Domoliu
v Cjubljanl, 20. julija 1938
£elo 51 ® Štev. 29
Kaj bo z nedeljo
Sli smo na božjo pot. Kam, o tem nikar ne vprašujte, šli smo in gledali smo, kaj se okrog godi. Nedeija je bila in vsaj včasih tudi Gospodov dan. Včasih, pravim. Danes namreč res ne vem, če je še. Po šolah še tako učimo, na prižnicah tudi še tako govorimo, kako je pa v resnici, pa žal sami veste. Gospoda v hribe, delavec v tovarno, kmetje pa na polje. In to kar na debelol Nekdanje nedelje ni več! Težko je to zapisati, a kaj hočemo, ko je pa svet nedeljo pokopa!.
Vprašaj mestnega gospodiča, zakaj sili v gore, pa ti bo povedal, da potrebuje oddiha. Ce ga boš vprašal kdaj in kje je bil pri maši, ti bo dal tako grob odgovor, da se boš cele tri tedne držal za ušesa. Vprašaj delavca, zakaj hiti v tovarno, pa ti bo zamrmral nekaj o zaslužku. Pocestni berač, ki seveda tudi ne da v nedeljo ljudem miru, — Bogu v cerkvi ga seveda da, pravi, da zaradi obleke, — ti bo povedal, da hodi okrog zato, ker mora tudi v nedeljo živeti. Čez teden ni mogel toliko naberačiti, da bi se v nedeljo po-fletio preživel. To se pravi: naberačil je že toliko, pa je moral vse pognati po grlu in mu ni za nedeljo kar nič ostaJo. In če se boš obrnil na kmeta za pojasnilo, zakaj ne pozna več Gospodovega dne, se bo na kratko opravičil, da ga drugi tudi ne, pa bosta zgo-vorjena.
Ali pa nedeljska popoldanska služba božja! Tako so ljudje potrebni razlage verskih resnic kakor žejna zemlja dežja, še bolj, o še dosti bolj; toda k popoldanski službi božji jih ne bo. Spet polno izgovorov. Trudni so, potrebni so počitka, predaleč imajo do cerkve... V društvu je veselica, tja gredo, v cerkev ne morejo, predolgo trpi. V gostilni je vrtna veselica, zanjo pa niso pa prav nič trudni. In tudi predolgo ne trpi. Ce bi bilo treba nesti tja ves tedenski zaslužek, če bo treba tudi skozi ves teden jesti neslan krop, na veselico mora iti, če ne, velja za na-Mdnjaka.
I>a, da! Naše nedelje! Pota na Sijon žalujejo, ker ni nikogar, ki bi šel v svetišče.
Toda poglejmo, kje je tisto veliko bogastvo, ki ga ima svet od vedno hujšega nedeljskega dela? Kmet toži o hudih časih in o uboštvu, delavec najraje pove, da ima kačo v žepu, nadležni prosjak prav tako ve povedati,
je bilo včasih vse bolje na svetu in da je "ipga dni dosti več naberačil kakor danes. Torej več dela in dosti manj bogastva! Ali n' to čudno!
Kaj menite, ali se res spolnuje beseda preroka Mozesa, katero je govoril svojčas izraelskemu ljudstvu in katera je zapisana' *a
vse čase in za vse ljudi, ne samo za tisto pest izraelskega ljudstva tam v puščavi.
Takole je bilo takrat povedano, Ako pa nočeš poslušati glasu Gospoda svojega Boga, bodo nad te prišla vsa prekletstva in te bodo zadela. Preklet boš v mestu, preklet na polju. Prekleta tvoja žitniea, preklete tvoje zaloge. Poslal ti bo Gospod lakoto in pomanjkanje in nesrečo nad vsa tvoja dela, ki jih boš opravljal. Gospod ti bo še kugo dodal, da te pokonča iznad zemlje. Udaril te bo Gospod z
uboštvom, z mrzlico in mrazom, z vročino Itfi s sušo in s strupenim plinom in z rjo, teo te bo preganjal, dokler ne pogineš.
Vsa drevesa in sad tvoje zemlje ti b<S rja pokončala. Tujec, ki s teboj v deželi pro« biva, se bo nad te povzdignil in bo višji, ti pa boš padel in boš nižji. On ti bo posojeval,, ti pa njemu ne boš posojeval. On bo glava, ti pa rep.
Torej kaj menite? Ali se ne godi, skoro bi rekel, dobesedno tako, kakor je pisano?, Zakaj se potem nad hudimi časi jezite, oe jih pa sami narejate ...
Ksj bo torej z nedeljo? Povejte mi.,®
Zahteve poljedelskega delavstva
Konec meseca julija je bil občni zbor Strokovne zveze poljedelskega delavstva v Ljubljani. Po poročilih ter volitvah novega odbora je sprejel občni zbor tole resolucijo:
1.	Občni zbor ugotavlja, da živi poljedelsko delavstvo v slabih socialnih razmerah, da nI zavarovano predvsem za primer starosti ter onemoglosti, da ne vživa zaščite stanovskega zastopstva ter da je njegova socialna zakonodaja zelo nesodobna. Položaj poljedelskega delavst-va zahteva,
da se uvede zavarovanje za starost in zboijša podpora v bolezni,
da se modernizira socialna zakonodaja,
da postane deležno zaščite delavske zbornice in
da se določijo prejemki za delo.
2.	Občni zbor je mnenja, da je potrebna v gospodarstvu na splošno preureditev v smeri delovnih občestev, v katerih naj sodelujejo na podlagi paritete ter enakosti in enakopravnosti delodajalci in delojemalci preko svojih stanovskih in strokovnih organizacij. V poljedelstvu naj bi se pri izvajanju agrarne reforme veleposestva ne delila, temveč naj bi prešla v last gospodarskih zadrug poljedelskih delavce", ki so na njih zaposleni, ker naj bo cilj agrarne reforme tudi korist delavstva.
3.	V okrožnici »Rerum novarum< je na-glasil papež Leon XIII., da je »po naravnem pravu človeku dovoljeno, da se združuje v zasebnih družbah, država pa je ustanovljena zato, da ščiti naravne pravice«. Še posebej pa je naglasil isti združevalno pravico za krščansko misleče delavstvo. Združevalno pravico je priznala delavstvu vseh smeri tudi mirovna pogodba. Zato občni zbor želi, naj javna oblast ščiti to pravico kot doslej in naj ostanejo nespremenjena tozadevna določila zakona o zaščjti delavcev.
4.	Občni zbor naglaša. potrebo edmstva ter organizacijske strnjenosti krščanskega strokovnega gibanja v Sloveniji in državi. To
edinstvo pa je možno samo, če usvoji celotna gibanje popolnoma načela svojega duhovnega očeta dr. J. Ev. Kreka in če se solidarizira s mednarodno krščansko strokovno zvezo ter % njenim celotnim programom.
