 96 sv. Barbare Kaylor, Pa..................... št. 20 sv. Jan. Krst. Iron- wood, Mich. i...... št. 73 sv. Jurija, Toluca. m. .................... 59 58 št. 146 sv. Jožefa, Cleveland, O..........1----57 «« št. 110 sv. Jožefa, Barberton, O. ........................56 «« št. 46 sv. Franč. S. New York, N. Y............... 55 «« št. 105 sv. Ane, New York, ..55 «« št. 67 sv. Nikolaja, Steelton, Pa. ...................53 << št. 94 sv. Mar. Zdr. B. Cum berld. Wyo................51 «« št. ' 60 sv. Jan. Krst. Weno- na, HI.....................50 «« Skupaj tvorijo ta društva 1399 a*, nov in članic. Največ društev ima naš* Jednota, ki štejejo od 25 do 50 člaaev in sicer je teh skupaj 32 kakor sledi: št. 13 sv. Jan. Krst. Bi- wabik, Min................49 št. 86 sv. Srca Marije B. Spring. Wyo...............49 št. 122 sv. Jožefa B. Sprg. Wyo. .....................4$ št. 92 sv. Barbare, Pitta burgh, Pa................48 št. 51 sv. Pet. in P. Ir. Mtn. Mich.................47 št. 109 sv. Družine, AUegh. Pa........................45 št. 136 sv. Družine, WiUard, Wis.......................45 št. 23 sv. Barbare, Bridgpt. O. ........................44 št. 126 sv. Martina, Mineral, Kans......................42 št. 101 sv. Cirila in Met. Lorain, 0.................41 št. 111 sv. Srca Marije, Barberton, Q..................41 št. 153 sv.. Jeronima, Canons burg. Pa. . . ................ 40 št. 88 sv. Alojzija, Mohawk, Mich......................38 št. 128 sv. Barbare, Etna, Pa........................38 št. 134 sv. Ane, Indpls. Ind.......................36 št. 140 sv. Bozalije, Spring field, HI...................36 št. 143 sv. Jan. Krst. Johet, HI ....................... 36 št. 85 sv. Mar. Čjjpoč. Lorain, O. ...'................34 št. 62 sv. Petra in P. Bradley, IU...................32 št. 118 sv. Petra in P. Little- falls, N. Y...............31 št. 119 sv. Mar. Pom. Bockdale, IU.....................31 št. 69 sv. Ant. Pad. Aurora, Minn......................31 St. 137 sv. Jožefa, Greet FaUs, Mont................30 št. 145 sv. Valent. Beaver falls, Pa. .................. 30 št. 150 sv. Ane. Cleveland, O........................ 28 št. 17 sv. Mar. Pom. Jennv. Lind, Ark................. 28 št. 152 sv. Mihaela, So. Dee* «ng„ HI.................28 št. 147 sv. Mar. Pom. Ban- kin, Pa...................27 št. 24 sv. Barbare, Bloc ton. Ala.......................26 št. 100 sv. Jurija, Sunnyside, Utah. fr....................26 št. 151 sv. Družine, Idpls. Ind.......................26 št. 114 sv. Mar. MU. P. Steelton, Pa...................25 Teh 32 društev Šteje skupaj 1157 članov in članic. Društev, ki štejejo manj kot 25 Sinov je 16 in sicer: št. 68 sv. Barbare, Irwin, Pa........................24 " št. 71 sv. Ant. Pad. Goff. Pa.......................... <« št. 142 sv. Jurija, Lansford. j Pa........................ 23 44 št. 66 sv. Frančiška. Cleveland, 0.................. 23 44 št. 39 sv. Jožefa, Biggs. Ia......................... 22 44 št. 148 sv. Jožefa, Bridgeport, Conn......................22 " št. 129 sv. Mar. Pom. So. Omaha, Neb...................21 44 št. 139 sv. Ane, La 8alle. HI........................21 44 št. 124 sv. Jakoba, Gary, Ind....................... 19 11 št. 133 sv. Ime Marije, Iron- wood, Mich................ 19 «« št. 90 sv. Ciril in M. So. 73 <« št. 10 sv. Boka. CUnton. Ia............. 71 11 št. 130 sv. Pavla. Dekalb IU............. 69 t f št. 154 sv. Marije Majn. 68 Peoria, IU........ ti št. 149 sv. Ahacija, Toole Utah.......... 67 * t št. 102 sv. Novi Dom. Ne wark„ N. J..... 16 14 14 Teh 16 društev šteje »kupaj 298 članov in članic. bekapitulacija. od 400—500 članov so 3 društva broječa skupaj........1349 člaaov od 300—400 članov so 3 društva broječa skupaj........ 