Leto E3DCVIL, 8*. £6 PtjtjU-b6hr bar bezahk L|nU|aiia, ponedeljek 16. aprila 1945 MESDOf A NAflOČKDU Pre%i — Cena X— li UPRAVA IN INSERATN1 ODDELEK: LJUBLJANA, PUCCINIJEVA TJL. 5 TELEFON 6T. gl-22. 31-23, Sl-24, 31-25 to Xl-28- IZHAJA VSAK PONEDELJEK KOT PONEDELJHKA rzr>AJA >JT7TRA« Zahlreiche S o wje tangriSfe zwischen Neisse-Mlindtifig und Oderbrueh abgevviesen Schunusvollc Gegenangriffe bei St. Polten — HJ->"oIksstarmbatailIon warf in Mannhard^runn eingedrungene Sowjets — Abtvehrsohlacht in Mitteldeatschland nahm an Ansdehnung und Heftigkeit za —,Feind im Vorfeld von Leipzig and Chemnitz zam Stehen gebracht — Za-hJreiehe Stutztpunkte leisten im Riicken des Feindes z-ihen VViderstand — Bei Magdeborg iiber die Elbe vorgedrungene Amerikaner zuruckgevvorten — Britischer Terrorangriff auf Potsdam — Zahlreiche h'storische Bauten vernichtet Aus dem Fuhrerhauptquartier, 15. ApriL (DNB) Da?? Oberkom m an im Vorleld der Stiidte zum Steheu gebracht. Im. Riicken des Feindes !. i ten no<-h zahlreiche St'itzpunkto z^ihen \Viucrsiand und binden starke Kriiftr' des gners. lm Verjaul cer erbiiterten Kamric wurde e»ne feindliche Panzerabtciiun« in Gegenangriff z.ers.prenut: sie verior 22 Kampfuagen. In der Frankisehen Schweiz ent^ioktl-ten sieh hoftige Iie\v«*gun«^sgefeelit-- mit Bberlegenea amerikanisehen Panzerkriiften. l>urchgi*f>roehene Pauzerrudel drangen in Bavrcuth ein. Am linken i'Iiisr«'I der Westfront rrzwang der Gegiier unter hohen M^nsohon- und Panserverioslea erneut mehrere Eiubriiehe slidvvestliih r>:uien-i>aHc-hnitt der Siidfront natun d**r Feind nach starker Arrillerievorl>«:-i-s'i- tung gestern seine Angriffe gegen unsere B• f-stelJungen siiduestiich Vergato wieder auf. Er \vurde bis auf geringlagige Ein-briie'i{>. v»-rlustreieh abgessohl;! gen. Aueh an der Ligurisehen Kuste gehen die Kampfe mit gleichcr Heftigkeit weiter. \\'iihrend der Geg^ner beiderseits der Hii-steustrasse fm v.e*:entlie*ien abgereiesen uairde, konnte er nordlich Carrara in un-ser Hauptkainpffeld eindringen. In Sjnnien haben unsere Truppen in ta-j^elangen sehweren Kiimpfen mit selvarf nachdrangenden Bandenkriiften neue Stel-lungen bezogen und zahlreiche Umfasungs-und Dnrchbmehsversuche des Gegners ab-Irescblagen. Schw:*che amerikanisehe Kampfverbande bombardierten einige O rte der Ostmark. Potsilam, die historisehe Residenz Fried-richs des Grossen, war das Ziel eines niicht-Ucnen britisehen T«-rrorangriffs. Erheblic-he Teile der Alt*itadt mit thren zahlreiehen hi-storisehen Bauten, darunter die Garnison-kirche, vnirde vernichtet. Die Personenver-] iiste sind erheblieh. Ausserdem wnrden Bomben auf die Reiehshauptstndt und das norddeutsehe Kustengebiet geivorfen. : bili števUni ssvvstFld napadi med Izlivom Neisse m CMerbmchom Zanosni protinapadi pri St. Poltenu — BatnI,ion ljudske vojske Hitlerjeve mladine »e vrgel Sovjete, ki so vdrli v Mannhardsbrunn, iz mesta — Obrambna bitka v srednji Nemčiji je narasla v razširitvi in" silovitosti — Sovražnik je bil zaustavljen na predpolju pri Leipzigu in Chemnrtzu — Številna oporišča nudijo žilav odpor v sovražnikovem zaledju — Američani, ki so prodrli preko Labe pri Magdeburgu, so bili vrženi nazaj — Britanski strahovalni napad na Potsdam Uničene so bile številne zgodovinske zgradbe Fuhrerjev glavni stan, 15. aprila. (DNB.) Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja: Med Dravo in Donavo trajajo im.li obrambni boji. Naše čete so pri zanosnih protinapadih severovzhodno od St. Pditna uničile 20 oklupnikov. Zapadno od Morave so bili odbiti moćni sovražnikovi napadi, deloma tudi zaustavljeni po začetni izgubi ozemlja. Sovražnika, ki je vdrl v Maun-lianlsbrunn, je vrgel iz kraja bataljon ljudske vojske Hitlerjeve mladine. Izjalovili so se ponovni boljševiški napadi med Moravo in izvirnim področjem Xytre. S protinapadom je uspelo zožiti različna vdorna mesta. Hrabri brt slavski branilci so tudi včeraj odbili močne napade proti zapad nem u bojišču trdnjave. Sovjeti so izvedb* številne napade, ki so jih podpirali zapadno od Kiistrina močni oklopniški oddelki med izlivom Neisse in Oderbruehom. Naše divizije so odbile boljševike in v hudih bojih uničile 98 oklopni-kov. Topništvo je z močnim ognjem obstreljevalo z uspehom sovražnikove pripravljalne položaje in zbiralna področja. Iz zapadne Violine nižine javljajo o izpre-memb polnih bojih pri Goots\raldu. Boljše-viki so bili več kilometrov vrženi nazaj proti vzhodu na samlandskem bojišču. Sovražniku je po hudih bejih uspelo, da je potisnil nazaj naAe severno kriio. Na Nizosemskeni niso Britanci vkljub močni ptKlpori topništva in letalcev pri napadih pri Arnheimu in Deventru desrgli več, kakor krajevne uspehe. Proti se\eru so sunile ogledniške sile do področja pri Groningenu. Položaj je ostal bistveno neizpremenjen med reko Ems in spodnjim tekom Labe. Po uničenju številnih oklopnikov so bili odbiti močr.i napadi na Verden ob reki Aller In ogledniki sunki proti tuženu. Jugovzhodno od "Uagdeburga so vrjrli grenadir ji Američane, ki so prodrli preko Labe, nazaj na prohodna mesta ter dovedli številne" ujetnike. Južno od tod so v teku prori-napadi proti nadaljnjim fciajovnim predmestjem. _ Ob reki Rnhr hi v Bergischen Landn je •ovražnik tudi včeraj s posegom izrednega gradiva nadaJje\'ai s svojimi prebijal ni mi poizkusi. Kljub hrabri obrambi naših čet pa je Američanom uspela razširitev svojega vdornega področja severnozapadno od Ludenscheiua. V zapadnem in južnem Har-zu je sovražnik v hudih gozdnih in planinskih bojih porinil nazaj naše zaporne čete. Obrambna bitka v srednji Nemčiji je narasla včeraj v razširitvi in ogorčenosti. Juž-j no od Bernburg a si je neka močnejša ame-j riška bojna skupina izsilila prehod preko ! reke Saule ter sunila proti vzhodu. Lovski j oddelki so bočno napadli sovražnika ter mu prizadejali občutne izgnbe. Rezerve in bojni oddelki protiletalskega topništva so v predpolju mest zaustavili napadalne skupine, ki so skušale prodreti proti Leipzigu in Chemnitzu. V sovražnikovem zaledju nudijo številm* oporišča žilav odpor in vežejo močne sovražnikove sile. V teku ogorčenih bojev je bil v protinapadu razbit nek so-vražnikov oklopniški oddeleli, ki je izgubil 22 voz. V Frankovski Švici so se razvile ogorčene premikalne bitke s premočnimi ameriškimi oklopniškimi silam;. Prodrla oklopniška krdela so vdrla v Bavreuth. Sovražnik je na levem krilu zapadnega bo-jšča pod visokomi izgubami na moštvu in oklepnikih izsilil ve# vdorov jugozapadno od Baden-Nađena. Po dosedanjih vesteh so izgubili Anglo-američani včeraj 94 oklopnikov na zapadnem bojišču. V Italiji so4 se preložili boji jugozapadno od jezera Comacchio na Sili aro. Sile, ki so na nekaterih mestih na zapadni obali reke prekoračile reko, so takoj izreden! protinapadi vrgli nazaj. Na srednjem odseku južnega bojišča je sovražnik po včerajšnji močni topniški pripravi pričel s svojimi napadi proti našim gotskim položajem jogosapadno od Tergata. Z izgubami je bil odbit ter je dosegel le nekaj skromnih vdorov. Tudi na ligurski obali se nadaljujejo boji z isto silovitostjo. Medtem ko je bil sovražnik v bistvu odbit na obeh Esji na južnem odseku vzhodnega bojišča Berlin, 15. apiila. Mednarodni informa-cijsKi urad javlja z južnega odseka vzhodnega bojišča: V južnem Burgenlanciu so nem&ke čete na področju južno od F^"stenrelda vzele iniciativo v svoje roke ter razbde sovjeLsKo prečin ost je na orugi strani reke Rab. Obkoljenih je bilo več ostankov skupin. V Bui-genlandu so neinški oddelki, ki so jih podpirali možje štajerske ljudske vojsice, uniči: 1 sovjetski polk, ki je pri Oberwart.hu vdrl v obrambno področje.. Med cesto, ki vodi v St. Polten, in Donavo zapadno od Tullna, so nemške čete v izprememb polnih bojih odbile boljševike, ki s>o napadah na široki bojni črti ter piepreč-le po dovozu rezerv globlji vdor. V mestnih delih Ounaja med Donavskun prekopom in Donavo pa divjajo najbolj ogorčene poulične bitke. Boljševiki so z moč rum topniškim ognjem in neprestamrni bomoniškinu napadi poizKušali vsekati široke vrzeli v nemški obrambni obroč. Njihove osredotočene napade so večnoma preprečili uspešni proUsunki Pred umaknjenimi neiiidKimi položaji še vztrajajo številna nemši-ca oporišča, v katerih divjem stioj-niškem ognju propadajo sovjetski naskoki. Tudi ob državnem mo&tu, kakor ludi v bližim Floridsdorfskega mostu traja najogor-čenejša borba za vsak kvadratni meter ozemlja. Vzhodno od Dunaja so nemški oddelki zaustavili sovjetski množični naval Iz svojega predmostja ob Moravi jugovzhodno iz Hodon na so naskakovale štiri boljševiške divizije brezuspešno nemški zapah. Te divizije so doživele izredno visoke izgube ter so se morale umakniti na svoje izhodiščne položaje. Bo]i v Italiji Berlin, 13. apr. Mednarodni informacijski urad sporoča z italijanskega bojišča: Na ligurskem obalnem odseku so postal; včeraj močnejši ameriški napadi na področju pri Massi. Pri obrambi številnih sunkov so zasedle nemške čete nov zaporni položaj • na obeh straneh Carrare. Se- verno\-zhodno od Masse je bila zaustavljena neka vdrla ameriška bojna skupina v globini glavnega bojnega polja. Na jadranskem odseku je prišlo do nai-ogorčenejših bojev v sredini bojne črte pri Massa Lom bardi. Britanske sile so iz svojega predmostja izvaja-le nov sunek preko Sani ema v severozapadni smeri ter jim je uspelo doseči na enem mestu reko Sillaro po močnem neprestane' . bopciBŠksgm ognju in izredno silovitem bombardiranju. Nemške "kS'ajevne rezerve so sunile v bok teh sil ter napredovale kljub močnemu odporu. Medtem ko je moralo desno napadalno krilo na zapadni obali jezera Co- macchio doživeti težke izgube, ne da bd doseglo taktične prednosti, so se v nemškem obrambnem področjii zlomili oddelki levega napada-Lnega kriia v gorovju jugozapadno od Imole. Vbližinskih bojih, ki so bili poln: izgub za oba napadalca, pa so bili vrženi nazaj ob M on te Spadonu. Včeraj so pričeli dopoldne zavezniki po močna topniški pripravi z napadom jugozapadno od Bologne. Kakor pravijo prve . so nemške čete zavrnile prve napade. Boii pred Bremenom Berlin, 14. apr. Jugovzhodno od Bremena so trčili nemškf protinopadi ob sovražni. k ve napada. Nemške čete so pridobile pri \\'i:deshaus^nu nekaj czemlja in s tem pie-prečile sovražniku nameravani napad* na mesto Bramen. Pr^ reki Alier so skušoh Britane: razširiti svoji dve majhmi pied-:-.-a-t;,;. Nemškt čete so pri prot&saf>axMb uničile tukaj 10 oklopnkov in oktopniških izvidniških voz. Zavrnjen napad na Ma£deburg Beriin, 14. apr. Drug} sovražnikov napad na Hagđaburg se ie ponovno izj^.1-' 1 po izgubi 18 olilopniiiiov. Pri stočišcu rek Saale in Elbe je sovražnik ustvaril maj-mno predinostje. katere je privlačevalo močne ne ške pix>tnapede. Dalje južno so dosegli Severnoameričariri na široki firtJ rolto Snalo, vendaj' pa reke med njenim izlivom in mestom Weisseni elsom niso mogli prekoračiti. Sovjeti imajo m& 13 milijonov izgub StOckh^lm, 14. aprila. Izredne sovjetske izgube slabe dan za dnem sil^ bei j še v ške-syi množičnega posega na bonšču in v irToMstrijskih in krnetiJsko-gospoda.rsk"'h območjih Sovjetske zveze To pc-trjtije članek "diplorna.tskega. c^osnika »T'jncsa- , Tci prinaša rx>r-čilr. obislca v Sovjetski zv-:zi in ki pravi, da znašajo dosedanje sovjetske izgube v tej vojni najmanj 13 mi-lijenov vojakov. Por-cčevalec predvsem poudarja težke posle lice. ki so jih povzr č;:e te izgube v sovjetskom kmetijstvu, ka r»remu je sedaj na razmolnsro le 10 odstotkov dolrmvh. sil. Tudi v * drugih pogledih je sovjetsko kmetijstvo spričo vojne zelo trpelo, tako da je niegov standard, danes n' ž; i ko pred 10 ali 15 lett. Ukrajinski naciona;ki- delajo Sovjetom velike p-ep!avice Stockhomi. 