5. Občni zbor pozdravlja Strokovno zvest* viničarjev v Ljutomeru ter Zvezo poljedelske« ga delavstva v Murski Soboti, ju vabi k med« sebojnemu sodelovanju kot krščanski strokov* ni organizaciji ter poziva neorganizirane po* Ijedelsko delavstvo, da se trdno oklene 9vojih' strokovnih organizacij zaradi dosege svojih pravic.
Dejstvo je, da se je doslej še najmanj sto* rilo za poljedelso delavstvo. Zadnji čas je, da se tudi zanj napravi, kar je najnujnejše. Ta se bo pa doseglo le, če bodo tudi poljedelski deiavci storili, kaT morejo. In kar morejo je. to, da se organizirajo. Strokovna zveza polje* delskega delavstva ima sedež v Ljubljanij Ulica na grad 5-1.
Socijalno zavarovanj® našega kmeta
Odgovor na anketo
Res, vsi prijatelji »Domoljuba« moramo bifl hvaležni njegovemu uredništvu, da je priredilo anketo, ki sega nedvomno prav v drobovje na* šoga kmeta in kmečkega vprašanja sploh. Lah« ko bi se obširno razgovori! o tem prevoznem' vprašanju, a da ne jemljem po nepotrebnem našemu »Domoljubu« prostora, je po mejeiit mnenju stvar takale:
J. Socialno zavarovanje kmečkega ljudstva je neobhodno potrebno, žal so danes okoliščin« popolnoma druge in težje, nego so bile pr«d 30 ieti, ko je sprožil pri nas to misel rajnki dr. Krek, a kljub temu ne smemo obupati. Banskai uprava, Kmečka zbornica in Kmečka zveza naj bi' sestavile komisijo, ki bi temeljito proučila, lo vprašanje in predložila naši javnosti čim prejj i/črpno poročilo s primernimi predlogi.
2.	Ni mogoče vseh zavarovanj metati v en Koš, ker so med seboj prav bistveno različna. Omejimo se pri naši anketi za eakrai na tako Imenovana socialno zavarovanje v ožjem pomenu besede, to je zgolj na zavarovanje za sta-jtost, onemoglost in smrt. Vsa druga zavarovanja je iz tega kompleksa izločiti in obravnavati posebej; tudi bolezensko zavarovanje.
3.	Zavarovanja so v prvi vrsti potrebni fcme&ki posli, delavci in majhni kmetje, a prav »ič manj tudi srednji kmetje in njih svojci. Ker je pa večjih kmetov pri nas tako malo, da skoraj ne prihajajo v po štev in je tudi razmejitev med posameznimi kategorijami kmetov ■koraj nemogoča, bi bilo pač najbolje, če se (vzame za zavarovanje v poštev sploh vse prebivalstvo, ki se pretežno preživlja od kmetijstva.
4 Socialno zavarovanje kmečkega ljudstva Je po mojem mnenju izvedljivo le v neki organski zvezi z industrijskim in obrtnim delavstvom ter z zavarovanjem majhnih in srednjih samostojnih obrtnikov, ker je tudi razmejitev ened kmečkim človekom ter industrijskim in obrtnim delavcem pri as večkrat sploh nemogoča.
5.	Socialno zavarovanje na majhnem ozemlju (po banovinah) se mi zdi skoraj neizvedljivo ia enako tudi ne brez prav znatnega sodelovanja države in samouprav, vendar bi morala biti pri tem zavarovanju v čim najvišji mefr izvedena upravna im finančna decentrali-itaeija in avtonomija, kar je predvideval že tudi Sprav vzorni tozadevni avstrijski zakonski na-Žlt.
6.	Z zavarovanjem bi bilo treba pričeti v prav skromnem obsegu, kakor je popolnoma pravilno začela sedanja vlada tudi glede socialnega zavarovanja industrijskega in obrtnega delavstva, kajti glede na velike vsestranske razlike med posameznimi pokrajinami Jugoslavije, bi prenagljenost utegnila privesti do hudih razočaranj, da ne rečem — polomov. Posameznim ediaicam (banovinam) bi morala biti pa čez čas dana možnost, da na svojih ozemljih zavarovanje postopno dvigajo in razširjajo.
-Skratka: od neprestanih zahtev in resolucij preidimo čim prej h konkretnim predelom In načrtom, da bomo sploh vedeli v koliko in kako bi bilo to nujno in prevažno vprašanje danes pri nas sploh izvedljivo. Spredaj omenjena komisija naj bi morda izdelala več predlogov in načrtov ter jih dala potem z računi vred ir pretres vsem pristojnim činiteijem (n. pr. tudi iviseni občinskim odborom). Bojim se, da bi bile 1» sedanjih okoliščinah dajatve za to zavarovanje prav anatue, a če se ljudstvo zanje odloči, poltem pa — po temeljitem premisleku — čim prej pogumno k izvršitvi. Slovensko kmečko ljudstvo bo tistemu, ki ga bo izvedel, večno hvaležno.
Šol. nadzornik Fran Erjavec,
V mani kot 4 dneh okrog sveta
Ko je pred nekaj leti več ali manj znani Amerikanec Lindbergh preletel kot prvi z aeroplanom Atlansko morje in sicer v 33 urah, se je čudil ves svet. Pretekli teden se je zgodilo zopet nekaj posebnega, ameriški milijonar, ki je obenem navdušen letalec Hovard Hughes je prebrzel isto morje v 16 urah 30 minutah, torej polovico prej. Hughesov cilj pa je bil še mnogo večji: polet okrog sveta v čim krajšem času. In drzni letalec je tudi ta cilj dosegel.
Kakšen je bil namen poleta? Pripravljalni odbor za svetovno razstavo v Newyorku je prišel na posebno misel. Pogodil se je s Hu-ghesoin, da bo poletel V Evropo in morda okrog vsega sveta in ponesel državnim poglavarjem in drugim odličnim osebam pisma, s katerimi se vabijo, da osebno obiščejo ameriško svetovno razstavo. Za ta namen so mu podarili tudi letalo, ki nosi ime World Fair (Svetovna razstava) in ki je opremljeno z najmodernejšimi napravami. Na krovu ima tudi tri radijske oddajne postaje. Letalo nosi s seboj pripravo za dihanje, napolnjeno s kisikom, dalje dva gumijasta čolna, v katerih je mesto za vse osobje, potem padala, pripravo za lovitev rib, lovske nože, vse to za primer, da bi bili prisiljeni pristati sredi morja, ali- na Novi Fundlandiji. Od živil je vzel v Ameriki s seboj mnogo sveže vode, šunko, kruh, sir, mleko, pečene prepelice in kavo.
