NOVA PRIDOBITEV ZEMLJEPISNEGA MUZEJA SLOVENIJE Bibijana Mihcvc Vse obiskovalce Zemljepisnega muzeja pri Inšti- tutu za geografijo Univerze E.K. v Ljubljani obve- ščamo, da bomo predvidoma v začetku septembra odprli nov razstavni prostor v pritličju hiše na Trgu francoske revolucije 7, v kateri deluje Zemljepisni muzej že vrsto let. Vsi, ki ste kdaj obiskali naš mu- zej, ste se lahko prepričali o prostorski stiski, ki je poleg pomanjkanja finančnih sredstev določala obseg naše dejavnosti. Enega od problemov bomo s pridobitvijo omenjenega prostora zdaj vsaj deloma rešili. V program naše dejavnosti bomo vnesli nekaj novosti - poleg razstav bomo prodajali literaturo s področja geografije in sorodnih ved, kartografsko gradivo, reprodukcije starih kart, razglednice, diapo- zitive itd., v kolikor pa bo uspel dogovor s Televizijo Slovenija, bomo predvajali tudi izobraževalne oddaje o Sloveniji. Poleg tega bomo v sodelovanju z ZGDS in posameznimi geografskimi društvi posredovali informacije o njihovem delovanju. Hkrati bo prostor na voljo vsem geografskim inštitucijam in ustano- vam za prirejanje manjših okroglih miz, predstavitve novih publikacij ali knjig, predavanja, razstave, pred- stavitve rezultatov geografskega raziskovalnega dela širši javnosti itd. S svojo dejavnostjo se bomo vklju- čili tudi v širšo turistično ponudbo Ljubljane. Ker so bili doslej najbolj številni obiskovalci našega muzeja učenci, dijaki in študenti, smo v pro- gram vključili tudi ponudbe organizacije naravoslov- nih dni in predavanja, ki so se že doslej vsebinsko vključevala v izobraževalne programe osnovnih in srednjih šol. Skratka, v tem na novo pridobljenem prostoru, ki ga bomo v naslednjih letih še razširili na preostali del pritličja, želimo razširiti strogo muzejsko razstavno dejavnost na že zgoraj omenjene dejavnosti in tako ustvariti potrebno in prijetno središče namenjeno geografom in ostalim obiskovalcem. Veseli bomo vsake vaše pobude in pripombe. O vseh dejavnostih in novostih vas bomo sproti se- znanjali v Geografskem obzorniku. OB ŠESTDESETLETNICI PROFESORJA LUDVIKA OLASA Marija Košak Mislim, da je malo geografov, ki ne bi poznali profesorja Ludvika O 1 a s a. Z njim se srečujemo na geografskih in drugih strokovnih seminarjih, posvetovanjih, zborovanjih in kongresih, pri per- manentnem izobraževanju pa v naši strokovni lektiri, poznamo pa ga tudi kot učitelja - pedagoga na Peda- goški fakulteti v Mariboru. Letos praznuje šestdeset- letnico in je prav, da mu zaželimo vso srečo. Ludvik Olas se je rodil 16. julija 1930 v Sebe- borcih v Prekmurju. Gimnazijo je obiskoval v Mur- ski Soboti, kjer je tudi maturiral. Študiral in diplo- miral je iz geografije na ljubljanski univerzi. Že med študijem je pokazal ljubezen in interes za strokovno in znanstveno-raziskovalno delo. Z raziskovalnimi temami je vrsto let sodeloval z Inštitutom za geogra- fijo pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, kasneje pa z Geografskim inštituttom Univerze v Ljubljani. Strokovno se je izponjeval na univerzi EotrOs v Budimpešti. Pedagoške izkušnje je prido- bival v osnovni šoli v Puconcih, nato na kmetijski srednji šoli v Rakičanu ter na ekonomski srednji šoli v Murski Soboti. Štiri leta je delal tudi na področju urbanizma in prostorskega načrtovanja. Nekaj časa je bil ravnatelj Pokrajinske in študijske knjižnice v Murski Soboti. Od leta 1975 je redno zaposlen na Pedagoški fakulteti mariborske univerze, in sicer kot višji predavatelj za metodiko geografije kakor tudi za izbrana poglavja iz geografije pri predmetu "Spo- znavanje družbe". Prof. Ludvik Olas se je predstavil domači in tuji javnosti s raznovrstnimi in številnimi razpravami, članki elaborati ter z drugimi strokovnimi prispevki. 