14. aprila. Kakor lavlja novinarska služba 'z New Yo.ka delajo Sk>-vjetom velike preglavice separatistične skupine, predvsem ukraiinski narodnjaki. Pred nedavnim sc ukrajinski borci za svo.. bolo izvedli preiskave v števihrh vaseh ter za bojiščem zaustavili več vlakov. Anglija bo v vsakem primera izgubila „Weekly Kevšew" o Katastrofalni politiki Angine ženeva, 14. aprila. Članek v angleškem časopisu »Weekiy Revievv« pravi, da je bil eden britanskih vojnih ciljev, ki so jih objavili leta 1939, onemogočiti nadvlado Nemčije. Anglija pa je s tem seveda menila vsaka stremljenja po oblasti katere koi: druge sile. Pri tem pa je napravila napako, da je sprejela odprtih rok vsako di-žavo, ki ji je hotela pomagati pri uničenju Nemčije. Spregledala pa je. da je Moskva rival, ki stremi po nadvladi v Evropi. Moskva vodi celo Angležem sovražno propagando na področjih, k^Lerih pod vrže nest pod sovjetski ja- rem je tako rekoč zagotovljena. Tu in tam izve zunanji svet o strašnih dogodkih, ki se odigravajo na ozemljih, ki so jih zasedli Sovjeti. Isti skrivnostni molk, ki je vladal od leta 1917. nad notranjimi dogodki v Sovjetski zvezi, se razširja sedaj tudi nad temi deželami, kajti te dežele spadajo sedaj k sovjetskemu kontinentu, ki je ločen od ostalega sveta. Anglja pa bo spadala v vsakem primeru med one. ki so vojno izgubili in to vkljub velikem trpljenju in vsem žrtvam ter krvi. K snrtl Fra: Usoda ga je vendarle dosegla — ivossevelta je čuvalo lS&«eoo vojakov • Stockholm, 14. aprila. Kakšne izredne ukrepe je odredil največji vojni zločinec vseh časov, da bi prepiečil atentat na svojo osebo, posnemamo iz vesti, ki jo razširja agencija UP. V svojem stanovanju v Hyde parku in drugih krajih bivanja je Roose-velt bil stalno pod zaščito ne le tajne službe, temveč tudi vojske. V Hyde parku ie straž.ia njegovo stanovanje izredna edinica vojaške policije, tudi če ni bil doma. Njegovo posestvo je bilo obdano s številnimi žarometi in avtomatičnimi alarmnimi pripravami, ki so bile tako občutljive, da so jih lahko sprožile živali, ki žive v gozdu. V VVarm Springsu je stanoval Koosevelt v majhni hišici pod stalnim nadzorstvom vojakov, ki so stražili vhod v bolnico za zdravljenje otroške paralize ter niso dovolili pristopa nikomur, ki ni imel posebnega izka-zila. Pri njegovem inšpekcijskem potovanju po oborožitvenih obratih na zapadu leta 1942. je stražilo nič manj kakor 150.000 vojakov železniško progo, po kateri se je predsednik vozil. Usoda, ki je julija 1944. dobrohotno očuvala Fuhrerja, je vkljub vsem varnostnim ukrepom iztegnila svojo maščevalno roko nad možem, ki je bil poln prekletstva ter ga pobila sredi njegovega zločinskega delovanja. Migljaj božje Previdnosti Borijii, 15. apriia. V današnjem listu >Aa-griff« piše državni organizacijski vodja dr. Robert Ley v neki posmrtnici : i Roosevel-tom med drugim: ^-Ameriški narod nam ne bo zameril, če ob mrtvaškem odru njego- obalne ceste, je severno od Carrare vdrl v naše glavno bojno polje. V Sremu so naše čete v večdnevnih hudih bojih z motno pritiskajorimi silami tolp zasedle nove položaje in odbile šte-vflne ©bkolitvene in prebijalne sovražnikove poizkuse. Šibki ameriški boju, oddelki so bombardirali nekaj krajev Vzhodne marke. Potsdam. zgodovinska prestolnica Friderika Velikega, je bila* cilj britanskega nočnega stranovalnega napada. Precejšnji deli starega mesta s številnimi zgodovin-ki mi zgradbami, med njimi tudi grarnizijvka cerkev, so bili uničen;. Občutne so izgube med prebivalstvom. Razen tega so bile odvržene bombe na nemško prestolnico m severnaoemšfao obalno področje. vega mrtvega predsednika ne delamo sožal-nih obiskov. Zasramovanje mrliča bi ne odgovarjalo nemški drži in nacijonalno socijalisti enemu prepričanju. Lahko se omejimo na to, da vidimo ob smrti te tragične kakor bolne pojave migljaj Boga, kateri vodi naše hotenje :n v gotovih časovnih sledkih vedno znova potrjuje pravilnost naše poti. Ista Previdnost, ki je 20. julija 1. 1944. ohranila Fuhrerja nam in svetu, je 12. aprila 1945. odložila gospoda Roose-velta ad akta. Nismo tako neumni, da bi smatrali to regstraturo usode kot darilo nemškemu narodu. Naše poznanje svetovnih dogodkov nam pravi, da vrzeli, ki je nastala po smrti Roosevelta v krogu zaveznikov, ne bodo mogli več izpolniti. Najtežii udarec za Churchilla Amsterdam, 14. aprila. Nek komentar britanske poročevalske službe pravi, da pomeni Ro- seveltova smrt posebno težak uiarec za Churchilla. Ni minil skoraj noben dan. da se Churchll ali Rcoseveit ne bi telefonsko pogovorila, posebno ko Bta se izredno trudila v zadnjih dneh, d«, bi premostila mrtvo točko v pogajanjih za poljsko enotno vlado pred konferenco v San Franciacn, Len Ionski P,ljaki so po-pebno dep-emirani. Vladni govornik je izjavil, da Rooseveltova 'zguba odločeno komplicira mednarodna politično situacijo. Eden odpotoval v Washington Stoekholm, 14. aprila. Britanski zunanji minister je zapustil London, ter bo zastonal britansko vlado pri žalnih .^ečanostih ob priliki Rooseveltovega pogreba. Stettinius o politiki Trumana Ženeva, 14. aprila. Severnoameriški zu- j nanji minister Stettinius je objavil, da ga je predsednik Truman pooblastil za objavo, da bo ostala severnoameriška zunanja [ politika neizpremenjena in da se bo boj na- i dal je v al brez prekinitve. Stettinius je dejal dobesedno: »IH ne bomo n'ti kot vlada 1 niti kot narod omahovali v dosegi ciljev, t za katere je Roosevelt pustil svoje življe- j nje. Vemo, da sem govornik vaeh America, nov, če na tem mestu pripomnim, da smo j v naš: odločitvi istega mnenja. Predsed- j nku TruTnanu bomo nudili vso našo pod- ! poro pri mogočnih nalogah, da dovede to vojno do zmagoslavnega konca ter vpo_ i stavi mir. Končne priprave za zavezniško j Samo ena pot Nič ni tako skrito, da bi ne postak, kdaj očito. Ta stari nan>diii pregovor »e izpolnjuje sedaj uidi na mednarodnem političnem poprišču. Kakor st- je pri n.ts doma s časom razkrilo pravo komunistično lice O F, tako so dogodki zadnje dobe tudi na mednarodnem področju dovedli do raze5-ščenja in razjasnitve ter razkrinkali zločinsko igro, ki sta jo ped plastem »de-moKracije«, »osvoboaiive« in vseh mogočih drugih zvenečih krilauc igrali .tako imenovani zapadni velesili Anglija in Severna Arnerika. Ce bi bil kdo na pred-\teer te vojne, v času, ko je Anglija na debelo šarila s svojimi garancijami in pakti o veja.cki pomoči, trdil, oa Angliji ni zaupati, ker bo v primeru potrebo brez skrupulov prodala Evropo boljševizma, bi mu tega pat- nihče ne verjel, ^dor ni po--nal bistva angleške politike. V Londonu *o se šb* takrat velike antiboljšev;ke. Danes, komaj pot lei, pu^iičje. pa je dejslvo, da je Anglija izmed 19 narodov, ki so živeli med ršen,čijo in SovjetsRo zvezo, žo več ko dve tretjini »odbtopila« Sovjetom-* Ta iz angleške slabosti izvirajoča po-pustljivosi nasnroli Sovjetom Je samo še povečala Stalinov apetit. Ce je po Ko:ifc-renci v Tehcntoa še kazalo, kakor da je razdelitev Kvrope v »interesne sfere« med Angioanieriča*H >n Sovjeti izvršena v medsebojnem sporazumu, so se na konierenii v Jalti razkrila očitna nasprotstva, ki sc z vsakjm dnem bolj stopnjujejo ia spričo katerih domnevna »demarkacijska črta« v Lvropi ved najbolj izginja. Moskva polagoma snema kritvo in postavlja vsak dan nove zahteve, katerim se Anglija ne more, AmeriKa pa tudi noču upirali. Poleg skupnega anglesko-ameriškega računa, po katerem naj bi Sovjetska zveza nosila glavna bremena sedanje vojne, in poles skupnega strahu preti »jo, imajo namreč Američani pri tem f.e svt:je poselne račune. Tudi oni sc sicer zavedajo, da bo boljševizem, ic bi bila Nemčija poražena, njiho. glavni sovražnik, vendar pa špekulirajo, da bo Sovjetska zveza izšla iz sedanje vojne tako oslabljena, da Ameriki vsaj za uckaj easa ne bo nevarna. Res dvigajo mnogi Američani že vedno • ešče r.lasove pred to nevarno utvaro ter opozarjajo na nevarno orodje, ki ga ima Moskva po v>ejn svetu v židovstvu in v komuuizmu, toda povprečni Američan vjdi slej ko prej predvsem Sovjetsko zvef.o kot tako in se nadeja, da se od strahovitih udarcev, ki so jo zadeli v tej vojni, ue bo tako hitro o;KMi:oi,la, da bi morila biti v doslednem času nevarna tudi Ameriiii. To povprečno javno mnenje ima očitno pred očmi tudi ameriška politika, največ pod vplivom židovstva. Ona hoče zaradi tega sedanjo vojno izrabiti predvsem za to, da se v primeru zmage otrese svojega trenutno vsaj v gospodarskem pogledu še najbolj nevarnega konkurenta Velike Britanije. Glavno vlogo imajo pri tem stremljenju židovsko plutokratski vojni dobičkarji ki računajo da bi po uničenju Nemčije in po izločitvi Anglije lahko bre.; konkurence prodaj uli svoje blago Evropi in tudi ostalim kontinentom. Obenem st :pajo na pian ameriški imperialisti ki bi »e hoteli v tej ali oni obliki polastiti angleških prekomorskih posestev ter tako ne le prepreči^ da bi si mogla Velika BFritauija kdaj spet opomoči temveč tudi zagotoviti trajno severnoameriško nadvlado. Na tem stremljenju niti nenadna smrt predsednika Roosevelta ne bo nič spremenila, saj je njVgov naslednik Traman že izjavil, da bo nadaljeval polititco svejega prednika. Kaj drugega niti ni bilo pričakovali, kajti židovsko plutokratska klika, katere orodje je bfl Roosevelt, bo tudi novemu predsedniku Zedinjenih držav diktirala svojo politiko. V Angliji se začenjajo tega položaja polagoma zavedati. V listih in parlamentu % se vedno češče slišijo glasovi, v katerih prihajata do izraza naraščajoče nezadovoljstvo in naraščajoči odpor proti Churchillu in njegovi politiki, ki votli Anglijo v propast. Z neprestano ponavljmimi napovedmi o skorajšnjem koncu vojne skuša Churchill potolažiti kritike in javnost. Toda po tolikih razočaranjih so sedaj postali tudi Anleži nezaupljivi in kaj skeptično sprejemajo prerokovanja, da bo vojna zdaj zdaj končana. Od dneva do dneva močnejši odpor nemških čet na zapadnih bojiščih jih v tej skepsi Še bolj potrjuje ter nedavno zmagoslavje polagoma spreminja v malodušje, kar vse se odraza v naraščajočem in vedno bolj vidnem nezadovoljstvu ne le s Churchillom, temveč tudi * vso njegovo konservativno stranko. Iz kritik v angleški javnosti se vidi, kako se tam v nasprotju s Severno Ameriko že vedno bolj tudi zavedajo, da je in ostane najnevarnejši nasprotnik Velike liri ta nije boljševička Sovjetska zveza. Iz te zavesti izvira spoznanje ,da bi bil pora2 Nemčije tudi poraz Anglije, ker bi dal odločilno besedo boljševizmu. Niso več bele vrane tisti Angleži, ki že prihajajo do tega spoznanja, a žal jih je se vedno premalo, da bi ni ustavit? Cburchillovo pogubonosno politiko. Ni dvoma, da bo tako javnost v Angliji kakor tudi ona v Ameriki prej ali slej spoznala, kako je bila zapeljana na napačno pot. Ce bo imela še čas to svoj? .spoznanje spremeniti v dejanje, potem bo to predvsem zasluga herojskega odpora vsega nemškega naroda proti boljševiški poplavi. konferenco v San Franciacu bomo isvedli do kraja po načrtu. Konferenca »e bo pričela 25. aprila, kakor je bilo določeno. St°ckhoim, 14. apr. Kakor prjrooago rz Washirigtona. računajo na ptrstolnih mestih s tem, da se Tiuman ne b> igel podati v Saai Francisoo, ker zaradi nujnih u-ractađh poslov ne more zapustita Wor^iin^"-tona. Toda kljub temu se nadaljujejo priprave za točno otvoritev konference v San FrancLscu in pravijo, da Tiumon navdušeno pcedravija konferenco iti nameravano svetovno mirovno orgnzriza&&x Ljubljanska slepota I BOIKOfetailCt mVffilŠšIf Slovenci smo se vedno prištevali h kulturnim narodom Evrope in bili smo ponosni zlasti na svojo pismenost, saj smo znižali število ajiaifa betov že za časa stare Avstrije na 5 odstotkov, pozneje pa se na manj. Tudi naša znanost, umetnost in literatura so se mogle ponašati z visokim razvojem in z deli, ki so se uvrščala ob stran delom drugih kulturnih narodov nta v splošno evropsko kulturno ..uđriieo. BLU smo zato tudi prepričani, da smo timsko tako zrelo ljudstvo, da med nemi ni več prostora za vero v neumnosti. Toda zadnja leta te vojne so nam žal pokazala, da smo se ▼ tem bridko motili. je bila vsa naša kultura samo zunanja politura, brez z^ikoreninjenosti v lju-, ali pa je naša generacija gdrknila nenadoma strahotno navzdol na raven afriških črncev. Zakaj drugače si ni mogoče razložiti sramotnega pojava, da do-celo v sami naši Ljubljani ljudi, ki so izgubil; vsak kriterij za razumno presojanje gesel in čenč podtalne ofari je. Neverjetno često obstane človek osupel pred t-'. .:mi novicami«, ki mu jih z vso resnostjo ponavljajo kakor nerazumne papige ne morda keJci nesolatnd prh matr , ampak celo — ali bolje-" predvsem — srednje in visoko šolani možje^ Zvečine so te »zanesljive novice« tako brezrnc mJ^Lne, da bi moralo biti za rezumskega človeka poniževalno ne le am$xak celo že samo poslušanje. TV-da ljudje Jci jih poslušajo in širijo, se niti ne zavedajo, da s tem samo razgaljajo svojo duhovno revščino. Preso n*jsprotno, da so razumni in ;-Lo — »dobro infoirnirani«. In pri tean ^h ne sili. k premisijevanju niti dejstvo, da jih je v teh štirih letih od našega vstopa v vojno resničnost že najmanj nekaj stokrat postavila na laž. Prav nič manj nesmiselne (da ne rabimo hujšega izraza) od »novic« o vojnih in P ih dogodkih, ki jih vojni razvoj sproti demantira, niso brezglavosti, katere mečejo v ljubljansko javnost podtalni komur barji in jim potem brez-rijo ne le njihovi pristaši, empak tudi prav mnogi njihovi siceršnji nasprotniki Med take brezimmosti moramo šteti zlasti pripovedovanje o »velikih količinah moke. masti, sladkorja- osiaiih živil in drugega potrošnoga blaga«, ki jfii ž nekaj dri privažajo »Rusi« v Prefcmur-je (drugi trdijo celo v Maribor, katerega so bol jš ... v fantaziji teh vsevednežev ili že za veliko noč!), da jih bodo polžu r s seboj pripeljali v Ljubljano in . med svoje »mile slovanske brate in sestre*. Kajti ti »Rusi« nimajo prav vo nobenih drugih skrbi na tem sve-I ;. kakor zbirati bogate darove za obdarovanje ljubljanskih ofarjev in raču-sredincev, ki najrajši razširjajo .