Hughesova zračna pot okrog sveta je šla takole: Iz Amerike do letališča v Parizu je Hughes vzlic viharjem in megli vozil s pov-vprečno hitrostjo 260 km na uro. Iz Pariza je brzel Amerikanec naravnost"' proti ruski Moskvi, kjer se je zadržal dve uri, da je kosil in napolnil posode z bencinom. Iz Pariza do Moskve je okrog 2500 km in je Hughes prevozil to razdaljo v 11 urah. Iz Moskve do Om-ska v Sibiriji računajo 2160 km. To razdaljo je prelete! Hughes v 7 urah 20 minutah, torej s povprečno hitrostjo skoraj 300 km na uro. Zvečer ob 8 je drzni letalec zapustil Omsk in krenil v severozapadno smer proti sibirskem Jakutsku. Razdalja med obema ruskima mestoma znaša 4000 km in jo je Hughes premagal s hitrostjo 336 km na uro. Po kratkem odmoru je odletel Američan, ki je imel s seboj seveda več spremljevalcev, iz Jakutska proti polotoku Alaski. Razdalja med Jakut-skom in mestom Fairbanks na Alaski znaša
Strašna nesreča na Goriškem
Ena največjih nesreč, povzročenih po starih granatah, se je pripetila te dni v Pono-.viSkem gozdu pri Gorici. Kar pet Goričanov je prizadetih. So to Josip Sušič, Alojzij Pic-colo, Tine Simčič, Ludvik Merlak in železničar Gasela. Iz Rožne doline so šli v hrib, da bi tamkaj skupno iskali stara razstreliva. Sre-Idi gozda so našli granato kalibra 15. Začeli »o razbijati po njej, pa je kar naenkrat eksplodirala s strašnim pokom. Pokolj, ki ga je napravila granata, je nepopisen. Takoj so bili mrtvi Simčič, Gasela in Piccolo. Granata jih Je dobesedno razmesarila in posamezne ude razmetala daleč na okrog. Kose mesa bo našli celo M) metrov daleč od kraja nesreče. Ostala dva so sosedi, ki so prihiteli v gozd, ko so (»slišali strahotni pok, našli nezavestna y 8»
mlakuži krvi s strahovitimi poškodbami po vsem telesu. Obadva sta še komaj dihala, ko so ju pripeljali v goriško bolnišnico. Reveža se sploh nista več zavedla in sta zaradi za-dobljenih ran in izkrvavljenja oba v kratkem presledku umrla. Granata je tokrat zahtevala kar naenkrat pet življenj. To je ena največjih nesreč, kar so jih povzročile stare granate iz svetovne vojne. Dogodek je na vso goriško pokrajino napravil presunljiv vtis. Oblasti so poslale na lice mesta preiskovalno komisijo, ki pa ni mogla nič posebnega ugotoviti. Ljudje se zaradi teh neprestanih nesreč zelo razburjajo in pozivajo in prosijo oblast, naj vendar ukrene vse potrebno, da se takšne nesreče ne bodo več ponavljale. Pa tudi ljudje naj bi bili s tem pogledu bolj oprezni, ^
8330 km in jo je Hughes odpravil v dobrilj 12 urah in sicer v višini 3000 m.
Iz Alaske je nameraval Hughes frčati na« ravnost v Ameriko, od koder je bil začel polet, pa ni šlo. Hughesu je zmanjkalo bencina in je po 12 urah nevarne vožnje nad najvišjimi gorami v Kanadi in ko je prevozil novih 3932 km pristal Winnipegu v Mine-apolisu. Po polurnem odmoru se je Hughes zopet dvignil v zračne višave in srečno pristal v ameriškem Njuyorku, kjer ga je vi, harno pozdravilo nad 100.000 ljudi.
Progo okrog sveta 23.000 km je prevozil Hughes v treh dneh in 19 urah. Letalec Post, ki je do sedaj imel rekord najhitrejšega poleta okrog sveta, je za to rabil 7 dni in 18 ur. Hughes je torej Posta potolkel za cele 4 dni. Kako šele bo — čez 100 let!
Trije lepi mladinski
Na raznih krajih Slovenije je bilo tudi mi« milo nedeljo več zborov naše mladine, na katerih se je navduševala za katoliška iri slovenska temeljna načela ter izražala brez pridržka ver, nost narodu in državi.
Do ure, ko to pišemo, smo dobili poročilo O krasno uspelih taborih v Št. Jerneju, pri Dev. Mar. v Polju in na Brdu pri Lukovici. Težko je reči, kateri tabor je bi! lepši, bolj veličasten in bolj uspe!. Povsod navdušenje, povsod slovenski fantje in dekleta v svojih lepih krojih, pov« sod narodne noše in povsod navdušenje in odo« bravanje tisočglavih množic, pripravljenih na največje žrtve v boju za vse, kar je slovenskemu ijarodu svetega. Naj slede kratka poročila:
V Št Jerneju: Skoraj vse hiše v zastavah" in v slovenskem čVStjn. Krasen sprevod med gostim špalirjem. Navdušeni vzkliki našim vodilnim osebnostim. Fantje na konjih, mladina v krojih, skupina narodnih noš pod vodstvom župana Vide-ja, dve godbi itd. Nato pa služba božja z vzpodbudnim govorom in ljudskim petjem, nnerovor ministra dr. Kreka, navdušeno besede voditeljev Petja in Fistra, ki je zelo od-lo&io obračunal z obrakovalci slovenske mla« dine, rekoč med drugim tudi to: »Nas ni sram, žnljevih rok. ne naših od dela razoranih obrazov, ne naših kmečkih »frisov«, kakor se blagovoli neka gospoda izražati o naših fantih in dekletih, nas je sram tistih, ki tajijo slovensko mater, ki nočejo spoštovati slovenske zemlje in slovenskega jezika. Kdor ne spoštuje slovenstva. ne spoštu je Jugoslavije in je protidržaven.«
Pri Dev. Afar. v Polju: Ista krasna slika, krrf v Št. Jernejn, le drugi govorniki pri cerkveni in javni proslavi. Med razdelilvijo d i« plom in daril, ki si jih je priborila poljska mladina na mednarodnem taboru, je prišel na zbo-rovalni prostor viharno pozdravljen minister dr. Krek. ki je pozval navzoče, naj vero v Boga in slovensko zavest ohranijo tako, do bodo oboie oddali čisto in neoskrunieno naslednikom. Sledila je v vsakem pogledu lepo uspela telovadba, pri kateri je sodelovala tudi mednarodna vrsta s Kermavnerjem na čelu Da ie bil požrtvovalni domačin Jeriha deležen izrednega priznanja, nam ni treba še posebej razlagati.
Nn Brdu: Iz T.nkoviee fe krenil veličasten' sprevod pred graščino Brdo, kjer je y parku mestni župnik g. Janko Oesrnar iz Ljubljane daroval najprej sv. mašo. Ta.borii je prisostvovalo do 4000 ljudi, ki so slavnostnemu govorniku navdušeno pritrjevali. Zaradi opoldanske nevihte in viharja je neka} udeležencev odšlo, vendar je bilo pri popoldanskem telovadnem nastopu navzočih še vedno nad 2000 ljudi. Proti koncu je prihitel minister dr. Krek. poudarjajoč, dn bomo z vztrajnim delom kmnlu vsem m in vsakemu dokazali, da smo slovensko mladina mi, ki nas že danes vsa Jugoslavija spoštuje m ceni, saj je »poznala nas in — naše nasprotnike.