60 Njegova raziskovalna in publicistična dejavnost sega na različna področja geografije. Temeljito je preučil geografske značilnosti in učinke selitev v Prekmurju ter v Pomurju, in sicer (dnevno) vozaštvo, sezonce in trajne izseljence. Drugo področje, ki mu je bilo namenjeno Olasovo raziskovalno delo, je sosednje Slovensko Porabje. V številnih prispevkih in elabora- tih se je ukvarjal z geografskimi, obče gospodarskimi in družbenimi ter prostorskimi problemi pri urejanju in preurejevanju šolskega omrežja na območju Pomurja, še zlasti v Prekmurju. Prav tako ne mo- remo mimo obsežnega dela, ki ga je opravil naš jubi- lant na področju krajepisja za potrebe četrte knjige Krajevnega leksikona Slovenije in Enciklopedije Slovenije. Olasovo raziskovalno delo je objavljeno v Geografskem vestniku, Geografskem obzorniku, Geographici Slovenici in Geographici Iugoslavici pa v revijah Sozialgeographische Fragestellungen (Frankfurt), Geographica Polonica (Warszawa), v Nèpujsagu (Budimpešta) pa v zbornikih zborovanj slovenskih geografov itd. Njegova bibliografija obsega vrsto razprav, ki segajo na različna področja pouka geografije. Največ pozornosti je namenjal vprašanjem izbire in uporabe različnih oblik in metod pri pouku geografije ter aktiviranju učencev. Poleg tega je soavtor preizkus- nega gradiva za učence (1977), avtor delovnega zvezka - izbor nalog (1983), didaktičnega kompleta za 7. razred osnovne šole ter soavtor učbenika Zemljepis za 7. razred osnovne šole. Svoje izkušnje in spoznanja na šolskem področju posreduje učiteljem že vrsto let s predavanji na seminarjih in posvetovanjih, na republiških zboro- vanjih in zveznih geografskih kongresih kakor tudi na drugih znanstveno-strokovnih srečanjih. S preda- vanji doma in na Madžarskem že dve desetletji sode- luje pri izpopolnjevanju učiteljev slovenskega jezika v Porabju na Madžarskem. Neštetokrat je vodil njihove strokovne ekskurzije po Sloveniji. Iz mad- žarščine je prevedel dva učbenika, ki se uporabljata pri dvojezičnem pouku v Slovenskem Porabju na Madžarskem. Po dogovoru s katedro za slovenski jezik v Sombotelu (Szombathely) prevaja tudi Zem- ljepis za 6. razred osnovne šole. Prof. Ludvika Olasa poznamo aktivnega člana Zveze geografskih društev Slovenije. Bil je med ustanovitelji in večletnimi predsedniki geografskega aktiva v Murski Soboti, predsednik aktiva in kasneje Mariborskega geografskega društva, dlje časa je bil član izvršilnega odbora GDS oziroma ZGDS in njegovih teles in eno štiriletno mandatno obdobje je bil podpredsednik Nacionalnega komiteja Zveze geografskih društev Jugoslavije. V času službovanja v Murski Soboti je bil tudi predsednik izvršilnega odbora tamkajšnje občinske kulturne skupnosti. Za opravljeno delo je prejel jubilant več prizna- nj. Še kot študent geografije je dobil Prešernovo nagrado (1954), Jugoslovansko priznanje "Veteran", in sicer za večkratno sodelovanje na zveznih mladin- skih delovnih akcijah. Prejel je občinsko priznanje "Mentor" za delo z mladino in državno odlikovanje Red dela s srebrnim vencem ter Zlato plaketo Peda- goške akademije v Mariboru (1988). Leta 1973 je dobil priznanje - Pohvalo Geografskega društva Slovenije. Profesorja Ludvika Olasa cenimo kot dobrega pedagoga, ki je in še vedno pomembno prispeva k izobraževanju in oblikovanju slovenskih učiteljev geografije, k njihovemu izpopolnjevanju in informi- ranju. Našemu stanovskemu kolegi in prijatelju želimo ob njegovem življenskem jubileju še mnogo uspeš- nih let na strokovnem področju in vse dobro v za- sebnem življenju! PROF. FRANJO KARAŽINEC - DOBITNIK ŽAGARJEVE NAGRADE ZA LETO 1990 Milan Natek Med letošnjimi Žagarjevimi nagrajenci je tudi naš kolega, geograf, prof. Franjo K a r a ž i - n e c , ravnatelj Osnovne šole bratov Polančičev v Mariboru. Slovesna podelitev najvišjih priznanj slo- venskim šolnikom je bila 16. marca 1990 v Štihovi (Okrogli) dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. 61