-ne »novice«, upajoč ,da bodo tako odkupili svojo glavo ob rnorebitnl zmagi komunizma. Ponavlja se torej naftanfiro isto, kar so i * pred poi leta glede Beogra-bo so pripovedovali, da je vsa Donava od Črnega morja navzgor polna ladij z : za »osvobojeni« Beograd. Razumeti ljudje že temu niso verjeli in razvoj do-ov je pokazal v še jarkejši luči. kak-1 uše\Tii reveži so vsi, ki so tem racam verjeli, saj še do danes, pol leta po »osvo-bojenju« Beograda, ni priplula tja nobena Eh ladij z »ruslcrni« živili ^ »mile srbske brate«. Ker, če bi bila priplula, ne bi tožila beograjska Titova »Politika«, da je ei Beograd doslej od vseh »zaveznikov« namesto sto in sto ton obljubljenih žn □ ;r drugih pošiljatev piši in beri — eno samo letalsko pošiljko zdravtL Tudi beograjski mesarji potem ne bi tožili, kakor so po isti »Politiki« na nekem svojem nju. da je oskrba Beograda z me-nemogoča vse dotlej, dokler ne bodo i dovoljenje, da smejo po voj\xvdin-sko živino. Zakaj pa ne smejo po vojvodo živino, nam pove preprosto dej-stvo, da je to živino zasegla boljševiška vojska za svojo lastno prehrano. Torej ne le da »mili slovaitski bratje« svojim »m4-:::n srb.-kim bratom« ničesar niso pripe-. ampak so prav po geslu, ki se ga ti v praksi drže — »kar je tvoje, je moje, kar je moje. pa tebd nič mar — zase pospravili še tisto, kar je biLo dotlej last »osvobojenega« ljudstva* Sicer bi pa bilo škoda iznova dokazovati, kar je že tisočkrat dokazano in kar ve vesoljni svet — ra^-en peščice učenih Ljubljančanov — da Sovjetska zveza še v :am času, pred to vojno, ni mogla po-ko prehranjevati svojih lastnih lačndn množic in da bi bili v tej vojni prav po kom no pomrli od lakote ne samo sovjet, "c civilisti, ampak tudi vojaki, če ne bi z živili zalagala Amerika in ve-. BCSkj imperij. Obleko in čevlje so pa mogli nabavljati sovjetski državljani že ves čas prej samo na nakaznice, izdane za v :nor posebej in po turnusu. Pa če bi Sovjetska zveza res imela do-sase in še za »mile Ljubljanča-" mesece in mesece m najbrž še leta po vojni ne bi mogla pripeljati tisoče kilometrov daleč čez Vzhodno in Srednjo Evropo, v kateri ni enega samega železniškega mostu več in kjer tudi zaradi uničenih prog ter pomanjkanja lokomotiv in nov ni nobenega omembe vrednega ■ leta. Za sovjetsko vojsko koraka zato sod porn Tije z lakoto. Taksno pomanjkanje z lakoto bi prikorakalo tudi v Ljubljano, če bi jo kdaj doletela nesreča, da bi jo res zasedli J>oljševiki. Zakaj v m trenutku bi bilo konec tudi vse - zaci je, a preden bi pričakal: novo rdečo aprovizacijo. bi lahkoverni Ljubljančani, ki bi čakali »osvoboditelje«, že sami služili črvom za aprovi-v kolikor ne bi dobili poziva za »prostovoljen« turistovski ogled Sibirije v ne nem živinskem vagonu. Vse to je teko preprosto in jasno in tako potrjeno po dokazih ne le iz nevtral-ndh, ampak tu 1: iz angloameoniških ter celo sarnih boljševiškh virov, da ne potrebuje nikakršnega komentarja. Ce se kljub temu najdejo v Ljubljami še vedno ljudje, ki nasedajo vsem rnogočim rdeče-oernatim raca-m, je samo dokaz, da v Slavah teh Ljubljančanov in Ljubljančan k nekaj ni v redu Korist od tega imajo se--eda le komun s ti. ki se v svojih podze-. leljskdh skrivališčih krohočejo slepoti. S ater> so udarjeni prav Usti. proti kate-iTn pripravljajo svoj uničevalo! pohod' 1 - . 'jonski meščarrL so dobili svef dmit Svečani otvoritvi je prisostvoval tudi prezidestt general Rttpttik, ki Je invalide topli? nagovoril Slovensko ctomobranstvo je dob Jo pre-potieboo, najglobljim socialnim in člove-čanskim namenom posvečeno ustanovo: danes dopoldne je otvonlo na Viču ob cesti na Brdo dom ki naj bi dajal zavetje najteže prizadetim med borci za slovensko stvar, domobrancem irivrilidom. Dom, ki je že v prvi svetovni vojni rabil kot zatočišče vojnim žrtvam, primorskim beguncem, so ustvarili invalidom domobrancem njih zdravi tovariši dejansko sami, s svojimi skromnimi denarnima prispevki in z delom svojih rok. Razen surove zgradbe niso imeli tafeo rekoč ničesar pred seboj. Toda dolge mesece so pridne roke iz term č-nega odseka pod vodstvom svoj ega poveljnika stotnika inž. Škofa gradile, tesale, mi- zarile, pleskale to urejale Uspeh je danes svetla m zračna, od snage bleščeča se in udobno opremljena stavba, ki more v polnil meri zadostiti svojemu namenu. Ob pol 10. uri je invalidski dom otvorii 9et zdravstvenega odseka slovenskega domobranstva dr. Grapar; pozdravil je navzoče goste, v prvi vrsti g. prezid en ta in generalnega in spektar j a slovenskega domobranstva generala Leona R upnik a z gospo soprogo, poveljnika slovenskega domobranstva polkovnika Krenerja, njegovega pomočnika podpolkovnika Vizjaka. za vršenje župamkih poslov pooblaščenega generalnega tajn'ka gospoda Janči-gaja ter številne druge vojaške in civilne osebnosti. Svoj nagovor je zaključil z zahvalo vsem. Iti so kakor koli pripomogli, da se je najteže prizadetim med borci domobranskega gibanja, njegovim invalidom, uročiti ta ponosni dom. Nato je vojni ku-rat dr. Lonček izvršil svečano blagoslovitev doma. pevska zbor tehničnega odreka pa je zapel globoko občuteno pesem. Nagovor g, prezldenta Ob splošni pozornosti je spregovoril gospod prezident sam, ki je izvajal: Dragi moji soborcl — domobranski invalidi! VI ste rvojo dolžnost do Boga, naroda In domovine zvesto izpolnili. Viden dokaz za to vaao požrtvovalnost so va&a močno prizadeta telesa. Zaupanje v Boga tn hrabrost, s katero tete se borili In vzeli nase težko žrtev, naj vas tudi odslej spremljata skozi vse življenje; zakaj samo z njuno pomočjo boste lahko prenašali svojo žrtev, ki ste jo doprinesli za slovensko narodno skupnost. Za nas, za katerih varnost ste se borili ln krvaveli, nastopata sedaj dolžnost in zadolžitev, da vam na vaši nadaljnji življenjski poti poplačamo zaslužno zahvalo, tako da se ne boste nikoli čutili pozabljene ha zapuščene, ampak da boste ponosno in samozavestno zavzeli ono častno mesto v slovenski narodni skupnosti, ki ste si ga s svojo žrtvijo za dobrobit slovenskega naroda priborili in rasi u žili. Za prvo silo so vam r. ordrom na težko moko in stisko, ki tlačita ves naš narod, nudili prvo pomoč v glavnem vasi zdravi soborcl, naši vrli domobranci. Toda prav to Je najboljši dokaz za to, da vas ves narod ceni, ljubi in skrbi za vas, zakaj naši najboljši rojaki so zbrani prav v našem hrabrem domobranstvu. Iz njihove srede Lanski dodatki racioniranlh živil za bolnike Mestni zdravstveni urad je prejel lani 17.249 zdravniških spričeval za živila in 11.756 za mleko Odkar so najvažnejša živila racionirar.p, dobivajo bolniki posebne dodatke m nadomestne deleže, ki so jim pri prelu aru po-trebni. Ti dou.tLki so bili ustanos i jeni dne 16. aprila 1942. in jih delijo po posebnem Na mestnem zdravstvenem uradu j« bOo lani vloženih 17.219 zdravniških spričeval za živilske uodatke in za meso. Za mleko je bilo vloženih 11.753 spričeval. M stni zdravstveni urad je sam rešil 16.4S6 spričeval za bodo prišli preizkušeni bodoči voditelji novega življenja v novi svobodi slovenskega naroda- Iz njihove srede bodo nastopili tisti, ki bodo slovenskemu narodu prižgali svetlo luč novih časov boljšega in pravičnejšega reda, kakor smo " i jkoB imeli. Ti v žrtvah, stiskali, beri-r.li in krvi najtežjih časov slovenske zgmiovine prebJcu-seni novi voditelji slovenske usode, 9vojih ho borce v va«s dragi naši invalidi, prav #o-ttrvo ne bodo nikdar pozabili. Tudi za ta vaš prvi »Invalidski dom« gre v prvi vrsti zahvala prav vašim dičnim, hrabrim so borcem — domobnincern. Naši ljubljeni (Totnol>ninci, nsš ponos in naši pr-vo-horitelji mi vseh podroejih slovenskega preporoda, so iz svoje skromne vojaške pla- j čo nabrali najpotrebnejita sredstva, da so i vam s pomočjo mestne obeine ljubljanske uredili to prebivališče ln vam tudi omogočili, da boste po odgovarjaj očem .strokovnem šolanju navzlic prestreljenim udom lahko Se naprej delali v svojih dosedanjih ali novih pokhVili. Tako bo^te zopet lahko stopili kot pol nov 11 javni elani v delovne vrste slovenske narodne skupnosti. Ko \"v* v tein v:iš ;n n-»f7ii !^;mi toplo pozdravljam, vas pozivam, da tatU v naprej ostanete neonumlji\i. dobri S-ovenri in \Tli domobranci, vsem Sloveneom \ T,7^!ec? Ir- imu. Ta seznam obs^e^i 15 vrst bolezni j dodatke iu ll.2o3 spričeval za mleko, I>ru- oziroma bolezenskih skupin, me^i njimi malarijo, lažne črevesne infekcije, pljučne tvore, vnetja rebrne mrene, gastiicne tvore in tvore na dvanajsterniku, obolenja na jetrih, J zlcitenieua oboienja, sladkorno bolezen, Ad-disouovo bolezen, anemije in jetiko. Vse v se- [ L:i::rau nažtete bolezni pa pri nas ne nit.sle-I pajo, za nase kraje pride v postev le 12 bolezni poleg jetike. Vendar pa s tem seznamom drugi bolniki niso izključeni od dodat-kov racioniranih živil. Kjer se pokaže absu-lutna potreba po dodatkih ali po posebneaxi dieuetiCnem zdravljenju, lahko bolnik dobi dodatke, čeprav njegova bolezen ni v omenjenem seznamu, . olk mora takemu bolniku izdati ztii-avniško izpričevalo, k: ga je treba predložiti pokrajinskemu zdravniku v odločitev. Jetični so lam v aačetku leta dobivali naslednje mesečne dodacke: S00 gramov maščob ali 8 del olja, 1000 gramov testenin, riža ah moke, 1000 gramov sladkorja in 100 gramov kruha dnevno. Obroki dodatkov za druge bolezni so lahko dosegli maksimum 800 gramov ma^ecb ali 8 del clja, 1000 gramov živil za juho in 1000 gramov sladkorja. Bolniki s težkimi obolenji na jetrih in z zlatenieniniiiii obolenji so dobivali samo živila za juho. \ zaCetku lanskega maja je bilo v prostorih mestnega fizikata posvetovanje, kjer so se v sporazumu s Prevodom določile nove maksimalne količine za posamezne bo- polnjevanja dolžnosti do Boga, naroda in | lezm. Izkazalo se je namreč, da so dosegli domovine. Itožji hiasroslov naj bo m varni v vaatin novem domu! Srca vsega slovenskega naroda so in ostanejo z vami. živeli! Prariđeitt med !i:valisli Po govoru g. prezidenta, ki so ga vsi navzoči sprejeli z g".obokim odobravanjem ter izrazi hvaležno?*!, se je visoki gost po-mtidil v razgovoru z upravnimi osebnostmi invalidskega doma in voditelji dovršenega dela. Imel je tudi za vsakega izmed že nastanjenih invalidov kako prijazno besedo in darilo. Nato si je v družbi ostalih gostov ogledal vse prostate v d«-mu. od svetlih, zračnih spalnic pa preko kuhinje ;n jedilne shrambe do kopalnic pisarne stranskih prostorov in vrta, kjer ne manjka niti prostora za sončenje in bal:n-canje, da bo bivanje v tem kraju čim prijetnejše. Zanimal se je za vsako malenkost, rudi za namero, ki .io goj jo. da bi invalide s posebnimi šoLkirni in strokovnimi tečaji povedli v poklice, v katerih bj se spet čutili enakovredne člane družbe. Kajti za to gre v glavnem, kakor je omenil g. prezident, da ne dobe ljudje niti za trenutek občutka, da so zavoljo svojih po-5kr»db kakor kold manjvredni. Skoraj celo uro se je g. prekid on t pomu-dil med invalidi ter pevci tehničnega odseka v res prijazno urejeni >k_mečki sobi« invalidskega doma. kjer je vsak kos opreme v domačem siofu delo pričini h domobranskih rok in kjer bodo štivo, šah. radio in druga razvedrila skrbela, da ne bo stanovalcem nikoli dolg čas. Slo je že proti enajstim, ko se je g. prezident s svojim spremstvom dvignil in se bolniški dodatki preveliko višmo in da jih je treba znižati, ker b. bilo sicer moteno ravnotežje pri prehrani ljubljanskega prebivalstva. Novi obroki tuberkulozno bolne niso mnogo prizadeli. Le za mladino do 6. leta je bil obrok maščob znižan na 400 gramov. Za druge bolezni so se dodatki speci-fleirali in znižali tako, da so le tri skupine bolezni lahko dobile stari maksimum ooio-kov. Te zmanjšane količine so bile v veljavi od 1. maja do konca avgusta 1941. Septembra je s posebno okrožnico Prevoda affoptla v veljavo nova razdelitev. Okrožnica je ugotavljala, da so se bolniški dodatki v zadnjih mesecih dodeljevali preveč širokogrudno. Pregledi so pokazali, da so bili izd.m; bolniški dodatki večjemu številu oseb, katerim po predpisanih določilih ne pripadajo. Okrožnica je uveljavljala za deljenje bolniških dodatkov naslednja pravila: umetno hranjeni otroci do 12 mesecev dobivajo dodatek sladkorja 500 gramov mesečno. Za jetične so ostala v veljava dotedanja določila. Najvišji dodatek mesa, ki ga lahko vik dobi, je 50 gramov dnevno. Pii pernic ozni anemiji in Basedovi bolezni je bil določen kot najvišji obrok 600 gramov maščob, (300 gramov moke ali testenin in 5u0 gramov sladkorja. Pri vseh drugih boleznih se sme izdajati kot najvišji obrok 500 gramov maščob, 500 gramov moke ali testenin in 500 gramov sladkorja. D abetikom se sme dodeliti 250 gramov maščob samo proti vrnitvi 500 gramov sladkorja. Dajalci krvi prejemajo kot doslej enkratni dodatek 500 gramov testenin, 400 gramov maščob in 750 gr mesa. Tako so se s to okrožnico bolniški dodatki za vse bolezni razen za jetiko zopet znižali. Konec avgusta je znaSalo število oseb, ki so prejemale bolniške dodatke 10.201, konec septembra 9998, konec oktobra 9133, konec novembra 7675 in konec decembra 7346. S 1. decembrom se je znižal obrok sladkorja na osnovne živilske nakaznice na ga krvaMda posebej ter od mož ki so vodili dela za ta dom in vodijo sedaj njegovo uoravo. Svoboda govera, združevanja m komunizem POEnaimo poKtačine sisteme, ki odkrito ln možato prtenavajo, da niso demokratiči | in smatra rjo ustanjove liberalne demokracije za preživele jn škodljive, ne poznamo pa poUt*čnega sistema, ki bi bil bolj daleč od demokracije, obenem pa hotel veljati aa bcflj dearriOksrauicaijeHga, kn kor komunizem. Dve najvažnejša temeljni načeli domc-kracije sta svoboda govora in zdmžev^rrja. Kako s temi demokratičnlm§ dižavijan-skimfl svobošcanaimi kanumLert.