Možu dela v slovo
v Bilo j« pred več kot štiridesetimi leti. ffam po poti na ljubljanski Rožnik sta šla zamišljena vase mlada zaročenca, da izrečeta vpričo duhovnika pred Marijino podobo na Rožniku končnoveljavno besedo večne zvestobe.
in potem se je pričelo delo, trdo a vztrajno, za blagor podjetja, ki mu je stal mož dela je ob z;beli razvoja na strani z vsem svojim srcem, tako da mu je nereda o zmanjkalo časa n številno družino.
Vse, kar služi božjim ciljem, vedno naleti na velike ovire satana. Tudi zvestemu sodelavcu bivše Katoliške in sedanje Jugoslovanske tiskarne težave in nadloge niso izostale. Vendar ga ni nič potrlo, še manj zlomilo. Brezkompromisen v slovenskih in katoliških načelih je Ivan Rakovec z občudovanja vredno srčnostjo hrabro prenašal težo stanovskih skrbi, pa tudi vse osebne in časopisne klevete, vse politične sodbe in obsodbe, ki so ga doletele.
Imel je mogočno pomočnico. Mnogokrat, in zlasti ko se je zdelo, da je že preveč hudo, se je zatekel tja k rožniški Mariji, kjer je v družbi svojih ožjih prijateljev, zlasti pokojnega Smolnikarja in dr, Kreka »v cerkvici vrh gore, cerkvici beli« našel tolažbo in pomoč za nove pobude in podvige v prospeh podjetja, najožje povezanega s katolišSvooi in slovenstvom. Bog je blagoslovil poštena prizadevanja. Iz »Slovenca*, ki mu je svoj čas vso naklado na pošto nesla služiteljica na glavi, je postal eden najvažnejših slovenskih iu jugoslovanskih dnevnikov, razširjen v de-settisočih izvodiih tako rekoč po vsem svetu. In iz neznatnega »Domoljuba« smo dobili v llakovčevi službeni dobi katoliška tednik, ki mu ga ni para v Jugoslaviji in daleč preko njenih mej. In koliko še drugih uspehov!
Naš Ivan Rakovec v službi ni poznal uradnih ur. Zgodaj zjutraj je začel, včasih že doma, in neredko je pozno zvečer kot zadnji zapustil pisarno. Delal je več kot za dva z ono vestnostjo in natančnostjo, ki ji zaman iščemo primere. Jugoslovansko tiskarno je smatral — in sicer v lepem pomenu besede — tako rekoč za svojo last. Neznansko se je veselil vsakega napredka, kakor mu je tudi srce krvavelo, kadar je podjetje zadela v tej aH oni obliki kaka nesreča. Ko si zagledal Ra-kovca pred uiradno uro v pisarni in se začudil, kako da že opravlja svoj posel, je odvrnil: »Včeraj je bila nedelja, delo je zastalo, treba je danes nadomestiti.«
Ivan Rakovec je vsa svoja prizadevanja naslonil na božjo pomoč, ki je bila brez dvoma gonilna sila, da, izvor njegove mravljične pridnosti lin brezprimerne skrbi za dobro Podjetja, Tudi v tem je Ivan Rakovec velika, občudovanja in globokega spoštovanja vredna osebnost.
V nedeljo 17. julija t. 1. so se zopet oglasili zvonovi na prijaznem Rožniku. K zahvalni službi božji, ki jo je daroval duhovni svet-«ik Anton Cadež, je prišla to pot skoraj 50-članska družina »Slovenčeve« uprave, M jI Jo bil Ivan Rakovec ne samo pravičen pred-"tojnik, temveč tudi dobrohotni oče. Pa tudi nekateri drugI, ki so imel! in imajo posla v Palači ob Zmajskem mostu in so bili že opeto-viino deležni Rakovčeve naklonjenosti, ki um
je prinesla ime »Vorschussvatert, so se tisto nedeljo požurili na hribček k Mariji.
Ravnatelj Ivan Rakovec se je namreč ria jesen življenja in na zdravniški nasvet odločil, da odloži težko breme, ki ga je vseboval njegov ravnateljski in blagajniški posel. Ivan
RaKovec pa ni — kakor je poudaril pozneje v krasnem nagovoru duhovni svetnik Anton Cadež — med tistimi, ki delo z Bogom sicer začno, a ga z Bogom ne končajo, temveč je g. ravnatelj hotel tudi zaključiti svojo uspešno in dolgo službeno dobo s primerne zahvalo Njemu, ki daje vse.
Zabučale so orgle in zadonelo je v hiši
božji ljudsko petje. In potem se je oglasil of* hajiln/i zvonček. K angelski miza, tam predi Marijin ollar je spoštljivo pokleknil s svojfll zvesto tovarišico v življenju tudi mož del^ Kakor pred 43 leti...
Nato je sledilo fotografiranje pred cen« kvijo, kava in še kaj. Ravnatelj g. Ivan Ras kovec je izrekel besede slovesa, ki so vse na* vzoče ganile do solz. Duhovni svetnik Cade^ je v prisrčnem nagovoru, izrazil v imenu podu jetja toplo zahvalo za veliko delo, ki ga jal Ivan Rakovec tekom let izvršil in je poudari® prošnjo za dobre nasvete tudi v bodočnost®, Lepo so poveličevali dobrega ravnatelja tudi drugi govorniki. Eden od teh je odločno ias» javil, da bo treba delo, ki ga je ravnatelj Iva«! Rakovec prekinil, če hočemo da bo Bogu čast in podjetju v prospeh, nadaljevati iiS dopolnjevati po načelih, ki so bila Rakovcuj vso dolgo službeno dobo sveta.
Oglasila se je lepa narodna pesem. G.'» spod ravnatelj je šel od osebe do 03ebe in za vsakega je imel prijazno besedo. »Bodimo ka» kar sestre in bratje«, je rekel. Ko je prišel dq enega izmed »glavnih« se je zdelo, da gledamo podobo veličastnega prizora ljube®« ni do najmlajšega apostola pri zadnji večerjit, Kar najraje bi zavidali našemu dragemu Ja* vorniku. Pa je bilo prav tako. Ravnatelj Ivan' Rakovec dob: o ve. da »rod stari hira, gine«j ki da je zato strokovno izobražena, poštena* globokoverna, dejansko katoliška in odločna slovenska mladina najboljše jamstvo uspeh« vsaikega katoliškega pokreta, pa tudi podjetja. Zato je g. ravnatelj Rakovec vedno ljubil iai ljubi tako mladino nad vse.