977 člaaov od 200—300 članov so 7 društva broječa skupaj........1685 članov od 100—200 članov so 31 društva.. broječa skupaj........4083 članov od 75—100 članov so 15 društva broječa skupaj........1281 članov od 50—75 članov so 23 društva broječa skupaj........1399 članov od 25—50 članov so 32 društva broječa skupaj........1157 članot i*pod 25 članov so 16 društva broječa skupaj........293 »ane* Sktrpa^if^i stpt* 130. 12,199 članor Ivan X. % Novice Iz stare domovine* KRANJSKO. tJmrti »o v Ljubljani: Hermi-aa ]>inter, briveeva hči, 6 let. — jjarija Jelene, poljska dninarica, 92 let. — Karolina Koletzky, kuharica, 54 let. — Helena Bele, me-gtiia uboga, 89 let. — Božo Mar-Ide, honved ogrskega pešpolka št. 25 — Joeip Štrukelj, zasebnik-, hiralec, 81 let. __ Umrl je dne 15. marca v Ljubljani preč. g. konzist svetnik in biseromažnik Karol Heidrich v 85 letu starosti. Pokojni gospod je bil več let kurat v stari in novi bolnišnici in jako blag tolaž-aik umirajočih. Bil je za svoje »sluge odlikovan od cesarja z zlatnim zaslužnim križem s krono-H. v. m. p. , __ Umrl je dne 12. marca popoldne po kratki bolezni veletržec in rezervni nadporočnik 27. domobranskega pešpolka g. Gustav Ka-gtner, solastnik stare tvrdke Mi hael Kastner. , Hišico očetovo bi še rad videl. Vojak Pavlič iz Domžal, ki je začetkom oktobra odrinil na sever-bo bojišče, ko se je preje vsem domačim lepo priporočil v molitev> piše svojim staršem 21. januarja med drugim: "Zimo imamo mrzlo, snega je precej. Kako je doma? Sanja se mi večkrat, da sem doma. Sam ljubi Bog ve in Marija, če bom res tako srečen, da bom videl hišico očetovo, ki mi je tako ljuba. Obljubo 9em naredil Materi božji, da bom šel peš na sv. Višarje in na Brezje, vse obenem. —Ostanite z Bogom in Marijo!'' — Uboga družina. V četrtek dne 11. marca, se je vršil na Bohinjski Beli na Gorenjskem vojaški pogreb domačina-črnovojni-ka Antona Markelj, ki je doma u-mrl na posledicah prestanih naporov in ran, katere je dobil na bojnem polju v Galiciji. Pogreba se je udeležilo tudi vojaštvo in mu izkazalo vojaško čast. Nobeno oko ni ostalo suho, ko so spuščali v grob truplo očeta, ki zapušča za seboj ubogo vdovo z deseterimi popolnoma nepreskrbljenimi otroci, katerih najstarejši je star 15 let. Pokojni je zamo$rel svojo družino preživljati le s svojo izvanredno pridnostjo in delavnostjo. Zapustil nf nikakega premoženja, niti lastnega doma. — Demotor. Posestni ca J. Cven-kelj iz Brezij, čije mož je nekje v Ameriki, je porodila otroka in ga umorila ter zakopala v kleti. Storila je to najbrž iz strahu pred svojim možem. — V blejskem jezeru sta utonila posestnik Peter Dolar in gostilničar Jožef Verbunc. Šla sta čez zamrznjeno jezero, a led se je u-drl in oba sta se potopila. — Smrtna nesreča na klancu pri Jenkovi ulici. Tavzelj Primož, posestnik v Bohoričevi ulici št. 31, je dne 11. marca zvečer vozil gnoj. Na klancu pri Jenkovi ulici je po nesreči prišel pod voz. Voz mu je šel čez nogo. Prepeljali so ga v deželno bolnišnico, kjer je rano zjutraj umrl. — Iz ruskega ujetništva se je oglasil Valentin Polak iz Zgor. Pimič pri Medvodah. Nahaja se v Bijsku, gubernija