čni >de-mokraciji« ? Brez svT'bode gv^vora tn tteSca si resničnega ctornokratičtaegra življenja ne morerr o pred-stavijaii, kajti deirmckraoa.ja se često upravičeno 02aviČuje kot javni rcz,:ovor svobodnih državljanov'- o javn.h rečeh. Brez take svobodne javne debate bi se državi jar i sploh ne mogli opredeljevati in poki miti svojega zaupanja pri svobodnih in tajn h volitvah, ki So nadaljnji pogoj demokracije, tis temu, čigiiir program in ni .enje so sp^zinaJe. za pravilno. Kdor hoče biti de-niokrat, mora priznati svojim sedržavija-roni pravico do svobodne besede. Komunisti aplo&ie srvL^bode govom iai tiska ne primavajo in vendar zatrjujejo, da so de-moicrati — čudni demokrati! To pravico pi iznavoijo le sebL V razpravi o >grški krizi-c moral zapadni denioka-at ChurcliiTJ. poučujti svoje vzhodne >damolaviučne< za-veznJke, da resnična demokracija ne pomeni le svobide za komuniste, marveč za vse, KooMsssta radi zatrjujejo, o>a ao se pri-bližaJi demokraciji s priznanjem UVObode vesti m mišljenja. S tem dejansko niso pri22iali človeku prav nr-kake pi^irvice, kajti svoboda vesti tn mišljenja spadata v tisto notranjo področje človekovega življ«n>a, ki je odtegnjeno ttfcti komunistienenui nadzoru tn nasilnemu posegu. Te notranje intimne svobode ni inogle člo\*elm vzeti niti komiiniacon, kakor bi mu jo rad, z u\o mu je tuda ni mogel priznan in vrnit-, pa»5 pa je zatrl vsako možnost njene mmm (je rnanifestac-je, ki bi se izražaJa v svobodi lzpovedanja. Konrunizem naspqr*rirje srvObod; go\-ora in tlaka v teoriji in preiksi. Stalin je v svojih »Problemih 1 eninJzrna< jasno in rezko zapisal: >V nasi deždli nd tiskovne svobode za buržuazijo.« Moskovska Pravdi*« je 22. junija 1936 zapisala: > Strahopetni bur-žujslci tisk je za vedno iztrebljen iz dežele sovjetov*.... Kdor skusn. izpodkopati te-rnelje socialisti enega sistema... re bo i dobil riti koščka papirja ... ne bo smel prekoračiti praga ka&e tisftoarne .... ne bo mu dovoljena nobena soba, noben ko-tiček, kjer bj rnogei s svojimi besedami širiti strup. < Pri tem to komunistov ne moti prav nič, da ne bi aehtevađa zase svobodo v državah z drugačriimi poltič- ndmi ln oociailnimil sfistecni za izpodko-pn.vanje tecnedjev teh sistemov. Kcct«inlsti ▼ svotn stališčih in »3htevah nteo dosledni. Kjer niso ra ob'asti se sklicujejo na de- moCcraoijo, lq>er so na otožastt, tarn ao demoficnacd>> zatrM- Tfeko je s svobodo tL. z iskrenim stiskom rok poslovil od vsake- mesčeno 250 gramov na osebo, za bolnike pa v toliko, da ne sme znašati mesečni obrok pri posameznem bolniku več kot 500 gramov. Količina mleka za ljubljansko prebivalstvo se je lani zaradi vneme in prizadevanja pristojnih činiteljev in uvidevnost: lastnikom krav razveseljivo večala in povečala tako, da je lahko dobivalo sčasoma splošne vedno več prebivalcev potrebno mleko. Konec leta so delili mleko takole: otroci do enega leta so dobivali 1 liter mleka dnevno, otroci 4x1 2 do 3 let pol litra, od 4 do 9 let 3 del, noseče žene od 5 meseca naprej pol litra, osebe nad 75 let trikrat tedensko 2 del, mladina od 10. do 14. leta pa je dobivala od 2. novembra naprej 3 krat tedensko po pol litra mleka. L^lniki so dobivali trikrat tedensko po 2 do 4 del. Konec decembra je nastopila ta sprememba, da so otroci in noseče žene dobivale še vnaprej tako imenovano enotno mleko, vsi drugi li] . \ !"enci pa posneto. Iz maščob posnetega mleka je začel Prevod izdelovati maslo, ki ga je v začetku letošnjega leta začel deliti bolnikom, otrokom in bolnišnicam. skane io govorjene besede v konaunistični vlada vted. kljub temu pravijo komun s t i, da so prvoboritelji svobode — čudne svobode! Kake, pa je z drugo temeljno demo-kra.ično svoboščino združevanja v komunistični vdenioS-inaciJi« ? Kjer ni svobode govora in tiska., tam logično tudi ni svobode krkršcega koli po1 iti'nega. knll'-me-ga, strokovnega aii drugačnega združevanja razven določenega idejnega kioga in raodzor«2*zlaga kom^iistlčine vdemokraoije« z o^rom na dve temeljni načeii dernokr#icije o svobrdl besede in sv'obodi združevanja. Nihče naj se ne van j, da je to vsebina tudi Titove >dcrmokracijr . ga spričevala je poslal pokraj inskemt« zdravniku v odločitev. Podroben seznam I vloženih spričeval o boleznih kase. da je \ bilo zaiadi jetike vloženih 2997 zdravniških j spričeval, zaradi anendje 2738. za sladkor^ i no blezen 5914, za zletenična obolenja 921, 1 za gastrične tvore in tvore na dvanajster-i niku S39. itd. Zaradi raka in drugih novo-j tvorb je bilo vloženih 116 spričeval. Rekon- j valescenti po oper;ieijah so vložili 129, bol-niki z ra2Smml srenimi. živčnim4 obolenji in rekonvalescenti po raznih infekcljslah obolenjih pa 565 spričeval. ^Razgledpo svetu ROOSM'ELTGV Prezident'Rc&se\'eli kai rttd govoH v svojih govorih o pcdjnsU'ii timeriškeiia rurodti kot nosite'K; noivg.j ra/a rut s\x!iu Pri tem ga prav nič ne mati dej^ti'o. da n/egovi vborji bojevniki« razbijajo z dosledno n.tiančrtost io največje \TednosH č/otvšl-eg.-? duhu in civilizacije* k\ cVi veš/va. Molče tixli prehaja preko dejstva, da Uvi ravno dobršen del ameriškega ljudstva V prilikah, ki so vse prej kakor člo-vx ka dostojne. Z njim je mogoče primerjati samo še življenje an^eških deLn*skih .«r/ojev v zlo-.iljsr.ih slumih. Trctj'rut prebivalcev Sew Vorka, to je nad tri milijone duš, živi v z/o-gpasnjh Tencmcr.t-houscz okrajih, kjer je sončni ž.irck priJ\T do^CKiek in tapkM svežega rr.-at.-i nara\mcist čudež. So to okrali z visokimi stano-vanjskimi \'OJa$nicami v ozkih ulicah / malimi st;mr>\'ani*kimi prostori in se manjšimi okni. S ramšča x~> še predpotopna. O kakem irfu ali zelenju ni duha ne duha na ure dafeč. V majiinih dio- ali trisobnih stanovanjih žhH po\*prečno deset do dvanajst IjodL Mrčesa vseh \TSt kar mrgoli. Bolezen je stalni gosi. Ofroci so slabokrvni in n.-hitični. Navadno ima po pet, šesjima se boji rfrn'ifajo tako. kakor so si to zamislili Američani. Klub silni člo\*e*ki in materiafni premoči ne morejo streti junaškega odpira japonske popadke, ki se bori kakor klitsični funaki. Ameriški dopisniki opisujejo boie nn tvojimi kot najbolj krvave, k:r so jih doživeti in nrm* nič ne prikrivajo, da so ameriške izgube izredno hude. V si-oiih p<>ro čilih oprzr.ičarejo ameriške če!e4 di: v> v bojih na lem Irn^avem otoku naletele na )tova japonska orožja, ki rlh Jnprmci doslej ic rteo nikjer uporat>ljati. Na'prej so pričeli uporabljati posebne vrste raketnih bombi ki so zahtevala med ameriškimi \"OJuki izredno \"eliko šteiilo mrtvih m ranjenih. Pozne h so postaviti v lx>j nova metala 32 cm granat, ki imajo ttrahovito prob : v?'i silo. Naposled pa »o pričeli uporabljati tudi 20 cm nkotne £rtmrtc. ki sy> napolnjene z neko posebno močno ek*pkxzivno sn^A-jo. NiCENJE NEMŠKIH GOZDOV tr toi 1 ' 'črfv za-uničenfe Nemciie. katere* . izvesti ztn ezniki, je zabeležiti no\ • :^;..ijo. Kakor pekoča lurt aSundav tm, je Churciiifl izrecno odobril zahte-vo ! ega poslanca v spodnji zbornici, naj sc f k a jo vsi fgmdovi v Nemčiji, les na izroči Antfiii. Ust je tudi tzračiuuJ, kakšne koristi bo imelo angleško gospodarstvo od tega in kakšne uničujoče posledice bodo zaradi tega naštele za Nemčijo. Ker hočejo v/.efi Nemcem tudi vse premogo\*nike, bi torej zmrznili t:*t't Nemci, Katare M ne pobrala lakota. >iusek Ludvik: Frotitufeerkulazni dispanzer naffrolj pereči problem nsšega zdravstvenega skrbstva V zadnjem času smo nekajkrat že srečali misli o Protitube: kuioznem dispanzerju, vendar ne b?- nanr.k. če se nekoliko ustavimo tokrat ob le nt statistiki' in poročilu Protitubcrkulozne-.a dispanzerja za preteklo leto. Mnogo važnih misli vstaja človeku, ko prebira številke .ki skušaj v neki meri obseei in podati vse ogromno delo Pi otituberkuloznega dispanzerja za leto 1944. Predvsem je najvažr;?;še. da se takoj v začetku letrknem prevnžnega prcb!«ma — prostorov P: ctitiiberkulcznega dispanzerja. To je pa tako pomemben problem, da se mi zdi prav. da ga nekoliko obdelam šele potem k~- bomo imeli pred^eboj celotno sliko dela v ^retečenem letu. Vseh preiskav je Pr^tituherknlc-znl dispanzer izvršil v letu 1944 skupno 11.939; število ie od preiskav v letu 1943. znižano za 7191, kar gre predvsem na račun letalskih alarmov. Prvč je bilo v dispanzer ju pregledanih 3627 liudi. od katerih jih je h&o 63 težko bolnih (odprta pljučna tuberkulr>za), pri 293 je bila ugotovljena lažin oblika pljuč.ne tuberkuloze (zaprta pfi. tuberkuloza) in pri 9 je bila ugotovljena tuberkuloza drugih orsanov: ko- J sti. kože, erla itd.). Ponovno je bilo preiskanih 5503 ljudi. Ta številka je zelo pomembna, ker crovori o številu ljudi ki se { nahaja to v stalni kontroli Protituberkuloz-nesra dispanzerja. Kakor smo že večkrat poudarili, je relna kontrola vseh onih. ki so kakor koli ogroženi, pa četudi niso bol- { ni. ena od prevažnih naloer protituberku- } loznega skrbstva. Rentgenskih preiskav je ? bilo v dijspanzerju izvrsenlb 9C40, klinic- j nih pa 5474. V zdr^vlj^niu se je nahajalo v letu 1944. v Prctituberkiilcznem disnan- zeriu 458 ltudl (v lotu 1943. samo 109 >. pod nadzorstvom pa je bilo v tem letu 365 ; (v letu 1943. 502) lTUdt Ol prevažnih serijskih preiskav moram predvsem omeniti 1 posebno skrb. k io posveča Protittibci ku fozni Otepam? 9#d mladini (3164 šol- skih otrok je bilo serijsko preiskanih), kar je silovito važno, ker je ravno ta mir najbolj prizadeta. Zraven šolske mladine je bilo serijsk-: preiskanih tudi večje število obveznikov delovne službe, ki delajo pri Organizaciji Tolt. Zelo je naraslo tudi število oseb. ki se zdravijo z umetnim on rume toraksom. saj je bila izvršena polritev z zrakom 1119 krat pri 400 esebah. V bolnišnico je bilo poslanth 29 bolnikov. Močno se je od leta 1943. tud j zvišalo števil > nhiarof, saj znaša 12S obiskov pri bolnikih in njihovih družinah: vendar je še vedno prenizko, kaiti Protituberkutozni «'1 c-panzer n:ma na razpolage cknrofj zaščitnih sestra, ki bi se lahko posvetile snmo temu prevažnemu skrbstvenemu in socialno-higl-enskemu delu. Zelo zanimiva je tudi zvišana številka i£l3n:h^rotrdil za dodatno prehtrano (2311). ksrVimo dokazuje, da se ie Pr.tituberkiilcvni cis^anzer z vsemi močmi trudil pomagati najbolj potrebnim tudi na ta prevažeh način, le žal, da so možnosti zelo omejena. Vsa navedena števila podčrtujejo eno samo resnico in neizprosno dejstvo — tuberkuloza narašča iz leta v leto in vsi, ki iim je zdravje naro'.a pri srcu. so morali š težkim srcem obstati pred številko 240 oof kolike* znaša umrljivost za tuberkulozo v mestu Ljubljani za preteklo leto. Ako se malo ozremo nazaj ln pogledamo na prvo leto v vojni 1941. se bomo spomnili, da je tedaj znašala umrljivost za tuberkulozo 9o./«M>. Dejstvo, ki znova podčr tuje vse tisto, kar sem o Prct:tuberkuloznih d^snanzeriih. organizaciji utolftube*-kulc»znega skrbstva in vseh problemih okoli njesra pred kratkem že zapisal. Vse to. ka- smo storili, organizirali in uredili po privatni iniciaUvnosti v preteklih letih, je šortoglo napore in potrebe predvojnih, mir- nih let -— sami smo pa neštetokrat poudn=— rili, da nujng cd po ve v vojnih letih, letih pomanjkanja in težav. Vendar o tem pro-blemm dovolj, saj smo se ob njem ze ustavili pred kratkim. Ob letnem poročilu P roti