Gospod ravnatelj! Oprostite skromnim, S iskrenim vrsticam! Naj ljubd Bog, ki ste mil zvesto služili tako dolgo vrsto let, Vam tudfl v bodoče nakloni najobilnejši svoj blagoslo*.
In kadar bo Gospodu prav, da Vas poklk če k Sebi, bodite uverjeni, da bo Vaša ločite« samo navidezna. Zakaj, če za koga, veljajo Vas pesnikove besede: »V delih svojih žival sam boš večno«.
Obmejni Maribor vabi
Nekaj navodil
Pred 20 let! je klic po svobodi prišel v sleherno slovensko ras. Vzklilo je seme izkrvavelega naroda v deželah majniške deklaracije.
Pred vsem svetom smo v zadnjih 20 letih dokazali, da znamo živeti sami iz sebe, biti tvorci samobitnega življenja in kovači svoje sreče in usode. Na vseh poljih smo orali »e-dino, v brazde smo vrgli kleno, zdravo zrno, ki je vrglo bogato žetev dvajsetih svobodnih let Dali smo zgodovini dokaz, da znamo v svoji hiši gospodariti sami. 20 let življenja v narodni državi terja obračun o našem delu.
Sredi dela smo. Narodi živijo iz davnine v večnost. Svobodna država in narodna samostojnost sta nam prva in največja skrb in zgodovinska naloga. Vse naše misli in delo posvečamo tej nalogi. Polni vere gledamo oprti na lastno državo v svojo bodočnost. To ie ob 20 letnici Jugoslavije naša javna izpoved, katero bomo povedali v obmejnem Mariboru. Maribor je bil vsa desetletja ognjišče narodne kulture. Maribor je vodil narodne-obrambne hoje in je pod vodstvom generala Maistra postavil pred 20 leti Jugoslaviji državne mejnike na severu. Muribor hoče rasti v svobodi in z njo čuvati državno raeio. Maribor bo na ve-liki kulturni razstavi od 6. do 15 avgusta t . pokazal svoj narodni razvoj v zadnjih 20 letih in v nedeljo, 14. avgusta t. 1. bo na velikem narodnem taboru ponovil prisego, dano na taborih pred 70 leti in izpolnjeno pred 20 \eh. Trdna meja — varna domovina! Obmejni Maribor vabi! Slovenci, Jugoslovani, pridite! -
Dr. Juvan Alojzij, predsednik mestne občine
1.	Prosimo vse gospode župane, ki so dot« bili naše okrožnice zaradi priprav za maribow sko proslavo 20-letnice Jugoslavije, da povabijo zastopnike vseh društev in organizacij in nasal takoj sporočijo uspeh prvega sestanka njiho* vega pripravljalnega odbo.a.
2.	Vsako društvo in vsaka organizacija naj po svojem članstvu agitira za udeležbo ter zbir j prijave s pomočjo prijavnih pol, ki so bile po* slane. Prijavne pole naj se oddajo do 25. 7. ob« činskemu pripravljalnemu odboru.
3.	Občinski pripravljalni odbori naj zbiraj« prijave in naj jili pošljejo v Maribor, kakor jiS je mariborski pripravljalni odbor prosil v svoji okro/.nici.
4.	Važno je, da se pripravijo godbo, zastav«^ narodne noše, kroji in vse drugo, kar je ▼ pri* javni poli predvideno. Vzemite s seboj tudi dr« žavne zastave.
5.	Priiave potrebujemo brezpogojno, ke» bomo mogli le na podiagi prijav urediti vožnj« po železnici oziroma dobiti dopolnilne vlake.
6.	Odobrena četrtinska vožnja se bo dobil* s taborskim znakom in posebno taborsko knjit* jjco — vabilom mariborskega pripravljalnega odbora. Znake in cabila bodo dobili občinski pripravljalni odbori pravočasno na podlagi po« slnnih prijav.
Naročajte Slovenski 6m\
»

KAJ JE NOVEGA
ZAHVALE
Poamsaaa S a »t a i t e »arija, pob. Brx& št 7. ranm-a a ontam iurarauijevtca aa JtraiL. se j tem ujrs-n sDotnoimba« arsv '<>• ianvs! Uit-m. iw m e aSci- i® m e :a S nT« V9R. 'Mi >nlesa. tokopm«. ,zo«»-
fiun 1089 na tiaaet. \jum» trav -ni «• ?nšia
ta pozama >wnnn! V ni; aoicaie pravi IjrraM?!!. .'a •. Oomoinm« '«■ 'aR. mm m»-nun iz 11110 :vf»«a tataaf
rbrain ; Domoljuba« .zrskain aavaio ter au ob -rJita »one lesreči? mmtooto T	' W tia ukoi iBia<aua. lato J uo-
■olfatMK -sakftau pr poročam.
iMrmn-^r	»L ror 0. m. '988
r,««wi!i Bačar. L
OSEBSE VESTI
i Zaatesmk ir. jcata t iai^raou ns^r.
»H.
. juca i noisaai a ;m aoveniio. a amr ano ra porocau. racstav-i ;« a prt :at prtiiki iraaao cnazu-aamescauiii Pavlu aa .ir-ia ir: .Vi-aa:u- ''aa pogovorom a anstara taataomiei i?. xesa ajavd. ia « mi atadosai acor —aoiiam .23 aenai -iraoae-Ja .2 -atičastneija.
j <tacwaiee«ttaaua« -ivistva a :iati aai-3i ;ojmmm. .3 iuuauii pred kratkim i. Cimna«- icHinoieai lutiuvaik. v Ptuju. Na snaga .«sta:
i» leua+n*ki imikitt ir. Ai. Steouoae >e i® pnomiai aa jdoiii i». irua rau *"<»«-amami a -rraue nn levujor.
} -n »MKBdf^•>(!<>trnu .a lomnigu. ~o j zwiXMj. iopmk \i;an ,'aKoo • 3ot:ai :n usorniem iraau. So* Jia^ostav.ai {. ztato-mfetka :o -iara.oia	■.Le, --jcesra ivre-
3Ja!
■> >««n trii	>»« hrttn inton 1e-
i .iaaee jn iuiaaesn nosfu. j«tsro-i*OM«« u«>m<» laaov^sa.« larocaua 3oa uvt
im 'jKitKio
'» .15 >t :aanik«ie ia "'ma^aa -jofct-»ovajni lašm :aaxir :aonw usesa "jmeti Rv lai anvi^ ia ;:nt>«a
Fortssat Cr.nar ra 'lOlianssim Bmignutoij. LjMI '.332 ■» oaaim ;«ta«9(K:emica. car e »tocii :a -ersveai cor. 3«s ^ vt id lian ta Su UBoifO et!