Tomsk v Sibiriji. Pravi, da je še precej zdrav in da upa, da še pride domov. V pismu sta podpisana tudi Ivan Knifič — Jakelnovo, in Franc Rebolj iz ITraš. Pismo je bilo oddano v Bijsku 20. novembra lani, dospelo je pa na svoj cilj 4. marca 1915. — Iz ruskega ujetništva so se oglasili po več mesecih: Janez Blažič iz Mačkovea je ujet v Tju-menu v Sibiriji. Pismo je hodilo v domovino 107 dni. Ivan Kramar 'z Lutrške-ga sela in Matija Žitnik iz Ktravberka sta ujeta v Skobo-lewu v Turkestanu. Vsi trije imenovani so iz županije Št. Peter pri Novem mestu. Anton Kuralt, kadet, doma v Žabnici pri Škofji Loki. Nahaja se v Malem mestu v guberniji nižjenovgorodski. — Vojaško poveljstvo je prepovedalo častnikom in vojakom obi-skavati revstaracijo in kavarno "pri Slonu". — Neumne govorice se širijo po Gorenjskem, zlasti v jeseniški okolici, češ, da pridejo Lahi in ki so padli v sedanji vojski. — Ustanovitev bronaste hrabro-stne kolajne za moštvo. Ta svetinja se bo kovala iz rjavega brona v velikosti in obliki srebrne hrabrostne svetinje 2. vrste in se bo nosila na enakem traku kakor ta. Pravico podeljevanja pa imajo korni poveljniki, za ono neposredno pa armadni poveljniki. Onemu moštvu, ki je bilo še pohvaljeno od armadnega ali višjear-madnega poveljstva, se naknadno podeli ta bronasta kolajna za hrabrost. S podelitvijo te svetinje se ne zadobi pravica do kakega ma-terijalnega priboljška ali doklade, ampak svetinja je samo v ponos dotičnemu nosilcu. Bronasta svetinja za hrabrost se sme podeliti tudi moštvu prijateljske zavezne armade. — Škofijska kronika. Catalogus eleri 1915. za ljubljansko škofijo izkazuje, da je med 300 župnijami 34 izpraznjenih. Izmed teh sta dve brez duhovnika, 32 pa jih ob-skrbujejo župni upravitelji. Skoi raj polovica kapelanski mest je praznih, izmed 235 kapelanij na« mreč jih je 109 izpraznjenih. Ekspozitur je 16, med njimi 5 nezasedenih. Ravno tako tudi izmed 30 manjših beneficijev nima polovica lastnega duhovnika. Cerkva v škofiji je 1335, med njimi 11 redovnih, kapel pa je 230. Duhovnikov šteje škofija 740, med njimi je 136 redovnih duhovnikov. Izven škofije živi 20 duhovnikov, 11 med njimi v vojni službi, deloma na bojnem polju, deloma po vojaških bolnišnicah. V bogoslovju se nahaja 97 bogo-slovcev. Redovnikov imamo 276, in sicer: 29 cistercijanov, 61 kar-tuzijanov, 88 frančiškanov, 15 kapucinov, 17 usmiljenih bratov, 11 jezuitov, 22 misijonarjev iz kongreg. sv. Vncenca Pavi., 12 nem. viteškega reda 15 salezijan-cev in 6 šolskih bratov. Redovnic pa je vseh skupaj 630, in sicer 172 uršulink, 18 karmeličank, 334 usmiljenk, 93 šolskih sester in 13 križar k. Po veroizpovedi ima škofija večino samih katoličanov, z malo izjemo unijatov po metliškem in kostanjeviškem sodnem okraju. Po črnomaljskem okraju živi raztresenih nekaj pravoslavnih o-krog 290. Protestantov je v škofiji okrog 600, judov pa le okrog 145. — Maturo so na c. kr. državni gimnaziji v Novem mestu predčasno naredili sledeči gg.: Dular Vinko iz Jurke vasi, Kozoglav Fran iz okolice Stopiče, Orešek I-gnacij iz Spodnjih Vodal, Polja-nec Fran iz Sv. Šmarjete, Prah Josip iz Vrhovske vasi, Štember-ger Josip iz Goč. — Na kn. šk. privatni gimnaziji v Št. Vidu nad Ljubljano so se vršili začetkom meseca marca t. 1. predčasni zrelosti izpiti za abi-turijente - črnovojnike, rojene 1895. in 1896. Od torka do petka so bili pismeni, v soboto 13. marca, pa ustni izpiti, katerim je