Gospodarske stvari. . O Iirastju. (Dalje.) Vrnimo se sedaj spet k našemu predmetu, k hrastju. Videli ste korist in lahkoto, s kojo se zemlja v vrednosti jako povzdigne, ktera za drugo ni, nego za gozd zavoljo svojega primernega položaja in globoke zemlje. Dostikrat se pa tudi kraj potokov, jarkov iu v grapah želod ali hrastiči z dobrim vspehora zasajujejo, kar spet veliko dobička donaša. Po gozdih, kjer je saj 4 k večemu do 6 črevljev globoka zetolja se kaj koristno želod sadi, ali saj zmes med drugim gozduim drevjem po praznotah in lehab, ako še gozd ni prestar. Navadno se sadi drevesce v rajdi 3 čevlje eno od drugega, rajde pa en seženj ena od druge: tako spraviš nad 3000 raznib dreves na en oral. Tak mlad gozd, kojega si zasadil z izvzetimi mladimi eno do 5 let starimi drevesi iz goščav svojega gozda zapuščenega, ker si iz semena gozdnib dreves ne veš izrejati mladih drevesic, ti čudovito bitroraste, inžeuajmanj v desetem ali saj 15 letu najdeš dovolj mladih dreves za razne potrebe. Posebno moraš tu nakazene drevesa v ozir jemati, koja so krevljasta, od snega polomljena, v preveliki gošeavi, ali od zločinske tatinske črne roke presekana, jirn venci, spodnje veje oklestene kot smrekam, hojam jelkam; tako drevo si težko več kedaj opomore, in to tem manj, ako se je to poleti zgodilo, ker je po deblu preobilno ran, iz kojih se smola ali sok cedi, in je tako overa v vspešno visokost rasti, naj še na tako ugodnem torišču ali zemlji stoji : vršičev le kakih 3 do 4 palcev dolgih požene. — Od tega te lahko prepričani s svojimi tako od nesrečne krivične roke poškodovanimi drevesi gozdinimi. — Da bi strela razjasnila take zakajene črne možgane vtragljivega izvržka človeškega rodu — ki se predrzne stegnoti svojo omazano grdo roko na ptuje blago, kojega nikol ne misli niti ne more povrnoti! — Ali ne veš, da za spomladom pride leto, za letom jesen, za jesenjo pa zima!? — Skrbi toraj za potrebne reči na pošteni način o svojem času, in ne bodi kot živina brez paineti, da v silo ne prideš, ker praviš: ,,Nisem imel, sem moral vzeti!" — ali pa celo svojo krivico izgovarjaš, kakor sem sam slišal: j,Saj mešnikom in gospodom ni greh kaj jemati!" — ,,Krasli", hočeš reei. Za Božjo voljo! Kteri hudič ti je ta peklenski nauk prinesel in te tega učil? ktera izmed deseterih zapovedi božjih to veleva? — To je porod iz pekla, kjer je vsa laž in krivica sbranjena in doma. — 0 tatinski nesrečnež! tebi gotovo tudi ni sveto ptuje blago niti kmetovo, niti želarjevo, niti hlapčevo ali kake vboge toda redne skrbne in delavne dekle. — Grdoba! bodi skop po krčmab, sejmih v ošabnih nošah, ln varuj se koomate lenobe in smrdljive nečistosti, ter 8e raje uči lepib potrebnib reči zasvoj sedajni in prihodnji stan-" verjemi mi : vsega boš zadost imel! — Dokler boš li razuzdanee prevzeten, v lenobi zaplesninjen zapravljenik, vsem vetrovoni enaki raztresnjenec brezi sraraote in značaja — in ti ošabna gizdelinka se vrteča kot petelin na strehi odkod kteri primaha — vajuoče pa zavošeni mastni klobuk nosi, da vsi psi za njim dirjajo ! — ne bo se vam bolje godilo. — Ali kamo sem spet zabredel? Bog mi greh odpusti! vse blage nedolžne duše pa mi naj prizaneso, ako sein se zlagal. Tudi mladih hrastičev ne smeš klestiti, zakaj prehobato potem na vršieih rastejo, ki se k tlom nagnejo, in potlej več ne zravnajo, ako jih h kolu ne privežeš. Kadar pa že močna jdebla imajo, se jim zarnorejo veje odžagati tik debla, da daljše gladko in iepše deblo dobijo; to mislim jim ne škoduje, kakor sem na svojih hrastib zapazil. Inače pa so razna plemena hrastov. Eni od narave gladka visoka debla storijo, drugi pa komaj seženj od zeinlje že veje razprostirajo; tim malo koristi veje odžagati, ker jih spet še obilnejše poženejo, česar se sam labko prepričaš. Na tak način je vedno iz mladega gozda drv za kurjavo, za razno manjšo rabo kot: rante, kolje, raglje, obroče, vejevje itd., dokler ne stoji kakih 4 do 500 smrek, hoj a'i jel in drugega za kmetovanje potrebnega visokega drevja na enem oralu vseh skupaj v lični razmeri do 200 let; in ako vsako drevo le po 10 for. ceniš, je oral takega gozda 4 do 5000 lor. vreden! — Kdor pa ima samo hrastje, kako se vidi na eui ravnini zunaj Lukavec, ko se k sv. Križu nad Ljutomerorn pelja, dozdeva se mi v ,,Logarovcib"; ali inače navadno gozdno globoke zemlje lego, in si tako oskrbi z raajhnim tradom s sajenjem želoda na isti način kotjezgoraj rečeno hrastov gozd, ima za 100 do 200 let najmanj 300 hrastov. In ako en hrast le za 20 for. cenimo, znese en oral hrastovega gozda 6000 for! — Ker se pa sedaj tako brastje po 40 do 60 for. prodaja; bi bila vrednost takošnega gozda 12.000 do 18.000 for. V Ivajncih župnije Negovske je letos neki barantač iz Trsta enemu kmetu za en hrast 140 for. samo za golo deblo ponujal! pa ga ni dal. (Konec prihodnjič.) Vrtnarstvo. Nerodovito sadno drevo, koje še tako črstvo rasie, da ga je škoda posekati, se tem prerodi, da se mu veje čez polovico porežejo, deblo z drevesnim mazilom dobro namaže, okrog debla zemlja do korenine, izkoplje in z živo rodovito zemljo obsuje. V sadovnjakih so senice zato velike dobrotnice, ker gosenice in drugi mrčes marljivo pobirajo. Namesto da jih mnogi kratkovidneži lovijo in nevsmiljeno davijo, bi boljše bilo, če bi jih k sadnim drevesom s tem vabili in privajali, da bi jim zrele solčnice na drevesa vesili, ktere te ptice zlo rade imajo. Kako se od dreves lahko in celo odvrne mah in lisaj. — Neki naj imenitnejših vrtnarjev vParizu itna ztnirom v sodih pripravljene vode, v feteri je malo lužne soli (potaše) raztoljene; s to vodo pere marljivo drevesa, da na njih ne raste mah in se ne vgnjezdijo mrčesi. — Pri takem ravnanju rasto drevesa urno, dobijo kot zrcalo gladko.skorjo in tako rekoč ;elezno zdravje; prinašajo pa zatoraj tudi obilno sada.