BOMACH VO^fCE
i latrraia ',•»■ jčata ntimiiuacemii inort S «a*iMwcnw>a :;onr7ama oilaasnsasii* aoora
;iw!,in jraotavtu 'oranv jt *ceta. t« -azclrav g ;tr<»ta	id^ovnr-ia i :!e-
tmiim irsotvrvan sd^OTorom: >.švi»tj -ca a i rw*»«oiiia ;rcavn ioraiei zriza iinovsa« "la-■a ih « ara :3ran» iatotiška motim.a »Kila. jim o 3iaj»o»iavt!a a ličetnuta r»««icaii:.i iroii. ia i -jioano ron	Ttiicsri
asana loorm ieia ,oitDirx Cardinai ^ - 3 Mvnn ?n»»mumifa riUbr. Jžj. W»iKj rar-T+iro« T ilcrnemij ani tertai imt -lana*. ■ iot .jjoi i ,to»i i« rsaau
•» ičitesisK« xsian«5ve. Zajini« jra so aauiii jcitKiii z. iravsuta janevm« itui -imIh; -tKrr -r _.ud;j3hi. ..čitesi iocKvar « iaxia<iai icraTo. oa nič ae aeia. Ja aima rmoenih iro«--lov n. .ia e preveč -rr^ta aa rsševan;« L.Č;-enske usaame. Toda -"unančič. aruttscdnsk iamei: ia ira^i mi -na ^oataj»v3iL ia laoatnc xai. 5uoančič a aovsaaJ. ia « HočsTar arav 'ajto pnstransaa. tar a ;Dir*mu acitafiisah ijDirarTKilcv -.a pacitsisku e tovarn« znirai ts*(S	ai 50 ari joKoiu ia usnmt. aiao
Sotuaii.
d Za tsmem 'trak. Soiosna .irana w e satavti* aca t jaaeka. aiajtatšaii aiso b3x aoravi.čeai ^aj taae^s itmnti. liBCii to -'rukc	stare auute.
41 w o ianiii ao itanii :maii. Zau^atzeu a iaoaa ^sdicssJ. t ..tocinaito liso ■noMtra a s« -saoi taušai aa mirftr. aa£ia ajfaTOn!: ia .suiani« cen. .var so acm ntra-au 7rt nsiih ;a!taa. a aiesizjo acHjta-rarstva -SKurtiv-Tja jctrsttilo p/icanutev n sicer po-i-iarecao ia aar pn iiia^rama.
^ pntoiDaai asroKt« pr
i Otnaa sutnfc jtaaueaagir	r Sisvre-
iaL "a uit e -nsneio r '—uDr.ar.o i2 jtra«. sinov .a ičara siovenacih -adarrev x razmh «rw«» t Srtmt. ^.afaefOTa irarba » Liofciitm.' a aostmasa. aa ioao '.i jtroc: ia aiesec prz-jiii aa taaorstnttt t iiovemjL L.atavaii;a :en itrokt, a s zaatno aortporo omogočila Tacala icrava <r ..uDcam. aiocasao a anšio i aaci •udi iačicov ji jtemic. xrox itovensicJi .-»-lartav t .' rane;;:, .a .oao ianoaj i Jtri>»; .z ^raiie prebii; svore počitmea v aaai joBorat ■taiaaiava u-j/na a ia»i	annravna
::7am« ušaiiasju ;amostas ■' 5kon: -Jiii. meju a« ie -"ooc nt—uii v SaiazuansKeni a-^mii :ta ^aiiamkii. Otroo; novsasiih rjre-staca-v :oao r irien aaoreaia jarTOiii a3er;cm aa ia ao<to ipcnomdi "r TI.J-snas^am azika.
> .'iitvfMBda ia -asu-vo IOT«^* iszarac?,« TznracaaA. ~nnr::; maister a r^a. ^avociia ia zaeiavo :re!ii«isa ra ;roracan ti nancai
autos ;ooocs iraračassko ata. T »vtmn lavoailia aa<{lasa :ainisier. aa. a x»oa v arsii-oi?n lovori rroracaaa aoatav te raižaa. icr mj j itamniniantains aosojiiom ra avia
* u iriavao jorambo rasam<5»na iredatva a lajnumose •.rutine potrebe. Vtimstar navi ^ ia ae ao rnstal aa pavjiaaie iavčne utv* joapottantva. P miianal e tudi aot.-stio po miza/emi .,»ot»a aeusoo»obitener;a i ran-ajštva. tar a aaui« irzava eaa amen	«
maio -.laiveč;« stavilo iracaištva. M a ca., k t •jiaacai airualar / ivotiii :ia»'j«iiiih isav... ^ r rodoca nančm rakoa ae ao 'lesova, ocb. i! t« ae .-jtnašam aa .zvriavanje arora-:aaa ra s.; ji aorala biti areaaiet radne-^a ia-ja)£u;»ia:u«4a. zasUinscA. ' u ;>rors«feafljuci a-.o^t aor&ao a iti predloženi -in. aunut.-ss vu io .. icotemura.
d Pri tinti žfli,	v isnža, auKoti
cnotosa ;erer .a irzaamiumm .ziorrsraat a a itMira. taaiaiin -sieU arjrtK- ns ;loaets:o '«inu jfliicni Koetii i aaravio >fr»«z-;aa#;»»o< {resno ''•:«<». 3oiR:<t radi ;emijeto preaauaeao >fr»z • jMttotm jjrenko «*io :a jo -ic-ore srsaeaeio :uiJi ari sirarni joorsbu :>«_ >«■. a. w. ttkuizk
d 2r.» 'eMšiiaa. V r»i»zn!škem aainistr-ttvii 5roučuie;o munost iverthe »eentroiir.a-n;cr.esa aetorneca i taka ia pro«i B«^raii— Iaffr«M>—šli««. aai m azrajeni ia Maajni ir .n rnaio r. a asrona. lo»«ii<»,» pa arz:;io 110 m» '.2i.i »m ia iro. '»aj^sne jo izile.a.a :o ara a auonov v Bratu. Tafciea /ta«; ai po resi>vai a jroeo «t 3«iarad* lo Za^r^oa i a poi ir«-. «i Beigraoa m iletia pa «Hiem
0	ir«t
l ■ eliete :a»e,tl« h^mm tafei«. 3oj ':ebel s# >x>eau s ioi aa lapiano racio 'rgo-ine sa .eiaiatevem :npj v Zairreou. V »>u, «o e bito aa r?u aaiv«»e iijui.. so ae?ia iom« pruelele :ebei« ji iaaeiUe a^pano tar. i. Za jenzacijo ietiae aieščaae » to resie* do-loaen. V	ouausui ie znnuo pod
aoio ouiu -ado<"»-iuežev. ia _e :aoral •»raviti ves 3n>m«c. aoticija ai aič >pra-'■"Uii proci aamia. Xo«ee ^a-jvedooat; » na-retiile -nsoane iaune. i: m Mbreoč*** laprej.