predsedoval gos. dež. šolski nadzornik vi. svetnik, dr. Janko Be zjak. Vsem 15 abiturijentom se je priznala zrelost soglasno, med njimi pet z odliko. Imena abi turijentov so. Bidovec Valentin iz Zaloga pri Goričah; Cerar Janko iz Doba (z odliko); Gašper-šič Jožef iz Krope (z odliko); Ger čar Jožef k Cvibla pri Žužemberku; Grat Mihael iz Št. Jakoba ob Savi: Klinar Frančišek iz Ja-vomika; Končan Anton iz Domžal; Lesar Janez iz Gorenje vasi pri Ribnici; Moder Anton iz Vidma pri Dolu; Oblak Gabriel iz VrhnikeV Perne Jožef s Povelj pri Trsteniku (z odliko); Peterlin Albin iz Preserja pri Homcu (z odli- ko) ; Potočnik Jakob od Sv. Le-narda; Ude Alojzij iz Križev pri Tržišču; VerbiČ Frančišek z Vrhnike (z odliko): — Štirje osmošol-ci te gimnazije, ki so meseca oktobra prejeli zrelostna spričevala, že služijo kot korporali pri vojakih, in sicer: Hladnik Anton iz Zg. Kašija; Kranjc Frančišek iz Stare vasi pri Postojni. Škedar Frančišek iz Vrboveev pri Št. Jerneju in # Zor Janez iz Skaru-čine. Ostalo je od prvotnih 24 samo pet osmošolcev. — Kako se potuje sedaj v Ameriko? Če je v prejšnjih mirnih časih kdo vprašal, kako se potuje v Ameriko, je dobil na to celo kopo odgovorov. Saj je pa tudi v mirnih časih bilo dokaj lahko dospeti čez veliko lužo. Vse polno prog je vezalo evropsko celino z Ameriko. Kakor se je med vojno marsikaj spremenilo, tako so se tudi ta morska pota za parnike zelo spremenila. Kdor se hoče iz Avstro-Ogrske, Nemčije ali Švice podati na pot v Ameriko, ta mora vzeti progo čez Genovo v Italiji. Italijanski Lloyd, Navigazione Generale Italiana in druge italijanske družbe vzdržujejo redno zve-s severo-ameriškimi pristani- zo šči. Iz Genove odhaja vsak teden po en parnik, ki rabi za svojo pot kakih 12 do 14 dni. Istotako se vsak teden vračajo po isti poti parniki iz Amerike. Poleg Genove pa prideta še ,S ° katere«11 P1 sobe, da bi dihnil v sobo hladnej- bil danes dolgo zamotil v Kres- danes ni prišel k skupnemu za- Sedaj »mo razdelili 10000 akrov zem si zrak. Skozi odprta okna je pri- a&u. Zadovoljno se je počesaval j jutrku. ije za farme za vstanovitev nove §io- šla tudi večja svetloba, in Vida U& levim uhom, ker se mu je zde- "Neče in neče, ljubi moj prija j;ea8.ke. na8e,bi°e v Dr»pe* w">- v tej je s strahom opazila, da je Luči- lo tako važno, kar je slišal. Ni mu telj! Prav žal mi je, veruj, Ema-LTki * L ku°pm ja nenavadno bleda in upadla. | moglo v glavo, da bi šla pohlev-| nuelef" | Zemljišče prodaja znana Edward Hines na-proda- li Lumber Oo. največja trgovina z lesom jo boječe. ~ I ki mu ni bil še nikoli všeč. Raj-1 dovoliš, da smem sam ž njogovo- "jit'et °a * bo8te 8ami prepri**U »»» Si ihi Kil sličal lrnlrnr an (mvnrili I _ Za Boga! Kaj ti je?" vpraša|na Lucija za onim kozjebradcem,j "Jaz ja še vedno uoam. DVO ši bi bil slišal, kakor so govorili J riti t' a. r code, Landsal« Manager zprva, da bi vzela Mlakarja. Pri "Seveda; samo če bode kaj ko-|bdwabd hikes fabm land oo Lucija, ti si bolna; na obrazu tem ga pa niso vodili morda ka-triatilo. Dekle je trmasto." 1 1004 —----- — PRIPOROČILO. 