tuberkuloznega, dispanzerja za mesto Ljubljano se postavlja drug, zelo važen in značilen poblem — problem Proti tuberkuloznega dispanzerja v slovenski prestoln ei. Ko sem ob številkah govoril v glavnih obrisih o delu v Protituberkuloznem dispanzerju. nisem omenjal mel glavnimi težavami, ki pogosto onemogočajo skoraj delo, prostorov Protituberkuloznega dispanzerja. Mislih bi si pač, da razpolaga Protituber kulozni d s-panzer z odgovarjajočimi pv stori, vendar t sti, ki snio vsak dan gest je v njem, vemo, da temu ni tako in da je tako važna < ilro-higienska in zdravstvena ustanova gost v skiomnih jn pcpolnoma neoOgovarja jočih' prostorih v Zavodu za socialno zavarovanje, kier gostuje že od mo'e ustane v.t ve. Po zakonu o zdravstveni službi bi mesto Ljubljana kot največje BlOMBflfcO mesto bilo dolžno že zdavnaj zgraditi in urediti cdgc-va rja joče prostore Prctitubor-kuloznemu dispanzerju. Zakaj .se to v letih, ko je bilo za vse mogoče devolj ie-narja, ni zgodilo — ie t^žko uretoviti. Koliko stvari so v Lriubliani v tstih letih gra-d U iz iavneea df-n.vrja in sprašujemo se danes epravičeno ob ogromnih številkah, ki iih beremo v letnem poročilu Protituberkuloznega dispanzerja, koliko od teh mnogih, bolj al: manj estetskih okrasov prav za prav služi danes Liubi-a-i' ;n Ljub, iiančanom! — V vojnih letih je blo seveda vse dvakrat težko. Material ae je r>odcaž:l. p1:'«^ so velike ln nove skrbi. Vendar -je prav. da se ob t^h visokih številkah ki govore eč ne ukvarjam. Se ne izplača« Nato ie zof/et vedet na kolo tn se odpeljal. Grenko razočarana sem gledala za njim. Ns hrbtu ne mu je zibal poln nahrbtnik. Morda je \ nrem tiči J a kekšna zdaj tako sodobna »protivrednost«? Kdo ve? Vdala sem se v božjo volk) m kuhala v svoiem edinem še celem loncu enolončnice, dokler ni še v tem zazijala luknja. Zdaj pa sem hočeš nočeš bita pri*i!iena podvzeti najbolj energične ukrepe. Zmetala sem v cekar vse no je preluknjane lonce in se odpravila v mesto v trdnim sklepom, da se ne \rnem prej, dokler mi nekje ne zakrpajo vsaj enega tone . Napisala sem si naslove vseh delavnic, - to se \>časlh ukvar j.?li s tem poslom in se zapovrstjo oglasila pri vseh Toda povsod so me ie pri \rat:h odpravili. »Ne bo nič. Za krpanje lonce\' nimamo Česa,* »Toda za božjo i-oljo*, sem moledovala, »v čem pa naj kuh:m?« »To nam nič mar.* V neki deknmici se je pornočnik ravno ukvarjal s krpanjem nekega lonca, vsa srečna sem mu pomolila še si'Ojega, »Ne sprejmem.« je zarohnel, kakor da je zabobnel grom. »kai niste brali na \Tatih. da ne sprejemamo posode v ponfaiilo?* »Pa jo vendar popravijate.« sem ponižno mgpvarfala m pokazala lonec, ki ga je imel v rokah. »Ta je pa od nekega moiecta priiatel'a« mi je pojasnil in mi obrnil hrbet T 'sa skrušena in obupana sem se zvečer zatekla no nas\'et k neki sinji prijateljici, ki mi je že večkrat prav silovala. Ona mi je zaupno povedala naslo\' nekega zakotnega kr-pača posode. : bom našla? Če koga slučajno po- ▼ zadnjem času je oživelo zanimanje za našega opernega pevca Franca Pogačnika-Navala in »Slovenski narod« je priobčil poleg Jerajevih Spominov na Navala (dne 11. decembra 1944, št. 49) tudi nekaj zanimivih črtic iz njegovih mladih let (dne 27. decembra 1944. št 51: 5. febr. 1945, 51 6). Njegovo poznejše življenje pa je današnjemu rodu neznano. Tudi v naših Časopisih m revijah ni najti o njem kaj več zapisanega. Narod, ki svojih velikih mož ne pozna in ne časti, na vreden, da jih ima. Zato hočemo letos, ko se spolnu je osemdesetletnica Navak>v"ega rojstva, opisati vaaj v glavnih obrisih njegovo življenjsko pot Pri tem smo porabili deloma njegove lastne življenjepiane podatke ,ki se nahajajo v zasebni lasti, deloma pa navedbe njegove Se Živeče sestre, gospe Roze Peiano-ve; upoštevali pa smo tudi beležke naMh časopisov in revij iz prvih let njegovega razmaha 1, Dom in rod Na južnem pobočju gore sv. Mohorja, ki kraljuje nad Se liko dolino, leži sredi .skrbno gojenih sadovnjakov, približno 600 metrov nad morjem, prijazna vasica Pozi m O, sestoječa iz kakih 10 his s 60 prebivalci. Odtod se je odselil sredi prejšnjega stoletja posestnikov sin Jernej Pogačnik v Ljubljano ter si tam ustanovil krčmo v Korejski (danes Puharjevi) ulici št 1. Iz zakona z Radovljičanko Terezijo Justin se mu je rodila kopica otrok, ki so pa iz večine mladi pomrli, med njimi prelepa 16!etna Antonija. Zrelo življenjsko dobo so dosegli samo trije: še živeča hčerka Reza, r>oročena izza 18S9 s trgovcem, sedaj že pokojnim Milanom Pelanom; sin Ivan, rojen 1- 1850., poznejši višji sodni svetnik in predstojnik okraj, sodišča v Kranju (umrl 6. febr. 1925). in sin France, rojen 20. oktobra 1865. slavni naš operni pevce. Francetov oče Jemej ni bil Kaj trdnega zdravja. Umrl je L 1G81. star šele 49 loi. Bil je dober oče svojim otrokom. Starejšega sina Ivana je dal v gimnarijo. Franceta pa v realko. Bil je glasbeno prav nadarjen; rad je brenkai na kitaro in sj zraven zažvižgal kako domačo. Njegova gla-^bena nadarjenost je prešla na vse njegove otroke; ves dan je bilo stanovanje po in o petja. 2e zgodaj se je v Francetu Pogačniku pojavilo veselje do glasbe. Pri otroških igrah, ko so domači in sosedni otroci posnemali litanije, si je prilastil vlogo zborovodje in dal brezobzirno ponavlja-t; pesmi, če se mu petje ni zdelo pravilno. Pozneje, ko mu je oče umrl, je prestopil iz nižje realke na učiteljišče. Tu je našel v Anionu Nedvedu, tamošnjem profesorju glasbe, moža, ki je spoznal pomen njegovega krasnega glasu in njegovega g!a-be-ney-a talenta. France Pogačnik je postal njegov najljubši učenec ter je pod njegovim vodstvom hi*ro napredoval v lepem petju; zraven se je naučil igranja na klavir in harmonij, pa tudi na gosli 2. Cerkveni pevec Osemnajst let star, je začel naš France zahajati v mešani zbor. ki je pod vodstvom Leopolda Belarja, takratnega šolskega voditelja II. mastne ljudske šole na dr a bnu. o? k r bo val cerkveno petje v šentjakobski cerkvi. Pri šmamicah je bila cerkev, zlasti ob sobotah in nedeljah, natlačeno polna, saj je °b koncu pobož-nosi: Pogačnik vedno zapel kako lepo Marijino pesem, pa bodisi »T: Marija rc/ -ca« ali slov'ti »Ave Mariji«. Njegov zvonki in obenem sladkornih tenor je objemal vernike in mašrike z očarujočo silo, da kar niso marali zapustiti cerkve. Iz te dobe nam je Pogačnik v nekem pismu na svojo sestro, gospo Rozo Pelan iz L 1936, ohranil naslednjo nvčno do-godbo. ki jo podajamo z njegovimi lastnimi besedami: »Ravnatelj Belar je enkrat ko smo pri liranijuh peli. pozabi] ključ do' omare za note. ki je zato nismo mogli odpreti. Kaj steriti? V dveh minutah bo žuonik Rozman zapel -Tan-rum ergo« in kaj potem? Hitro o J ločen, sem odrinil g. Belarja od orgel j. se sam vsedei na njegovo mesto in začel igrati na orgijah. Ko je gosood Rozman zapel znate, lepo prosim, prigovarjajte mu. da sklene z menoj prijateljstvo \'saj za neka; kratkih ur, da mi bo zakrpal vsaj en lonec. Povi te mu na uho. da imam tobačno ktrio in močihi voljo, da zadnje čase nič ne kadim. Morda ga bo vsaj to ganilo in mu seglo v zakrknjeno srce, če u& ne ganejo moji ubogi pretuk njani /onc/°/ te clil!' in — me vrgeL Nato sem sel k direktorju Hrovatu in mu rekel, da bom šolo zapustil In zapustil sem jo! Par dni potem sem se začel uči'i vse predmete za 6. in 7. razred realke. Šel sem tudi k profesorju Vvumerju, ki je bil profesor najinega brata Ivanu ter ga vprašal, kaj moram študirati, da prebijena intelgenčno skušnjo za enoletnega prostovoljca. V Trstu sem prstem od lu-žil eno leto vojaške službe. Tudi Albin Belar,- RaKteij,3 Gvajc4 in par drugih 1 V s-tarem stanovskem gledališču na Kongresnem trgu (pogorelem 17. februarja 1887) so bi i a razen siojišča v ozadju tudi še mesta za posamezne stoječe poslušalce na obeh straneh parterja, t.k pod ložami, tako da so se najbolj goreči poslušalci lahko pomaknili prav do or-kas-ra. 2 Albin Be:er. sin nadučitelja Leopolda Belarja. Pogačnikov prijatelj iz mladih let, poznejši profesor Ij. reclke in dežel, šol. nadzornik nemških ljud. šol na Kranjskem; bil je priznan seizmolog. 3 Raktelj, sin učitelja na II. mest ljud. šoli. Fr. Rak'elja. poznejši polkovrJ£k * Anto": Gvajc. tudi Ljubljančan, poznejši slikar (1365—1335). je bfio tam. Jtea sem bC pof leta komandant šole- C Božiču 188 S smo vsi Slovenci postali poročnik-« Ko je Pogačruk-Naval napisal te vrste, mu je bilo 71 let in vendar, kako živo so mu ostale v spcrrunu vse po ir ob nos ti usodnega popravljalnega izpita pred 53 let, ki je odločil Navalov© življenjsko pot Občudovati pa moramo njegovo krepko voljo, prevdarnost in pridnost, s katerimi je premagal to prvo veliko življenjsko kriza Ne, na pol poti ni hotel obstati, ampak pridob.ti si popolno srednješolsko izobrazbo, višjo, kakor bi mu jo bilo nudilo učiteljišče. 4- Na dunajskem konservatorifu V začetku 1857 je odšel Fran Pogačnik po nasvetu prof. Medveda, a preti Volji svoje matere, na dunajski konservatorij, kjer je spoznal profesor Jožef Go-rtsbacher v njem rojenega opernega pevca. Sprejemno skušnjo je jako dobro prebi i ter je prišel, preskočivši kar 2 letnika, takoj v operno šolo m bil opix>ščen vsake šolnine. Ze ob javnih nastop h učencev konserva to ri ja je zbujal splošno pozornost (med drugimi tudi skladatelja Bralarnsa in slovitega glasbenega kritika Hansa Richterja) ter veljal za prvaka teh koncertov. Ze tedaj si je nadel, neznano po čega v i. pobud:, umetniško ime Franc Naval. Ko se je v počitnicah 1887 mudil v Ljubljani, je ob izletu Cehov na Kranjsko 11. avgusta zapel v cerkvi na blejskem otoku navdušenim gostom svojo slovito »Ave Marijo (»Slov. Narod« 18S7, št 182). Februarja 1838. v drugem letniku kon-servatorija. je moral kot rezervni poročnik 93. pešpolka na enotedensko orožno vajo v Olomuc, kjer so se preizkušale prav tedaj uvedene nove Mann'ichcrjeve repetirke. Na prigovarjanje tovarlšev-častnikov in na prošnjo gledališkega ravnatelja je nastor:l 13. februarja 1888 v (»iomuškem-gledaiiš-1 u kot Lionel v operi »Marti« in dosegel velikanski uspeh v razprodani hiši. Ta Pogačnikov uspeh pa ni ostal neopazen, kakor bi bilo misliti z Hirom na dokaj nepomemben kraj in prložno- sten nastop. 2e nekaj dni potem je dobil 23-letai učenec konservatorija povabilo za gostovanje na opero v Frankfurtu ob Mainu Dne 21. februarja, torej teden po Olomuški improvizacij, je nastopil v Frankfurtu v operi »Marti«, 1. marca pa kot Amold z VVi'tkelrieda v operi »Viljem Tellc in to s takim uspehom, da je bil takoj nameščen na frankfurtsko oporo za dobo 7 let oričenši s 1. oktobrom (»Slov. Narod« 17.' febr. 1883. št 39» »Laib. Zei^ung* 1888, št. 47). Ko je dokončal študije na dunajskem konzervatoriju (odhodno izpričevalo z dne 5. julija 1883), se je za kratko dobo povrnil v Ljubljano ter na koncertu Glasbene Matice, prirejenem 8. julija 1888 v re-dutni dvorani, navdušil občinstvo z Ned-vedovo ->Pred durmi« in Jensenovo »De*e spi«. Slovenska (Vojteh Valen ai in nemška (Onm-Januscho\vsky) leritika mu je proroke—na sjajno bodočnost (»Slov. Narod« 1888. št 155. 157, »Laib. ZeiUmg*, 1888. str. 156). Ostalo poletje je prebil rtri prijarteljsld r>ini Belarjevih v Gorjah pri Bledu. Dr. FRANCETU VIRANTU V SPOMIN Da je jesen, bi zapisal: List za listom vene. pada ... Pa smo v najlepši pomladi: France v vrtu, ki leži nasproti Tvojega dom* .se odlaša kos, ki z izvoljenim snleta p i gnezdo za mladi rod; med pornladnimi rožami se sprehajata in s sladko govorico zagotavlja č rriuh.ee izvoljenki najlepšo bodočnost___ France, davi pa je obstal pod Tvojim oknom mladenič, plaho se je oziral na- S. B.: 0?: 'gac Tiste dni sem se bil v glavo precej zanemaril, da sem res imel videz nekakega umetnika. Slrnisče na bradi in razmrj -lasje so me značili za takega, sicer pa sem. bi oblečen kakor navaden zemljan. Prav ta':rat in tak sem šel v bolnišnico, da ob-Lščem prijatelja ,ki je ležal na kliniki. Tolažil sem ga. kakor je to tako cb čajno, da je videti mnogo boljši od mojega zadnjega obiska in da sem prepričan, da bova v kratkem — samca, kakor sva — spet kako krepko zaigrala. Trpko smehljaje se je poslušal moje besede m dejal, da tudi on to upa, kaj pa je mislil, tega ne vem. Poslovil sem se z obljubo, da kmalu spet pridem Na hodnik stopi vsega me ogovori bolničarka, ki sem jo prej vide? v sobi pri pospravljanju posteljnine, rekoč: »Gospod umetnik prosim, vas li smem nekaj vprašati?« »Aha,« sem se začuden oglasil in objel dekle z očrni. Čedno punče; kot račića v puhu je bilo videti; mehko in tako lepo me je pogledalo, da mi je postalo kar gorko okoli srca. • Veste,« je rekla in zaprla črne očke, •veste, na moč se zanimam za glasbo, pa bi vas rada nečesa prosila.