4. ?ttsu«at«!Ha irreaaa o<iz«<tba. P ošabno jaricbo proti aajjpti a izdala jabrordiu po ucii a. ? aziv pviuciia « Mrnauta as Jarkom JOstmaHih posiiatu vaaAjr :uoi iost-om. aai ai-iar ae pospašaimu r.« aeotocau*, *.«m.v«č aa: s« joiairrio uta«j. ia i« 'joiiu iaiui iomii;«^ pre-aivaiava. — Gostiiaurint raaio aoninu>s: >po-rortii ivoi« f.usiB aa :e Jtireube. siasu pa i«a-»»s. ii -a v pugŠBii-a aamorii« aaivet pra^reše. Juraiiba predvtdova aitii 'tasrn :« prestopite.
d čaroviii Itraat. XV et star iraat. pod iater:m sta baje 'BvirJa jrbsar "" Ptaac;« aiavašia ai irbsit; Jttvuooajteii iaratiiordie,
1	tu:; t Seievcu ari Sonsueiavski ?uuu: riraat
Ob 60 letnici apostola naših izseljencev
~ te«« to ješisrtisHO ?rw»«no irtt--tvo r -iuoi ani oroMtnio » -foKoaeislteni lo-nu -K) !«hh!0 ivriteija iuontka a. i?azunir;a IiiKra;ška. ?-o=iave s« e tcietežži ruoi aretl-?««tnii4 tieKtne top ine tr. Jure Adlešič «>0f?!i0. "»eto ntTj«!sianstvo tmenšktb Slo-□ natlačeno aoma tvorana bežisrn!-litiii :'aranov r-osiavo » otvoni lodonraiMa-tik r--'»venittaa irnstva anjrta .oze. u ;» r
rovom lanizai '»(ike rammre -lavn^- | .•a za. ftoveostvo n tatoiištvo toma. :iastt aa ne« imenskimi Slovenci. Podpredsednik _aa-tm .«• iiav::enen .zračil irantino «njižieo al.u»W un. "o -sotu .e :onu anDravijani !«-bor. ;a ?oiuoiu p. Jaarajsku .tot pnananj«
ta	"eilke lasiutpj ta slovenski narod.
?. laitrajšen -ne y imi&tt tanvaijevai :n ao-luartat. ia ae aotr^ouj«? iiviue ut svojtf ieto. U) nanj aa piačiia i denarju. In aiio vf uauja .maarjeiu atmu* » teioti Punivecnetnu truštvu at 3«uajnt«witt ui :u«»ek "Wj :vori ■'ogemi istmea iiivu ivorar'0 PrtHveantfi truštva. Pozivat p« vse 3er.i«rai<;e. ia aai •e«ai raviiia^ osave, ia bo pnlioani« etu :e Jiaia aova tvoraiia. Pevsti toor .e pod •oostvom -.ailvika ?tiša a»p«t veuceK ioina-iii» p««aue. Nuta tu tažigrajbiu 4r>uct ip('-" ;onii irasno ^ro >Pn	i;l";ro
<pitai p. ivazuiur lakni^k mul.
je visok nad 40 metrov, njegovo vejevje pa se Siri na 35 metrov široko. Vaščani verujejo, da ima ta hrast čudotvorao moč zlasti za nerodovitne ženske. Ljudje pa zbirajo tudi vsako odpadlo vejioo, ker so prepričati!, da jih to obvaruje strele in požarov, če kurijo s temi vejicami.
d Pri težki stoiki, napetosti, glavobolu zaradi zaprtja, očisti ena do dve čaši naravne »Frauz-Joscfove« grenke vode prebavne organe. >Franz-Josefovo« vodo lahko jemljejo tudi bolniki, ki leže in jo imajo za dobro. BM- po m!n- ws' tmi' nax' 8br- iMM. a. V. K.
d Sodišče počiva. Na okrajnem, okrožnem in prizivnem sodišču v Ljubljani je nastopila od 1. julija do 15. avgusta uradna doba sodnih počitnic. Okrajno sodišče posluje v civilnih zadevah le v nujnih primerih, tako v pravdah glede motenja posesti in mejah, kazenske teko naprej, na okrožnem sodišču civilni senati rešujejo najnujnejše stvari, kazenski senat posluje redno. Na prizivnem deluje samo kazenski senat.
n Vlom r cerkev. Župnik pri Sv. Jakobu ob Savi je imel ono nedeljo popoldne litanije in ko je po končanih litanijah hotel izpostaviti sv. Rešuje Telo ter odklenil tabernakelj, je opazil, da ni ciborija ne monštrance. Zato je izpostavil samo večji ciborij s sv. hostija-mi in po končanih litanijah ljudem povedal, kaj se je zgodilo. Obveščene so bile takoj orožniške postaje na Ježici, v Dolu in Domžalah, ki so poslale patrole za tatom. Zanimivo je to, da je bilo že pred nekaj dnevi vlomljeno v to cerkev. Tat je zlezel v cerkev skozi okno po lestvi pri koru. Takrat je vse razme-tal, tabernaklja pa se ni lotil. Odnesel ni nič. Gospod župnik pa je postal tako pozoreu in previden, da je poslej vsak večer odnesel vrednosti domov v župnlšče.. To pot si je izbral zločinec za svoje bogostrunsko delo — opoldansko uro in je za enkrat uspel.
d Banovina je po dolgih letih obljub uredila polok Zlatenščico pri Blagovici. Ban dr. Natlačen je nakazal v označeni namen 200 tisoč dinarjev, drugo je opravilo ljudstvo s kuJukotn.
P Delavskega zaupnika ne bo mogoče odpustiti brez tehtnih razlogov. Ivan je bil pri
stavbnem podjetju izvoljen za delavskega zaupnika dne 12. julija, njegov položaj bi bil tedaj po zakonu trajal do konca koledarskega leta. Stavbeniku je bila ta izvolitev znana in je tudi podpisal volitveni zapisnik. Dne 23.
Tako pri nas, kako pa drugod
V »Koroškem Slovencu« čitamo:
Jugoslovanski notranji minister dr. Korošec je odredil, da se morajo javni uradniki, ki služijo na ozemlju katerekoli narodne manjšine, tekom treh let priučiti jeziku na-zika narodne manjšine. Minister utemeljuje rodne manjšine. Minister utemeljuje odredbo s tem, da je uradnik v stalnem stiku z ljudstvom in more službo vršiti vestno le v pri-meru, če posluša in razume želje in pritožbe ljudstva. — Uradniki manjšinskega ozemlja bodo zato uživali gotove prednosti pred ostalimi. Po preteku treh let bodo uradniki in zapostavljeni. Za uradništvo donavske pokrajine je naprimer predpisano znanje nemškega, ogrskega in romunskega jezika.