14Nič. Kaj hočeš, da mi bode? odigovori ta prisiljeno mirno. ~ 1324 Otis Bldg., Chicago, I1L se ti pozna. Tudi se preveč bavišl^i "višji oziri," Ivanu je bil hva-| "Ne boj se!" rekel je slikar inl Na* zastopnik za Slovence je: sama s svojimi razmerami. Notra- Uežen za n6ko prav neznatno do- Le obrnil v stran, da bi skril sa- Mr. math cesar nja skrb in žalost je huda bole- broto. Poprosil ga je bil nekoč tanski posmeh. Navlašč je hitel 1900 w. 22nd St., Chicago, ni. zen. Pojdi, greva pod milo nebo! malo podporo. Po nesreči je bil pospravljati svoje reči, zato ga'2/24—5/24 Tebi treba razvedrila, jaz pa tež- namreč sesul v svoji sobici nekaj Videnski ni dalje nedlegoval. ko čakam, da se naužijem hlad-pip, kar ga je gospodar zdelal Pred poldnem se je šel Derossi Jiega vzduha. O, tako tesno je tu prav do dobra in mu " napove- Lam sprehajat, trdeč, da potrebu- notri!" dal," da mora iz bivališča, če ne je vedrila. in pa, da želi pozdra-l Rojakom sobratom v Waukega- Kara bi pa sli?" vpraša Lu- poravna škode. Do zime bi bil viti nekatere znance v Poljani, nu in North Chicagu priporočam cija, ko se Vida ozre slučajno na|Vrtfne sam že kako Prebil brez Izvolil je peš - pot. svojo trgovino z moškimi obleka- podrto hišo pod kresniškim hrib- siP in potem morda okna zamašil Ob določenem času je napra- mi, kakor tudi za dečke. Blago cem. Ta reče naglo: U čimer koli. Toda gospodar se vila kuharica danes izborno ko- prodajam po najnižjih cenah. Tje-le k onim razvalinam. ni dal utolažiti tako z lahka. Vr-Lilo, nesla, juho na mizo ter šla Pri meni dobite že Drimemo na Jaz nisem bila še tam. Ti?" I tene je kar v kratkem dobil 1 ■ •• - , m , , . .1 v Jaz tudi ne. Pa pojdiva!" b<> izbiro: plačaj ali pojdi! Iz tel mela malo sreče. Videnski je|$io — do $13 — Ker sem sam Kmalu potem sta stopali po zagate ga je rešil. Ivan Mlakar, vprašal, ali se je že vrnil Deros krojač lahko obleko popravim gladki poti do velike ceste, ki dr- Zat<> »i danes štel v sveto Li, Lucija, vsa objokana, ji ni ni ge Vam ne pristoja dobro ži mimo Kresnika na Kras in v dolžnost, da se je napotil takoj v ti odgovorila; Vida je pa zlaga- T a i • * j- i . , , , Trst. tvornico in vse razložil dobrotni- nekaj na kup, bila je zamišije-L tU* ele«*ntne obleke Lucija je bila toliko prosta ,da ku. "Bog ve, kako se še vse obr- „a v delo in je ni opazila. Nemir- P naroeilu' ™ m«n; Pndlte k je smela iti, kamor ji je bilo dra- ne," mrmral je sam s seboj, pri- no je brisala kuharica celo su- me™ m l^P™0*^« »' go. Sploh se pa oče poslednji čas devajoč svojemu poročilu neiz- he roke ob prt eni predpasnik in Za obllna naročila in poset se ni mnogo menil ž njo, zlasti ne od merno važnost. ^ tarnala: "Juha bode mrzla, mr- topl° PriP°ro^a tedaj, ko ji je bil zagrozil, naj se Mračilo se je že, ko sta se de- zla. Človek se tako trudi, pa če- Joseph Stirn, slovenski krojač in odloči v treh tednih. Danes je od I klici vračali domov, hrošči so mu? Da nikogar ni, pa ga ni. trgovec z moško obleko Derosijeve snubitve že dvajseti brenčali iskali hrane, žabe so se Res je čakala še dolgo. Poldne je 602_10 St.; vogal McAllister av. \\\\\V\\\\\V\\\\V\\^^ Neka) novega! S Ki Si KI JI L iz germanskega srebra v naravni velikosti kakor kaie ta slika. Važno za vsakega člana aH članico K. 8. K. J. ji , Cena komada 25c. Kdor jih naroči pet skopaj, dobi enega povrh. M. POGORELC, — 29 E. Madison St. Boom 1113 Chicago, Ql SVOJI K SVOJIM! Frank Kosmach JAVNI NOTAB / § 2116 W. 22nd St., Chicago, I1L • Pregledujem vse lastninske-papirje pri prepisu posestev. (Abstracts, Deefe) Irterjujem denarje in izdelujem vsa v notarsko stroko spadajoče listine. — Prodajam hiie in lote. Zavarujem poslopja in pohiAtvo proti ognju. Pire Insurance). Dajem vse nasvete brezplačno. 