« Spet sem hotel reči »aha«, pa nisem rekel, ampak »prosim«, sem dejal, »kaj pa bo takega?« »Veste, sem slišala, ko ste rekli gospodu na številki trt, da bosta spet igrala, ko ozdravi,« je zagostolela in jne spet lepo pogledal*. »Aha.- sem ođvrofl, sto sto sUsali?« — »Prav ste slišali, prav*, sem zategoval odgovor in premišljeval, ali naj pravem resnico ali naj igram glasbenika.* Dekle je čedno, moj okus, morebiti bi bila pri;:ka za ožje poznanstvo. Premagal me je skuš-njavec in sem dejal: Prosim, gospodična, govorite, ve? sem vam na raz:- 1 .. čeprav Branik ta izraz zame lava.-; Ta odstavek o Brezniku je bil odveč in tudi še danes ne vem, zakaj &em ga dostavil. Dekle je spravil v zodrego. Pa si je kmalu opomogla, prezrla Breznike in rekla: »Veste, zelo rada bi =e ue..a g'asbe, pa ne pr>znam n; kog ari k: bi me učil ali pa vsaj svetoval, kako in kje raj aačnem.« Zdaj ?e mi je po asociacij: enakih razmer zbudil v spominu dogodek iz davriih dni, ko sem kot študent na Dunaju poučeval slovenščino na Berli*~vk- iez:kovni šoli. Ravnatelj BeTlitz mi jo pravil, da se je nekoč zglasil pri njem nameščenec neke eksportne tvrdke z željo, da bi se učil albanščine. Ker Berlitz uči elja za ta jezik ni imel, pa je hotel kljub temu ohraniti ugled in sloves svoiega z?.yodn. je sam osebno prevzel pouk. Kupil si je Pekmezi j evo slovnico in se sam učil albanščine tako. da je bil vedno vsaj za eno lekcijo pred svojim učencem. Upal je sicer, da se učenec naveliča in odneha, zakaj lekcije za ta jezik so bile pr^v- drć>ge. toda trgovski zastopnik je bil vztrajen in je zdržal do konca. Tako se je Berlitz naučil albanščine. Meni sicer ni bilo treba reševati ugleda In slovesa, toda dekle je bilo lepo kot japonska češnja, kadar cvete, in kdo mi bo zameril. r!a ^ern sklenil ravnati se po pokojnem Bcrlitzu. »Aha,« sem za'.o rekel in naglasil prvi zlog. »v glasbi bi se hotel: učirl? Harmonike, gosei. čela, klavirja ali kakega pihala rraiob&t&c ►Ne, ne.* je f!cdmila in povesila veke z dolgimi resicami, »orgle so moj ideaL Veste, če v cerkvi za done orgle, me vso prevzem© in pod ž gaj o mojo željo in voljo, da bi sama nekoč imela ta najlepši instrument v svoji oblast:.« Spomnil sem se nate, dragi prijatelj Joško, ki ti gredo orgle kakor meni misel, kako sem ti včasih gonil mehove, ko si igral z dušo in telesom tako nebeško lepo. Kako so denele orgle, molile in bučale, jdkale in pele. prosile in velevale, zdaj se glasile žalostno, zdaj veselo-mogočno. Da, res. crale so instrument vseh instrumen-tovIK tebi pojdem. dregi prijatelj, da me učiš orgel, jaz po bom plod tvojega truda delil s svojo učenko. Z mo.jo novo znr.nko sva bila kmalu v podrobno domenjena. Segla sva si v roke in se ^poslovila" xDar.ee teden ob treh popoldne!« Se isti dan sem stopil do prijatelja or-gl-avca. Hitro sva se pogodila o vsem in naslednji dan sva že pričela z učenjem. Za vaje na domu sem si nabavil majhen harmonij. Cez teden dni se je oglasila pri meni moja učenka. Dvakrat v tednu sva imela šolo. Moja učenka je bila vztrajna kakor tisti trgovski agent v Berlitzovi šoli. jaz pa nisem t zdržal kakor njen ravnatelj: omagal sem na pol pota do orglarske umetnosti. Lepega dne sem se Izpovedal svoji učenki ... Za hip je ostrmela, potem pa se je sladko zasmejala... Harmonij imava še. Za spomin. Orgle jih postaviva v vrsto, kakor stranske pl" pa nama nadomeščajo otroci, ki so, kadar ŠČali V njih okofl, poidmavci je z tjiam m si um mi a je dajal poguma: »Bo že kako! Prepasati se bo treba malo krepkeje, kadar se bo oglašal glad. Darežljive roke gospoda 6>jktor-ja ni več — spomin na njega naj te krepil Vztrajaj, fant in z jasnim očesom glej v bodočnost! Življenje je večen boj — zmagovit je oni, ki vzdrži . ..« Opazoval sem človeka in zdelo se mi je, da mu je solza orosila oko. Pa je pristopil k njemu č'ovek — poznam ga — slovenski umetnik je: »N;č cmeravosti, sine! NlSj edini, ki mu je odvzela pomoč. Neskončna vrsta nas je: bolnik , študentje, umetniki, berači, postonači. obupano! ga bodo pogreša'.!... Kaj bi! Dobro Ti je ^nan©, da je gospod France imel za vsakogar zdravilo, da je ljubil Človeka, odklanjal pa jokavo*?! . . . Ne žali spomina!« « s Mračrlo se je. ko sem pred dnevi stopil v delavnico gospoda Frenceta. Sedel je v naslanjaču, ki je stal pred velikim oljem pokojnega Jakopiča. Ves prevzet je bil, da niti opazil n; mojega prihoda. Na ponovni pozdrav je okreml glavo, se veselo nasmehnil ter mi pričel pripovedovati: »S posebno pobožnostjo pris'o'vam dnevno k mojstrovinam, ki so jih ustvarili naši izvoljenci. Kdor Ijrbi pesem, ri i/.prije-i. in kdor ljubi sozvočje barv, ta je vrvLSen nad grehom. Neoskrunjeno je njegovo srce in ostalo bo na vek? neoskrunjeno. . .c »France, moj d-»bri FVant-e« se je oglasilo iz sobe ob čakalnici. Glas pokojni* kove matere ie bil, ki se je v snu pogovarjala s sinom, ko je nastopil oot v večnost . . . Dolgo vrsto resnih obrasov je flKdala, motrila ;ih je ter spoznala v n Ih študente in bolnike .umetnike in berače, postopači in obup-.mce ... »France, moj dobri France.^ ."te je še enkrat oglasilo, nato pa je savladala tišina v domu gospoda Franceta, kjer bosta samevali dobra matj :n verni nra Matn Jožica. VVlav Deržaj- ,.. ..., ,x.n. Juh Avsrust Kžtk-j sen i astiTaS med stanari! Pokojni prezuiont Lcvičnik je b-i. fcakor e bilo splošno znano, vesel, zabaven, du-ovit in družaben goeapod. Ko je bil še aktiven, je bil v službi sicer strog in natančen kar je pač potrebno, a bil je tudi socialno čuteč mož. Pr**dno si prišel do njega, si se moral javiti v njtegOvi pisdsobi, k-er je dolga leta sedel njegov »adlatns« Kubsehe:. Bil je to bolj majhen mož. £i- vab ne ga porrl'Mla. rlečih lic-. Imel ie nicer ve.lno »Amtsmiene« t uradni iitraz). a 1r»i-gače je bil prožen v kretnj;ih in usiužeu. Tu
  • oglasil pri meni. Kljub svoji starosti je šel vedno s časom. Zanimalo g i je vse. Gledališče, koncerti, pa tudi *fan-tovalc je rad. 3>2^.vrtel« ga je tudj do Jutra če m bilo drugače. Mnogokrat mi je z zalovoljstvom povedal, kako ie tu ali tam pokrokal.. Ako sem 2*a v šali naral Jo spooTmil, kakšen je bil takrat, ko ie bil še aktiven, se je zasmejal in rekel: i Das war aber damalss ta oba sva Se smejala. Skoro srturjesi! sem pa ga. Če sem mu dal i-. nmeti. kako človaTško življenje hitro noto-ka. Ko sem imel v mladinskem oddelku večleten stalen stik z njim. ml je ob koncu svojega delovanja zapisal m^rt dnrgim v Bvrrjem pri znatnem dekretu: <5. Juh ml je kot generalnemu varuhu v mar."iknt^. rem poglelu olajšal moj.^ breme«. /*al ga vsa leta najinega prisrčnega prijateljstva nisem prinravil do te-da, ?a nagoveri približno takole: »G. Sli-bar, kie so pa gosood »Rot^: (Rath — svetniki. Ta ga vpraša, kaj bi rad. Možiček pa odgovori, da bi na vsak način :ad govoril z gospedom vRotom*. Na tov-.r;oni mu n^»-ve. da je on tisti. Zaradi skromne zunanjosti ga je kmetic sicer malo debelo in nezaupno poglelal. a ko je slišal njegov moder naavec, fe zadovi Ijon o^lšel. Tudi glede njegovo pisave, zlasti glede njegovega črnila. lahko nekaj povem, Nie-gova pisava jo bila pokončna, bolj velika, včasih zelo ter>k^ Čitljiva, da smo jo morali jg^untati • Tola, kar je mož zapisal nred v«^"- ket 40 leti, ie še danes v aktih tako dobro čitliivo. kot da ie bilo zapisano včeraj. Posluževal se je namroič črnila oesebno močno vi i v 4- bar\e. ki bd morda Se v bodoče celih 20 ali 30 let ostala tako lepa. * Med v zadnji šfcei " naaadaflknl stare-Sanoml okra-jnoga sođflOa je izostat nehote inie nekdanjega s"*3nega predstr^rika Sturma. Ostale do sedaj ne omenjene sodn>e predstojnike, ki so fungirnlj kt^t ta3d la krajšo dobo, bom opčsal v ObseSnejSi knjigi, ako j o bom izdal. Tiskarski SkrPt na je snačil v zadnjega, čfcunku ime mravljične t^rldnl! nrndnlci V pisarni dr. Ažman cz dr.' Kube!j gd*. 7. -denšek Nc-žiki. No saj ona zara:"' I .i bo nič huda, ker je tekjen: d«'*i; . sami že dfc*>i-lo. >trdo kožo*, i q> t i ^ bolelo. \ Stran 4 •StOVINSKl NAROD«, petieđerjek, IG. aprila 1945. Stcr. m Nedeljska kronika Lnihljajiii, 15. aprila. Lokalna kronika preteklega tedna je bila precej pestra. Posebno vesele so bile nekaterih časopisnih objav naše gospodinje. Delitev mcke, jajc, kromprja, nogavic in podobnega namreč ni ravno vsakdanja stvar. Minah teden je Prevod začel deliti za vsakega potrošnika po 2 jajci, ki so sicer nekoliko dražja, kakor so bila za Veliko noč, vendar je njih cena več ah manj za vsakogar zmogljiva. Razen Jajc mlekarnam je Prevod v preteklem tednu nakazal trgovcem moko za tekoči mesec in so jo stranke po večini že dvignile za prvo polovico aprila, kolkor so jo trgovci smeli oddati, ženski svet je Se s posebnim veseljem pozlravil odredbo šefa Pokrajinske unravc. po kateri bo med potrošnike razdeljen nadalini kontingent tekstilnih izdelkov, ki znaša 30.000 kg oz. 1.500.000 točk. Pri oblač lnih izkaznicah so oproščene nadaljnje štiri arabske tečke 1n nakupni izkaz TJ. za par nogavic. Mladoletniki pa bodo lahko Izrab.!] 10 arabskih ' točk in nakupni izkaz IU. za nogavice. Druga polov'ca gori omenjen-m< kontingenta tekstilnih izdelkov bo izd m a na posebne nakaznice, ki jih izstavljajo pristojna oblastva. Obdelovalci vojnih vrtov in najemniki nezazidanih parcel, ki so večj del vse ob. delane, so se mirjul; teden pridno posluževali priložnosti saditve krompirja, ki jim jo je dal Prevod. Na vsako o^ebo v družini je nakazoval po 15 kg semenskega krompirja, ki ga je del'la glavna kmetijska blagovna zad-uga. Se posebno je bilo ljudem ugjoieno. da so dobili nekaj krom-p.rja ranih vrst s katerim si bodo lahko pcmagali v gospodinjstvu še pred jesenjo. Ljubljančanj so bili pretekli teden veseli tudi zopetr.ega obratovanja električne cestne železnice. Preti koncu marca so na ulicah izostali tramvajski vozovi in so se znova pojavi: v nedeljo 8. t. m. čenrav je bila vrznina povišana na 1.50 lire', so se potniki rad; posluže vali električne cestne železnice, posebno tisti, ki imajo daleč v elužbo ali pa nujne opravke. V filate'ist. čaih krogih pa tudi med poslovnimi ljudmi je biio zadnji čas mnogo zanimanja za nove poštno znamke. Strokovnjaki pravijo, da so znamke za sedanji čas in razmere tehnično lepo izdelane, in že nestrpno pričakujejo, da bi č'm prej prišle v promet. Vrednote po 1 liro na pr-štaii že prodajajo, druge pa bodo v kratkih picsleclkih najbrž do konca tega meseca tudi že izšle. V minulem tednu je Ljubljana dobila novega kanonika stolnega kapitl j a — dr. Jožeta Pogačnika. V ponedeljek ga je šk f slovesno umestil. Obreda so se u lelež li številni prijatelji novega cerkvenega dostojanstvenika, njegovi bivši učenci in učenke, ter marijanska družina, kjer je bil dr. Jožef Pogačnik ravnatelj. Kanonik dr. Pogačnik je domn z Gorenjskega. Rod i se ^je 28. septembra 1902 v Kovorju. Po končanih Gimnazijskih in bogoslovnih štu_ b ^ bil najprej kaplan v Kranju, nato pa v Trnovem v Lubljam, kjer ie bil zve : Pinžgarjev sodelavec. Dr. Pogačnik je zr.an rud kot Uričen pesnik in religiozen pisatelj. Kronka preteklega tedna je zabeležila tudi dve nesreči, ki sta se končali s smrtjo. Na šmartinski cesti je tramvaj povozil 73 letnega železnlškesra upokojenca Miho Prelca, stanujocega v Pokopališk1' ulici. Mož je bil na mestu mrtev in so ga takoj prepeljali na 2ale, od koder je bil pogreb v sredo na pokopališče k Sv. Križu. Smrtno se je ponesrečil rudi 14 letni dijak Franci Tomaže. V družbi s svojimi vrstniki je našel el^sploziven naboj, po katerem so nepremišljeni dečki razbijali tako dolgo, dokler ni eksplodiral. Eksplozija je imela hude posledice. Vse štiri ponesrečence so prepeljali v splošno bolnišnico, toda že kmalu po prevozu je Franci Tomažič >ii h1 id-h poškodb .zdirinil. Na zadnji poti so mlado žrtev otroške neprevidnosti spremil' v neleljo dopoldne z žal na po- ališče. k Sv, Križu, že en nenavaden smrten primer smo zabeležili v preteklem tednu. Trr:-rla je najstarejša Ljubljančanka ga. Ivanka Sternova, hišna pocestnica z Eknonske eoste 10. Cez 8 tednov bj blaga gospa, Id 5ta jo lani na pragu stol:?tn ee počastila tud! g", prezident in v Imenu mestne obč'ne ljubljanske njen pooblaščenec, obhajala i00 letnico rojstva. Pred širnimi tedni pa ie za sveja leta sicer krepka ženica zbolela in ni več zapustila bolniSke postelie Gospo šternovo so po_ kopati ob številni udeležbi njenih spošto-vacev v petek clopolune na pokcpališču pil Sv. Krsžu. Ognja v Ljubljani že dali časa nismo zabeležili. V Četrtek pa so bili poklicni gasilci pozvani na Sv. Petra cesto št. 7, kjer je nastal v hiši dr. Volavška ogenj. Gasilci so ga h;tr- uduSfli Strešno tramov7je. ki se je najbrž že pred dnevi vnelo, je pregorelo, tako da se je dimnik naslonil na streho In povzročil pri električni napeljavi kratek stik. Prijatelji boksarskega sporta, ki so se že več dni veselili za srboto in nedeljo napovedanih tekem, so bili razočarani, ko so zvedeli, da ie prireditev do nadaljnjega odgođena.. Tisti, ki so bili namenjeni v Frančiškansko dvorano, bodo morali svoj pro-gram pač spremenrti in drugje dobiti nadomestilo za/ poldrugo ali dve uri zabave. Nevarno je iskanje biserov v morju Za sumiva zasedba v Wet»rovem „čarostrelcu" Nastop novega pevca v ljubljanski operi Opera pripravlja uprizoritev romantične opere »ćarostrelec«. Po presledku dvajsetih let bomo zopet poslušali privlačno siasbeno delo. Uprava se trudi, da priredi opero v takem obsegu, da bo pomenila poseben glasbeni dogodek. Tenorska vloga Maksa je zaupana mlademu junaškemu tenorju Slavku Štruklju. Talentirani pevec bo tako prvič nastopil kot operni 5 -List. Za seboj ima že lep pevski vzpon. T. eč let ie bi član moškega pevskega zbora Grafike v dobi, ko je bil ta zbor ocenjen za najboljšega. Zbor je dobil nagrade in priznanja zlasti še v inozemstvu, ko je koncertira! na Dunaju, v Pragi in drugod v inozemstvu, dalje v Zagrebu in razn h slovenskih krajih. Na raznih prireditvah ie Slavko štrukelj nastopal uspešno kot solist, predvsem pa je vzbujal pozornost na javnih produkcijah Glasbene Matice. Pia-vo navdušenje je žel. ko je pred leti nastopil v javni pevski tekmi, kjer je kot zmagovalec dobil prvo nagTado. Glasbeni pouk je užival dalj časa pri ravnatelju Juliju Betettu. glasovno pa ga sedaj izpopolnjuje priznani glasbeni pedagog prof. Ado Darian, ki -je nadarjenega pevca vešče izhkal. — Vloga Maksa v *carostrelNarodno tiskarno d .d.