3/10—6/10 18 JOSIP PERKO SLOVENSKA GOSTILNA Chicago, Illinois 2236S. Wood Str.' Telefon: Canal 298 Se priporoča rojakom Slovencem za obilen poset. lo dobra pijača'to je moje geslo. "Dobra postrežba (Dalje sledi.) dan. Jutri torej fcode morala pove- oglašale po malem v bližnjih lok- minilo že pred debelo uro, Viden <4at|, kaj misli." Slikar pojde po- kah, tam gori v hribeu nad vile ski je sicer prišel k mizi, a, ko tem v svojo domovino, od koder se Je Pa oglašala mrtvaška sova. ni našel nikogar, /.animiral je nese vrne po ljubljeno nevesto z Kdo veruje še danes preroko-1 kaj in se vrnil v svojo sobo. vsem sijajem. Tako sta se dogo- vanju tega ptica? Tudi mi smo vorila z očetom, in tako je oče ^a omenili le zastran stare nava-povedal njej. Pa ne one navade, da ga slo- Strah za "bodočnost preveva in venski pisatelj i radi omenjajo, stresa srce Luciji. Tolažbe ne naj- marveč spričo tega, ker se je o-de nikjer. Če vzame Laha, ve, da cenjeni ptič oglašal v goščavi si nakoplje gotovo pogubo. Živ- nad pločansko vasico še prej, ne-ljenje polog takega moža —, ka-|g° je stala blizu tam Videnskega Waukegan, 111. (Adv. 6. 17.) Iz uredniške torbice. NAZNANILO. 8 tem naznanjam, da se je nekaj naših domačinov naselilo v novi katoliški naselbini v Alaba mi, kjer ni snega, ne slane in ne| neurja. Podnebje v tej državi je fino, I Frank Petkovšek 720 Market Street WAUKEGAN, ILLINOIS. Zastopnik raznih parobrodnih druib Stava.. Cleveland, O. Proga teri ne bode imel zanjo nič srca, I vila. S svojim petjem je seveda I železnice iz Trsta do Dunaja jel zemlja in voda dobra. Od tu se oh. — ne bode-li to pravi pekel? spremil marsikaterega vaščana doijra 589 kilometrov. Za to raz-| lahko pridelke proda in drugam Če se pa upre očetovi zapovedi, na on» syet v boljšo bodočnost; daljo potrebuje brzovlak 12 ur in pošilja zavrže oče prav gotovo in spravi ali Pa re»s v svesti si svoje mo- 5 minut. Skupno število postaj To naselbino je priporočila: v kak samostan ali jo zapodi po in oblasti, tega ne trdim. Tudi hia tej progi maša 74. "The Catholic Colonization So- svetu z neznatno denarno odškod- Vida in Lucija sta bili že davno To razdaljo je lahko preračuna- ciety of U. S. A." Priporočena je nino. doma, ko se je sovražni ptič še ti v milje, ako množite 589 kilo- tudi od škofijskega urada v Ala- Torej kam? vedno oglašal in kazal svojega met rov z 0.621.37. En kilometer I bami. S ceste sta bili po stezici kma- neokretnost. je namreč 0.621.37 milje ; ena mi- PiAite meni za poja8nila! Uhkj lu pri razvalinah, mimo katerih Lucija je pozno v noe premi- lja je \>& 1.60935 kilometra. kupni poeoji! so ljudje hodili po bližnici v Kre- šljevala lastno usodo in skoro za- Ivan T. Milwaukee, Wis. — snik. Podrtine kažejo, kako veli• vidala brezskrbno Vido, ki je Ansrl. oziroma ameriška podporna Math Oesaj, kansko poslopje je tu bilo nek- spala tako sladko, kakor da se organizacija "Kni^iti of Colum- 1900 22nd St., Chicago^ HI daj. Obširna zidava, prostorna, zi- nima jutri nič zgoditi, in vendar bus/' jena katoliški podlagi. Telefon Canal 80. jajoča okna in velikanska vrata SPi morebiti nocoj poslednjikrat Skupno štev. krajevnih podruž-|2.10—8.10 15 pričajo, da so je stavili tudi za P°d to streho. Inic zavzema 327,750 članov. Od brambo. Deklici sta pregledali Zlata zora je že pogledala v I vstanovitve 1. 1882 pa do lanske-notranje prostore: tu je rastla po spalnico, ko je Lucija še bdela ga leta je izplačala ta organiza-tleh trava. Tiha groza je kralje- in molila. S sklenjenima rokama, cija že $7.308.682 skupne podpore, vala tu notri že mnogo desetletij, obrnjena k sliki Božje Porodnice Glavni urad se nahaja v New Ha Nehote začne človek na takem na steni je zaspala in sanjala, vem, Cooro. kraju misliti o resnobni minljivo- da jo je obiskala pokojna mati. Anton R. — Pueblo, Colo, sti vsega na svetu. Tudi Luciii Prav takšna je bila kakor na sli- Leta 1914 dne 30. junija se je z so se menda snovale slične misli, le obleko je imela — žalno. Zed. državah uradno naštelo 331.-1 Pošilja denarje v staro domovino in o zato je rekla svoji tovarišici, ko v sobo je prihitel oče in jo ho- 250 Indijancev. Največ jih živi v Povija notarske posle, sta zopet stopili na zeleno trato: tel šiloma iztrgati iz materinih državi Oklahoma: 117.607; dalje Se toplo priporoča Slovencem v Wau "Vida, danes sva še skupaj ka- rok; mati pa je stopila predenj, v državi Arizona: 41.916; New|kegan in okolici kor sva bili nekdaj, jutri pa bode pokazala s prstom molče na se, in Mexico: 21.995; So. Dak.: 20.813; moja mladost taka-le razvalina, to je očeta zmoglo, da je obstal, Cal.. 15.226 itd. V državi Colo, moie srce puSčava." jezno pogledal okrog sebe in od- so jih lani našteli samo 864. ''Zakaj neki tako, ljuba mo- šel* Neko blaženost je čutila v sr Naročnik, La Salle, Dl. — Lev ja?" de prijateljica in se ozre v en, ko je kmalu potem izginila ta 1787, ko je bila naša konstitu-l neredno razstavljene hiše -poljan- tudi mati. v Ua ali ustava sprejeta se je do- skega trga. Ibolnce je bilo ze za dva moza loiealo za vsakih 30.000 volilcev | spadajoče zadeve za Združene Driave "Time še vprašaš? Saj veš, visoko na nebu, ko se je vzbudi- po enega kongresnika v državni kaj me čaka. Mojega očeta ne po- la; nikakor se pa ni mogla prav zi^r v Washington, tedaj je zna-znas. Nagel je in brezobziren, če vzdramiti. šalo skupno število poslancev ali se mu protiviš. Jutri bode zame "Vidi se, da se tudi s spanjem kongresnikov 65. Naša država H najnesrečnejši dan, to vem." odpravljaš na daljno pot", po- lkmis je bila v državnem kongre "Ali se prav nikakor ne moreš draži jo Vida, prisedša k njeniUu šele leta 1810 po enem poslan-vdati misli, da bi vzela Derossi- postelji. Te ravnodušne^ da, brez Cu zastopana; danes pa znaša nje-ja?" skrbne besede so jo šele posta-jno število j>oslancev 27. Skupno "Prav nikakor ne; on in jaz ne vile iz srečnih sanjskih podob na število kongresnikov raznih dr-bodeva nikdar skupaj. Ti še ne brezčntni svet, katerega je sovra- žav znaša 435, tako da se po zad veš, kako je nesramen, pohoten."M"la te dna svoje duše. Najrajša njem ljudskem štetju računa na "Lucija, ti preveč razmotrivaš bi spala v večnost. vsakih 211.87-7 volilcev po enega vse stvar, zato vidiš pošasti celo P" zajutreku je bil oče ž njo kongresnika. Največ kongresni-tam, kjer jih ni. Ne bodi taka! nenavadno prijazen, kar jo je ne fcoV pošilja v Washington D. C Ivan Mlakar je res vrl mladenič; koliko utešilo. Potem jo je spom- država New York"43. Najmanj, a-mord^ ti pa ni usojen, morda b; nil, a le z lahka, da prijatelj De-hi samo po eaiiega (1) pa države bila celo nesrečna ž njim. Kdo r°ssi danes odide in se želi lo Ariz., Del., Nev., N. Mex. in Wyo. ve?" Siti od nie kak01* od svoje ne- josip Ressel. — Josip Ressel. __ "Molči no o tem, lepo te pro- veste' Nekoliko'trše jo je vpra- ki je izumil vijak za parnike, jeU^ta W. 22nd St.. Chicago sim/"pravi Lucija. "Ti si