« kot tiskarnaria: Fri.n Jeran — Za inseratni del odgovoren: Ljuoornir Volčič, Kdo se spomni ob pogledu na zlat prstan črncev, ki se dan za dnevom mučijo v globokih rovih zlatih rudnikov, kjer po praških zbirajo zlato! Ali je komu, ki nos. iglo z diamantom, mar za ljudi, ka za goli obstanek vse življenje rijejo po kimberlevških pustinjah? Se mar katera dama z biserno ogrlico zaveda, koliko neizmernega truda je veljal vsak droben dragulj iskalce biserov? Med dragulji pripada posebno mesto biserom. Bseri so že od najstarejših časov dragocenost, ki si jo laiiko privoščijo le premožnejši ljudje. Razen tega se pa biserom pripisujejo razne skrivnostne lastnosti in zagonetni vplivi na usodo, kar še bolj množi njih dragocenost Biseri so dragocen zaklad. Ne onevajo se zaman v indijskih in pei-zijskih pesmih biserne ogrlice in diademi kraljev in maharadž. ki se ne dado odkupiti z milijoni zlata. Biserne ogrlice imajo že od nekdaj privlačno moć tatov. Draguljarji razlikujejo več vrst biserov' bi?ere z otoka Tahitlja. med katere spa-dajo vsi biseri, nabrani v Oceaniji, potem japonske bisere, bisere s Cevlona in kfek-forniiske bisere. Vsi ti biseri imajo-v pretežni večin okroglo obliko. Za najlepše veljajo čisto beli. mnogo pa je med njimi .-ivin a!: medrih. Vseh vrs4- biser-' pa se seveda ra debelo ponarejajo in čee*o prav odlično. Umetno jih goje Japonci. Čeprav ti biseri hitreje nastajajo, so vendar tudi zelo lepi. Obilna najdiščn umetno gojenih biserov so v zalivu Agu. iskanje teli biserov je poklic domaćjnk, tako imenovanih »hčerk morja«, ki so vse izvrstne plavalke Najlepše je opazovati iskalce biserov na otoku Thursdavju med Novo Gvinejo in Avstralijo. Zunaj ob obrežju plavajo nešteti čolni, zlasti okrog velikih stebrov, ki označujejo najlzdatnejša najdišča. V morje se potapljajo Polinezijci. Melane-zijci. najvztrajnejši med njimi pa so Japonci. Nekateri iščejo bisere na lastno roko. drugi, ki'so v službi velikih podjetij, pa za stalen zaslužek. Vsi so izvrstni plavači in še boljši potapljači, ki lahko ostanejo po 70 do 90 sekund pod vodo. Ta čas zadošča, da nabere potapljač kakšnih 30 bisernih školjk in jih postavi v košarico, k: jo tovariši z vrvjo potegnejo iz vode. Potapljači so razmemo dobro plačani ljudje, ker je njihov posel zelo naporen in nevaren. Cesto poč;i kateremu bobnič v ušesu zaradi vodnega pritiska ali pa mi! stisne pljuča, da začne bljuvati kri. Potapljači pa so tudi v večni veliki nevarnosti pred morskimi psi. Nabrane biserne školjke takoj odpro in preberejo. Iskalec ima pravico do tretjine v?eh biserov, ki jih je dvignil iz morja. Vendar pa ti preprosti ljudje ne znajo oceniti dragocenosti. Za vse napore in prestane nevarnost; jim ostanejo manj vredni biseri, dragocenejši pa romajo na svetovne trge. kjer se trga zanje imovitejsl ženski svet. Tađi živali se privadilo alkoholnih pijač živali nimajo rane alkohola. So pa med njimi izjeme. Kakor človek se namreč tu_ di živa; lahko pcčasl navadi vživanja alkoholnih pijač- Tako so imeli nekoč na Bavarskem konja, ki ga je njegov gospodar naučil piti vsak dan vrček pjya, kakor je bil navajen tudi gospodar sam. K;nj je bil raKo navajati na pivo, da je zmerom ob določenem času £e koma_( čakal, kiaj pride gospodar s pivom. Nekaj podobnega so opazovali tudi pri svinjah. V bližini je bila pivovarna :n svi_ nje so se pogosto valjale po kainalu, napeljanem iz nje in vsak večer so se težko držale na nogah. Bile so namreč vedno pijane. Po kanalu je odtekalo iz pivovarne nerabno pivo in svinje so ga navdušeno srkale. V Rimu so imel- starega izvoščka, ki je stal s svojimi kljusetom pred glavne postajo. Tuci ta konj je bil znan *ot velik prijatelj alkoholnih pijač. Vsak dan ie moral dobiti svoj liter vina. *Ji jo revsajizern ozdravljiv Javno zdravstvo posveča danes borbi proti levmatizrnu nemara še večjo .nemo nego stari, največji sovražnic,; ljudskega zdravja, je? i ki. Pov<d vremena, ter utegne srce trajno okvariti, razoblrčiLi tkiva in napravi^ zglobe trde. V7.roki zanjo so, razen v rnor ob i tne-m p>dedovanem n&gnenju. prehladne, bolezrr, ssksriita infekcijska ognjišča v telesu in motnje v presnovi, Prehladitve zavoljo vremenskih vpčivov že obstoječo, skrito bolezen po ve-ošn-i je sprožVjo. Danes skušajo odpraviti pred vsem kronična infekcijska ognjišča v bezgavkah n na koncih umetno umorjerjih zob, iz katerih prehajajo strupene snovi, ker ne najdejo izhoda na prosto, v krvni obtok. Treba je tedaj v prvi vrsti ozdraviti; zobovje, tako da je 2»bozdravrdik v tem primeru pomočnik rnterrčslHi. Osefoam, ]&} so podvržene revmatsfo'rn napadom, je sploh pa poroča t i stalno nadzorovanje zobovja, in najikrbnejše zdravljenje vseli akxi±nih vnetij bezgavk. Pej pi^hladitvah m zmočitvi ie revma-fciku počasna izguba toplote dosti nevarnejša nego kratek, močan mraz, Tu sta tpremedba poklica afli delovnega prostora, krakor sta sprememba podnebja, bivanje v gorah ali v puščavi, pogosto pokazala presenetljive uspehe. Potem gre za tx>, da se pri revmalikihn znižano delovanje kože spet obnovi, kar se najbHiCJe dos>eže z s-menliroirm fcopelmi. toda s kratkim učinkovanjem mrzle vode. HTadna voda sama na seba ne škoduje tudn ne pri plavanju, samo da dražljaj ne traja predolgo in da mu sledi krepko gibanje in frotiranje Telovadba ježek) koristna, prav tako kratke sončne kopeli, medtem ko utegne dolgo noleževar^je na vročem soncu nov napad boTezrir; naravnost izzvati. Bivanje v zdravilni kopatfišČTh predpiše na.ibofjje zdrav-nk_i Kar se tiče prer^rane, nje pomen oba-lajno prečen ju jed o. V težkih primerih dobi bota^k seveda lekarske preparate, kd zavra j o vnetje V načrtu je da bi se borba proti revmainzmu, ki je vsaj v začetnih tfladLjifa vseka.ko ozdravCjšv, izvedla e:na~ ko sistematsko, kakor se je to v civiizi-ranih deželah izvršilo za roborkiilozo. DRŽAVNO GLEDALIŠČE DRAMSKO GLEDALIŠČE Ponedeljek, 16. aprila: Zaprto. Torefe, 17. aprila, ob 17.: S. Lagerl6f-B. Begov«: Gosta Beri ing. Red C. OPERNO GLEDALIŠČE PonedeTJek. 16. aprila .ob 17.: Koncert v T7nk>n- ski dvorani. fZa di>aštvo.) Torek. 17. aprila: Zaprto.. Opera pripravlja kot naslednjo premiero We-brovo opvro »Carostrelee«, katere prva uprizoritev v letošnji sezoni bo prihodnji teden. Oddajnlška skupina Jadransko Primorje RA DIO LJUBLJANA Ponedeljek, 16. aprila. 7 00—7.10: Poročila v nerodeari. — 7.10 —9.00: Jutranji koncert. Vmes od 7.30— 7.40: Poročila v slovenščini. — 9.00—9.10: Poročila v nemščini — 12.00—14.00: Napoved sporeda — nato glasba za premor (prenos). Vmes od 12.30—12.45: Poročila v nernsčini, poročilo o položaja in poročila v slovensčterL — 14.00—14.10: Poročila v nemščini. — 14.10—15.00: Vsakemu nekaj. *— 15.00—17.00: Osrednji nemški spored. — 17.00—17JL5: Poročila v nemščini in slovenščini. — 17.15—18.30: Pisano polje — dai zidane volje (prenos). — IS.30—18.45: Glasbena medigra, — 18.45 —19.00: šega ve besede — Fran Lipah: Vesele ljubljanske slike, — 19.00—19.30: Na kitaro igra Kari ffiadkv. — 19.30—19.45: Poročila v slov. — 19.45—20.00: Aktualno predavanje (prenos). — 20.00—20.15: Poročila v nemščini. —- 20.15—22.00 Vsakemu svoje — radto zapoje (prenos). — 22.00—22.15: Poročila v nemščini te napoved sporeda. — 22.15—23.15: Koncert za razvedrno — Radijski orkester vodi D. M. šijanec. — 23.15—24.00: Glasba pred pol-nočjo (prenos^ Križanka št. 12 Besede pomenijo: Vodoravno: 1. razumen, trezen. 7. grška boginja, 8. oster, temen, 10. reka v južni Grčiji. 12. prislov, 13. pi-edlrg-. 14. poželenje. 16. mkalnica, 17. qpnata. očistiti, 19. orožje, 20. ulica v Zagrebu, 21. predlog. 23. osebni zaimek, 24. vpraaalnica, 25. severni jelen, 27. naveličan, 28. svetopisemske, oseba, 30 ^ zli bogovi v slovanskem bajeslovju, 31. država v USA. l»jze Zupane: Podnajemnik Zgodov.na nas uči, da so se nekoč nomadi selili s svojimi čredami iz kraja v kraj. Tem potujočim nomadom so dandanašnji podobni tisti nesrečni meščani, ki n majo lastnih stanovanj, črede nimajo, saj so oni sam: čreda nesreenežev, nad katerimi stresajo sitne gospodinje svojo jezo, ošabni gospodarji, lastniki stanovanj, pa še kaj hujšega .. ., pač pa se s kovčegi. v katerih je pogosto skrita vsa revščina tega sveta, selijo :z ulice v ulico, iz sobice v sobico . .. Ne vem, zakaj sem prav za prav zapisal, da so to nesrečneži. Mogoče zato, ker nimajo niti stalnega niti dolgotrajnega bivališča pod eno in isto streho. Nekateri, ki poznajo to človeško pasmo bolj od blizu, jih imenujejo — podnajemnike. Podnajenmik je sicer sesalec, toda novodobno meščanopisje ga prišteva tudi k pticam selivkam, ker se pogosto seli .z luknje v luknjo. Kadar pa nastane vprašanje samskih sobic posebno pereče in problematično, se mora takšen ptic na vsem lepem preobraziti v plazilca, da lahko klečeplazi od ulice do ulice, od hiše do hiše, od gospodinje do gospodinje, dokler mu končno ne posreči najti vlažno in plesnivo podstrešno sobico, kjer se poleti znoji ko aiii-ški nosorog, pozimi pa šklepeče z zobmi in kostim kakor kuščaiica iz triadne dobe . . . Kadar nemila usoda podnajemnika še prav posebno preganja, takrat se oženi. Za jjoročno darilo dobi gospodinjino hčerko, a po dolgo in lirepeneče pričakovani smrtni kosi, ki prereže zlati tašči nit življenja, postane navsezadnje tudi srečni Iastruk stanovanja. Tako torej avanzira od podnajemnika do najenuiika. Seveda je ta. razvojni proces pogosto silno počasen, ker se mora podnajemnik v pripravi na zakonski stan priučiti molčanju, kadar govori velespošto-vana tašča. Vsak izkušen naravoslovec mi bo zdaj pritrdil, da je podnajemnik srečno prestal preobrazbo od plazilca do — ribe. Takšen podnajemnik sem bil tudi jaz, dokler sem oil še samskega stanu. Selil sem se iz sobice v sobico in se seznanjal s krepostmi gospodinj. Ta študij me je pogosto zaposleval bolj kakor sem si želel, toda ker sem navdušen pristaš psihoanalize, sem potrpežljivo trpel in se tolažil, da je vsako učenje in spoznavanje združeno z neprijetnostmi in trpljenjem. Od vseh lepih in grdih, jezljivih in dobrodušnih gospodinj pa mi je še najbolj ostala v spominu gospa Kunigunda. Bila je nadvse krepostna vdova. Ko sem prijateljem povedal, kje stanujem, so se mi krohotali in mi zatrjevali, da pri njej ne bom dolgo zdržal. >Zakaj bi ne zdržal?« sem se čudil. ^Sobica je čedna, ima ločen vhod s stopnišča...« s>Ločen vhod? Hehaha! Kaj pa vrata, ki vodijo iz tvoje sobice v gospodinjino sobo, a? Si pozabil na ta vrata?« 2>To me prav nič ne moti. In gospodinja mi je pri vselitvi prisegla, da so vrata v njeni sobi zadelana z visoko omaro.« »Z visoko omaro? Hahaha! Ta vrata te bodo pogubila, Gospcdinja prisluškuje za njimi in gorje ti, kadar bo prag tvoje sobice prestopila ženska noga . ..« Vraga, zdaj sem se šele spomnil, kaj mi je gospodinja dejala že prvi dan, ko sem se vselil v sobico. Ko sem prišel prvič h gospe Kunigundi, sem jo spoštljivo pozdravil in ji poljubil roko. To slednje je napravilo nanjo silen vtis in je menda tudi odločalo, da mi je oddala opremljeno sobico v podnajem. >Vse mi zelo ugaja, posebno še to, da ima sobica ločen vhod s stopnišča. Samo tale vrata tukajle . . .