vedno M*1' ah se ze Pomislila. Name^ bil rodom Čeh; vojen dne 29. juJ Pozor gospodinjil Ako rabite __ lahkomiselna. Samo to mi povej st<> ^ovora l^eti kar nija 1793 v mestu Hrudim na Češ- I a je starega, neme poslusnosti va- kom. Leta 1821 je postal c 1 1 ----------------- jenega kapitana razdražilo. Na- Ladgozdar v Tretu, kjer je____ mah mu je izjginil prešnji mir|ka.wje humi{ vijak za parnik I zirano; dobivam ga naravnost od far- Chita". Preie je živel nekaj le merjev. Mleko je preje natančno pre- POZOR ROJAKI V PUEBLO, COLO! Naročite si spomladansko obleko! Po Vaši meri in najnovejšem kroj«. Garantiramo, da Vam paše. Cene $15, $18, S20 In na pre | Thm Roy ml Tailort gotove obleke so vedno znižane cene. Naša obuvala so tudi garantirana in najboljša obuvala za šolske otroke. Edina slovensko-hrvatska trgovina oblek, obuval, klobukov ia drugih oprav. Patlogar & Thomas 133 S. Union Ave., vogal D. ceste. Pneblo, CoL VELIKA ZALOGA VINA belega in rudečega iz Euclid, Ohio grozdja, katero se smatra za najboljše v Združenih državah. Moje vino ae sme rabiti pri daritvi sv. maše, ker je naravno aH pristno vino. Pošiljam ga na vse strani Amerike. Cena vinu je: Raieee sod........$28.00 Belo sod........ $34.00 in pri tem jaz plačam vojne davke. Za več pojasnila se obrnite na me: 1033 E. (2nd Street N.E., Cleveland, Ohio. josip zalar JAVNI NOTAR 1904 N. Chicago Ave., Jollet, 111. in staro domovino. Chicago tel. 104« N. W. 770. ————------TrrmTm-nrr mwm FARME NA PRODAJI | v državi Wisconsin. Izmed dobrega na|t>olf^e. 11X —No. I—Farma 80 aJcrov: 8 ak. obaejanih 8 travo. Tri poelopja. milje od letovišča. Blizu dve veliki žagi, kjer se vedno lahko delo dobi. Cena $1600, takoj se plača $400; ostalo na lahke poro je Lepa prilika. r No. 7.—40 akrov lepe valovite zemlje. Sola, trgovine, poč ta in mlekarna blizu. Dovolj lesa za dom in prodajo. Cena $500. Jako lahki plačilni pogoji. u NM5;~FLarm* .akrov: mUje od postaje. Ravna zemlja, 45 akrov obdelanih ostalo ima precej dobrega lesa. Dvonadstropna hišk iz opeke. Velika štala. 10 glav goveje živine, par konj, materija in tel.: canal 6027. 81 ntnAiik v-« .tkaa T-i ^ J .. » *onJ> masinenja in j PRH SLOVENSKO-HRVATSKA | S No- 21—Farma 80 akrov: IM. milie od nofit« in on mlekarna F. GRILL'S DAIRY pojdeš-li z menoj, če se odpravim jutri od todif" "Kaj misliš, da se res zgodi?" vpraša Vida malomarno. "Gotovo." 1 Tedaj pa odigovori tovarisica| seaka. ljubeznivo: ----— ««auy x»rma: ou a*, očiščenih. Hiša. štala. Vse do- n'» dn»lgo,fSr g,aTni eMU- CeDa *1S°°- TakojToO. O,liTo j. obraza. "Časa si imela dovolj," zarezi ta tudi n« Dolenjskem. Umrl jeb?a^tvene^rfd^?H°eilth D^^ nanjo, kakor na pijanega pomor-|v Ljubljani za Crjem dne 10. mentT^SdS ^izffia^o^j oktoibra 1. 1857 in leži na pokopa- gf^?81' Jamčim, da je-v Oee, ne morem," zaječi obu-|l»ču pri s^^ Krišaofu v Ljubi ja J S^KJ^SeSSS?. ' "1 neija moja L Kamor hočeš, pno. ni. Mleko razvažam po hišah točno vsak jP0^m . teboj. Zaupaj mi!" ''Kaj, ne moreš? Tudi Sed«j --^o^.^U »toploprip.ro- "Hvala ti, prijateljica . . . .I si še tako trmoglava! Dobro, bo- Ne bahaj se proti mladim žen- ^a™ zaihtela je, stisnila ji roko, in jo di! Pomni, da je to tvoja porh- skam, da jih morda poznaš že I F'RA./fK. CRILL. objela. I ba. Prej, nego moj prijatelj De-1 celo vrsto let. oIM MmliU ISIS W. 22n4~Tl.. Chiemjm. Iti. ^ Lco Zakrafšek ."tr r.1"^ " Wte0,,,to * tekmico. 3WFirstAvenoc D. 3. Milwaukee, Wis.