« sem okleval in pokazal s prstom na majhna, tapetna vratica, ki so vodila v sosednji stanovanjski prostor. >Oh, bodite zaradi teh vrat kar brez skrbi. Na moji stran; so zastavljena z visoko omaro. ..« »Kdaj se torej lahko vselim«? sem vprašal. >Prav rada \am oddani sobico,« je odgovorila gospa Kunigunda. »toda samo pod pogojem, da ne boste sprejemali nobenih z^n-sktb obiskov . ..« »Toda gospa, v mestu imam sestrično ... Svakinje menua tudi ne bom vrgel po stopnicah na cesto, če bo prišla vsak mesec enkrat z dežele v mesto in bo hotela prenočiti pri meni. zdaj, ko je v hotelih vse zasedeno ...« »Nobenih izjem ne trpim, gospod,« je za-trmogiavila krepostna g^spuviir.j^ . V postelji ne sme spaii razen v.ls nobena ženska.* »oDobio, če ne v postelji, ji bom pa odstopil otomano. Na otomani vendar sme, mar ne?« »Tudi na otomani ne.« vPa na tieh? Na preprogi? Pod nuzo?< >Tudi na tleh ne.« Prav, gospa! Ubogal vas bom. Zgodilo se bo natanko vse taivo. kakor ukazujete.*, sem se vdal. ^Nobena ženska ne bo prenočevala v tej sobici.« Toda potihem me je le jezilo, da mi je krepostna Kunigunda stavila takšen pogoj. Hotel sem - se ji malo porogati, zato sem sklenil, da bom nekega večera improviziral prihod ljubice v sobico. Kakor sem sklenil, tako sem storH. Nekega večera sem hrupno odprl vrata svoje sobice potlej pa sem obstal sredi sobe in zašepetal: »Ampak ne bodi vendar otročja! Stopi naprej. Sobica je prijetna in pri meni boš spala sladko ko ptička v gnezdu.« Potlej sem zaprl vrata za seboj in šepetal kar naprej: »Sedi in odloži plašč. In ko se bos sezura, paz, da ne boš zaropotala s čevlji. Veš, moja gospodinja je malo čudaška in ne dovoli, da bi prihajale ženske k meni« Sedel sem na stol. ki jo zaškripal pod težo mojega teiesa. Potlej sem prisluhnil v temo. Za. tapetnimi vrati je šumelo žensko krilo, škripanje podnic in pritajeno dihanje je izdajalo gospo Kunigundo, ki je oči vidno vsa žareča in trepetajoča cd jeze prisluškovala mojemu »grešnemu početju«. Toda to mi še ni lulo dovolj. Hotel sem se maščevati gospe Kunigundi za vse krivice, ki so jih pri rgejj pretrpeli moji pr d-hodniki, podnajenmiki sobice Z glasu.m vzdihom sem se sezul in spustil na podnice zdaj levi, zdaj desni čevelj. Potlej sem čevlje potihoma pobral in znova spustil na pod zdaj levi, zdaj desni čevelj, vendar tako, da je bil ropot manjši ki kor prej in da je gospodinja, ki je prisluškovala, imela vtis, kakor da so padli na tla ženski salonski Čeveljčki... Ne. tega ni prenesla! Nič več se ni mogla krotiti. Odprla je majhna tapetna vratica na steza j in planila v mojo sobo: »Takoj ven! Odstranite ži-nsko! Ali vam nisem dejala, da vam prepovedujem sleherni damski obisk ? Pritisnil sem na gumb in luč na posteljni omarici je razsvetlila sobo. Gospa Kunigunda je z odprtimi usti od začudenja strmela vame in r.jene oči so zamnn skale žensko bitje v moji prazni, pusti sohlci. S~poWevnim glasom sem spregovoril: »Gospa, to so živci! Pomirite se! Pojdite spat in jutri, ko boste spočiti, se bova pogovorila dalje.€ Odšla je. Nisem je vprašal, kaj je s tisto omaro za tapetnimi vrati. No naslednji dan, ne pozneje ni spregovorila z menoj o tem dogodku niti besedic^. In ker sen: jo ozJra-vil, da ni nč več prisluškovala sem lahko še dolga leta stanoval pri nj j. Navpično: 1. pisalna petrehsč&na, 2. ploskovne mere. 3. pol doma, 4. prva in tretja crkni lesede pod 27. voderavno, 5. trota za merjenje dela, 6. pltn. 7. geometrični petjem, 9. pa^ellsičiti, prevarati, 11. sestavljena kovina. 14, drzno, pogumno, 15. pokrajn«' v Grčiji (▼ tujem pravopisu), 17. nad«, hrepenenja, 18. trdnjava v stari Grčiji, 22. era, čas, 24. madež, 26. prena-šedec sporočal, 27. Oblika pomožnega glagola, 29. francoski spolmk, 30. znak za kemično prvino. Rešitev križanke št. 11 Vodoravno: 1. Karavanke, 9. železen, 11. kalin, 13. Ir, 15. Nil, 16, kL 17. loj, 19. TJri, 20. imenitni k, 21. jaz, 22. Ala, 23. on, 24. len, 26. on, 2T. model, 29. poseben, 31. mallnovec Navpično: 2. až. 3. rek. 4. Alan, 5. veliki teden, 6. azfl, 7. Nen, 8. kn, 10. milijon, 12. slikani, 14. roman, 16. krilo, 18. jez, IP. Una, 24. losi, 25. nebo, 27. mol, 28. lev. 29. pa, 30. ne, • Zfogovmca št« 14 a — bet — bi — če — či — di — dom — dra — e — e — eu —- fa — ga — gor — han — ja — je — je — jek — kje — ko — kov — kro — la — mno — mo — moj — na — ne — nem — nja — nog — o — o — o — pen — perk — ret — rif — si — sk^- — son — stra — stri — šne — te — ti — tin — to — to — vi — vo — za — zop — ži. Iz teh zlogov sestavi 18 besed s pomenom: 1) trg v Ljubljanski pokrajrlni, 2) desni pritok Drave. 3) mesto v Slavoniji, 4) azijsko višavje, 5) kraj v Zasavju, tudi na Notranjskem, 6) češki pesnik. Prešernov sodobnik, 7) kanarski otok, 8) začetek česko-slovenske pesmi, 9) ameriški elektrotehnik, 10) mesto ob Volgi 11) grški basnopisec. 12) evropska država, 13) gorovje v Dalmaciji. 14) grad na Notranjskem, 15) mesto blizu nemsko-belgijske meje, 16) slovni§ko število, 17) školjka, 18) itaKjanski slBcar 16. stoL Prvi dve črki vsake besede, zvrstema brane, povedo po naše citat iz H orača (Sapi entia piima sbultitia caruisse). Rešitev zlogovniee št. 13 1) Rihar, 2) eldorado. 3) Slovani, 4) Ni-kobari, 5) Italija, 6) Cezar, 7) Abadon, 8) jantar, 9) Erato, 10) Panama, 11) Opa-va, 12) Pivka, 13) RusaBra, 14) idealizem. 15) ©eni, 16) alpmetmn, 17) Hllandar, 18) Dravograd, 19) vitamini, 20) Brehtej. »Resnica je po pričah dveh / dokazana na vseh plateh.« IZGOVOR — Danes je moj rojstni dan in ti si čisto pozabil nanj! — Ne, draga, nisem pozabil, mlsHl sem te, cto notes več, da hi te kdo nanj spomnil. Mojster: M JsA ti grs as smeh, pri dehi pa ne! Učenec: Seveda ml gre. Pri jedi tem že petnajst let vaje, pri dela pa sele pol HALI GšiUI I VOZIČEK, globok, skop. •nov, zamcnjjim za d&msko POMOOTICO. gospodinjsko, pošteoo in zanesljivo, Sprejmem tako). Lepo stanovanj« Naslov v SI. N. 826- la HIŠNICO srednjih let takoj sprejmem. Stanovanje v hiši. Židovska. nI. 3/U. 827- 21 POSTREŽNICO k dvema osebama sprejmem pod zelo ugodnimi pogoji. Naslov v SI. N. 840-1 a FANTA za delo pri izdelavi okraskov in igrač takoj sprejmem. Ponudbe SI. N. pod »-Umetna obrta- 853-la RAZKUZEVALCA za stanovanje iščem. Naslov v SI N. S19-3 • POMOČNICO, hišno, samostojno, za vsa dela. k trem osebam, sprejme pod dobrimi pogoji parna pekama Pretnar, Vodnikova cesta. Zg. SisTca. 80>-la Mi BRISAČE, močne, prodam ali zamenjam za protivrednost. Osled danes od 1. do pol 3. popoldne. Marijin trg 2 11. 862/6 LES, hrastov, žagan, 3.4 cm, cea 1 kub. m, ugodno prodam ali zamenjam. Tilin-eer. Triglavska 9. 828-6 STROJ, mesni, »Moraviat št. 2, prodam. Rimska 7/II. vrata 12. 829-6 PLA5Č. odličen, damski (Damentuch), Črn, ugodno prodam. Naslov v SI. N. 841-6 RADIOZARNICE Trioton G 470, novo, m malo rab-IJCP0 Tungsram p. p. 415 prodam. Gostilna Vilar, Ulica 5. maja. 83 S-6 POLCEVLJE, moške, rjave, št. 39r2, malo rabljene, predvojae, prodam po ugodni ceni. Naslov v SI. N. 855-6 RADIOAPARAT, petcevni. prodam. Ogled od 12. ure dalje. Prekupčevalci izJdju-čeni. Mlakar, Puccinijeva ulica 15 . 856-6 ROČKE. V00 komadov, od Sasso olja po 1 kg. proda Medama Židovska ul. 6. 857-6 KLAVIR prodam. Kosec, Zrinrskega C. 7. 849-6 TRICIKEL, nosilnosa 40C kilogramov, prodam. Celovška 68. «51-6 ČEVLJE, 5t. 46, šivane, z dvojnimi podplati, prodam ali zamenjam. Ogled od 9. do 16. ure. Naslov v SI. N. 852-6 KOLO, moško, v dobrem stanju, prodam. Sodarska ulic« 2a. 817.6 RJUHE, platnene, ugodno prodam. Kocjančič, Stari trg 6 /II, vhod Vodna štela 1. 816-6 KOLO, rabljeno, prodam. Sušteršičeva 5/1. 832-6 SMOKING, popolnoma nov ez najboHšega predvojnega blaga, ■godno prodam aH zameeiast. Fvrfcton 33a, Kodelie^o. «3-6 BLAGO, lepe, sivo, za moško obleko, prodam ali zamenjam. Florjanska 13/TII, desaa. zadnja vraffca. 834-6 JANKO, popolnoma novo, damsko. lovsko, sivo ter temnosivo blago za moško obleko ali kostum in darilo za moškega prodam. — Kamniška 13. 814-6 VOZIČEK, globok, v prav dobrem stanju, iz predvojnega materijala, prodam ali dam za protivrednost. Lenart Martinuč, Vodnikova c. 91, Zg. SišTca. 812-6 ČEVLJE. nove, damske, št. 35. skoraj nove, in moške št. 40 ter 41 prodam. Ogled 8—11. Naslov v SI. N. 810-6 PERILO 2a novorojenčka prodam. Ogled 9—12. Blei-weisova 42/1. soba 14. 809-6 SAKO, marengo, ie nov, modne hlače in telovnik za sredrijeveliko postavo progam. ZanoŠkar, Bleiweiso-va 15/1. 8C8-6 ŠTEDILNIK, železen, na dve odprtini (šparovček) ; 2 črni svileni obleki in roza svileno obleko, fres volneno bluzo, črno, pleteno volneno jopico, dva para novih spodrejih hlač in žensko svileno šerpo prodam ali zamen i am. Vse zelo dobro ohranjeno! Naslov v SI. N. 806-6 HLAČE, za večjo osebo, temnosive, in obleko za rr.irrŠo osebo, iz predvojnega blaga, prodam. Flor-i.inska 27/11,* desno. R44-6 ČEVLJE, damske, št. 35 in 36, damski kostum, otroške čevel'čke za 2—3 letnem in lepo odeiico z blazinico ter prevleke za dojenčka prodam ali zamenjam. Naslov v SI. N. ' 836-6 PLAŠČ. nov. drap, pomladanski, za sredmeveliko postavo, belo in modro f!a-nelo. par rjuh, 4 m mleta ter blago za kostum prodam. Naslov v SI. N. 833-6 PVNEVMATIKO, dve. odlične nemške znamke, kompletni, s kolesi za bicikel prodam al j zamen i am za protivrednost. Ogled 9^—11-Vošnjakova 8. 831-6 KNJIGO Šilih: »Beli dvor« kupim. Ponudbe z navedbo cene SI. N. pod: »Beli dvor«. 830-7 VOZIČEK, športni, dobro ohranjen, kupim arli zamenjam. Gostilna, Cankarjevo nabrežje 15. 837-7 OBLEKO, obhajilno, z dolgimi hlačkami, za osemletnega dečka, kupim. Naslov v SI. N. 848-7 KOLO, damsko, kupim aH dam protivrednost. Kocian. čič. Stari trg 6/II. vhod Vodna steza 1. 815-7 KOLO, moško ali damsko, tudi v slabem stanju, kupim. Ponudbe SI. N. pod »Kolo«. 805-7 KONJE za zakol kupuie Pušnik Justina, konjska mesarica, Opekarska c. ^9 Trnovo. 804-7 kolo. ČEVLJE, otroške, št. 25, skoraj nove, zamenjam za čevlje št. 27. Rofcič. Ale-ševčesa 4. 823-8 Staru čeva ul. 31/1. 822-8 ČEVLJE, moške, ?t. 42. lepe, na kveder šivane, zamenjam za protivrednost. Naslov v Si. N. 820-8 BI _ \ Ct O. volneno, za moško obleko, predvojni-menjam Ponudbe Si. N. pod »Zamenjam«. 842-8 PARADIŽNIK »KiJpin«. J kp doza, zamenjam za protivrednost. Naslov v SI. N. 858-8 MED, cvetlični, zamenjam Smartinska 96. Tel. 25-87. 859 8 DINAMO svetilko za kolo, novo, zamenja za protivrednost Medama. Židovska - du. Naslov v SI. N. 807-:3 ■ I KLJUČE, tri, ru obročku, sem izbruh i1 na poti od Vošnjakove ulice do Trvo-H;a. Najditelj naj jih protu dobri nagradi odda K k*r-žarju, Voiniakova 4 .821-37 URO. zapestno, cLun.-.kx>, zlato, podolgovate oblike, sem izgubila med 26. marcem in 7. apriiom. Naslov se nahaja zadaj pod pokrovom. Leciša Vera, Musert-ska-5, ali Ulica 3. mana 12. Najditelja lepo prosim, da mi jo vrne. Dobi nagrado? 839-37 DENARNICO x dokumenti sem rZKubil po Tržaški cesti. Naiditelja lepo prosim, da jo vrne na naslov, ki je obeležen na dokumentih. 859-37 POZIV! Oseba, ki mi »e dne 12. aprila od 15. do 17. ure v Rudriku 3t. 28 vzela šatuljo. je bila opa-sovana ki spoznana. Poz -vem jo, da. mi ▼ izogib posledic Isto vrne ali pa vsaj slike, in to v upravi SI. N. ali istotam. 824-37 ZIV. KARTE sem izgubila 13. aprila. Vpisane » na rme Wamlek, Zvezna trf. 1. Najdit.l-a lepo prosim, da jih odda na imenovani naslov. Dob: nagrado! 847-37 VERIŽICO. srebrno, «a-pestno, z vozlom, sem izgubila 13. aprila. Najditelja lepo prosim, da to vrne v Mileievo 17/1, Kodelie-vo. Dobi nagrado ! 84s-?7 tPo dnljš^m trplj'nlu nns >e zapustil ▼ 80 letu naš ljubi mož, oče Itd . g o-pod PLESTENJAK FRANC montT Mestne plinarne v p. ' Pogreb dr?gega pokojnika bo v torefe 17. t. m. ob Vi9. uri z 2al. kapele *v. Krištofa, k Sv. Kniu. Ljubljana, dne 15. aprila * 1945. žalujoči: Marija, žena; Franre. Jane*, sinova, ter ostalo sorodstvo tUmrla nam je, previđena s sv. zakramenti, ljuba bčerka MARA SLAPSAK, absolventka medicine Truplo pokojne leži v mrtvašnici splošne bolnišnice. Pogreb bo v torek, 17. aprila, ob pol 9. c!opoldne izpred hiše žalosti v Scopolijevl uL 12 (Zgornja Šiška) ne pokopališče v E>ravljah. Zgornja Šiška, 14. aprila 1945. Slapšakovi in sorodstvo. tS tragično smrtjo smo Izgubili dne 14. t. m. v 60. letu našo" zlato ženo,, mamico, sestro, teto in svakinjo, gospo KAISER MARIJO soprogo puš'.arja Pogreb bo v torek dne 17. t. m. ob 9. url z 2al. kapele sv. Andreja, k Sv. Križu. • Prosimo tihega sožalja. Ljubljana, dne 14. aprila 1945. Žalujoči soprojr. dr. Franci, sin: Marija, Magda. Erna, Zora, hčere; ing. Viktor Nagy, zez, in ostalo sorodstvo