Omenjena odredba je vzbudila posebno v manjšinskih krogih veliko pozornost in potr-
juje dejstvo, da jugoslovanska vlada vzornoi ravna z narodnimi manjšinami in ji je mirno sožitje večinskega naroda z njimi zelo pri srcu. »Berliner Tagbiattc je pod naslovom »Nemško se učijo« pripomnil, da bo imela nova odredba ugodne posledice na gospo« darskem in kulturnem področju, in se nadeja^ da bo posebno upoštevana nemška govorica, katere se poslužuje 100 milijonov ljudi in ki je vez med narodi srednje in jugovzhodna Bvrope. Navedeni list še postavi nasproti no« razumevanja čehoslovaške vlade za jezikovna vprašanja narodnih manjšin.
Ne dvomimo, da bo jezikovni odlok Jtt« goslovanske vlade, ki podčrtava težnjo Jiigo« slavije za mirnim sožitjem tudi z državami« sosedami, napotil tudi druge države, da enaka svoje težnje podprejo s sličnimi odredbami«
oktobra je stavbenik Ivanu odpovedal službo in ta je po 14 dneh zapustil delo. Dne 8. decembra je bil Ivan zopet sprejet na delo; nezaposlen je bil skupaj 161 delovnih ur. Ivan je zahteval mezdo za te ure in sodišče mu jo to tudi prisodilo. Ker je nesporno, da je bil Ivan ob času odpovedi in tudi ob izstopu iz službe delavski zaupnik, je bil zaščiten po paragrafu 119 zak. o zaščiti delavcev. V tem smislu, da ga stavbenik ni smei odpustiti. Če naj bo ta zaščita učinkovita in ne iluzorna, ne more biti v skladu s predpisom § 119 zak. o zaščiti del., da bi smel stavbenik z odpovedjo razdreti z delavskim zaupnikom obstoječe službeno razmerje, ne da bi hkratu navedel razlog za odpust. Taki razlogi za odpoved ali za razrešitev službenega razmerja pa so navedeni v § 239 obrtnega zakona; stavbenik pa tega razloga sploh ni uveljavljal; razrešitev službenega razmerja je bila tedaj protizakonita in stavbenik mora odgovarjati po paragrafu 241 obrtnega zakona za vso škodo, ki jo je povzročil Ivanu. Stavbenik se ni pritožil.
p No prvi, ne zadnji. Bivšega župana v Sibinju pri Slavonskem Brodu bo tožila občina za 580.000 dinarjev, ki jih manjka v občinski blagajni še izza časov županovanja stebrov prejšnjega »vzornega« jeenesarskega režima. Tomo Kovačevič je sedel na županskem stolcu ves čas vse do 1. 1936., ko so prišli v
Bodite na cesti previdni!
Avtomobilski klub kraljevine Jugoslavije opozarja na sledeče:
Prometne nesreče so se v naših krajih v zadnjem času nenavadno pomnožile in zavzele porazen razmah. Raziskujoč vzroke nesreč, smo dognali, da je v pretežni večini Primerov vzrok nesreč neupoštevanje reda "Porabnikov javnih cest.
Pešci hodijo po sredi ceste, često se v zadnjem hipu premislijo in križajo cesto tik pred motornimi vozili; ob nedeljah zvečer gredo v trumah kar po sredi ceste. Biciklisti vozijo vštric po dva, trije, često celo štirje; nihče ne drži roba ceste. Vprežni vozovi vozijo, koder je lepše in nemalokrat kar po levi stra-m' taka da 86 jim mora vse izogibati v desno. Motorna vozila so često premalo previdna na n°?reglednih krajih iu mnogi »režejo« ovinke.
Naše ceste so v stanju, ki že davno več ne ustrezajo sodobnemu prometu. Zato od vseh nas zahtevajo ne le običajno previdnost, marveč podvojeno pazljivost, kajti le na ta način se bomo mogli izogniti prometnim nesrečam, ki se kot kuga širijo med nami. Ne smemo biti slepi in pripisati vse nezgode slučaju; slučaji so redki, pretežni del nesreč je posledica neupoštevanja reda in neprevidnosti uporabnikov javnih cest; zato pozivamo vso javnost, da se najstrožje drži prometnih predpisov, ker bomo le tako kos rastočemu prometu na našili cestah, ne da bi pri tem zaradi uepažnje žrtvovali vedno več dragocenih življenj.
V vsako hišo »Domoljuba«!
občinski odbor od ljudstva Izvoljeni ljudje* Pregled občinskega poslovanja je ugotovil, da manjka v blagajni dobrega pol milijona dinarjev. Sedaj vodi preiskavo sodišče.
d Cerkveni davek za pravoslavne. Fi« nančni minister je odobril, da se more na vsem ozemlju srbske pravoslavne škofije gor« njekarlovačke določiti in pobirati od pravo« slavnih davčnih zavezancev škofijski verski davek na vse oblike nei>osred. dr.% davka, t kolikor spada v plačilo za leto 1938-39. Ta davek se bo pobiral v višini 4 odstotkov.
d Nova vrsta gripe? Neznana bolezen jtf začela razsajati v Starem Bečeju in bližr$ okolici. Naselila se je večji del pri najbolj si« romašnih ljudeh. V nekaj dneh je obolelo 500 ljudi. Ponekod je morala leži v postelje vsa družina. Komisija pet zdravnikov tti mogla bolezni prepoznati. Mislijo, da je to neka nova' vrsta gripe ali paratifusa. 2e po dveh dueH po obolenju dobe bolniki vročino 40 stopinj« Zdravniki bodo poskušali uganko razvozljati s preiskavo krvi obolelih.
d Z orožnikom ni šale. 32 letnj tesar Atojb zij Lorber od Sv. Jurija je imel zaradi rvoj< vroče krvi že večkrat posla z oblastimi. Dn< 4. junija je bil v Počehovd v neki gostilni. Tj$ je prišel tudi orožniški kaplar Vladimir Ježffig ki se je vračal iz službe ter se je hotel okrep« čati. Orožnik je stal v veži, Lorber, ki je bit vinjen, pa je bil v gostilniški sobi. Ko je za* gledal orožnika, je zdivjal, kakor če pokaže! biku rdeč robec. Naenkrat je navalil nanj, g« sunil v prsi in na pomoč mu je pritekel še nje« gov brat. Podrla sta orožnika na tla in Alej« zij Lorber ga je udaril z .nekim ostrim predme« tam s tako silo po glavi, da ga je oblila krt ter so ga morali reševalci potem spraviti -v: bolnišnico. Lorber se je zagovarjal oni daii pred sodiščem v Mariboru, da se je hotel t orožnikom samo »šaiiti«. Ta šala pa je bila presneto draga. Plačal jo bo z osemmesečnim strogim zaporom in z dveletoo izgubo tastaib' pravic.
d 75% popust na železnici ob 20 letnici
slovanskega Maribora. V Belgradn se je mudil več dni mariborski podžupan Franjo Zebot. V prometnem ministrstvu je uspešno posredoval v zadevi prošnje mariborske občine, da s« dovoli udeležencem slavnosti 20. obletnice jugoslovanskega Maribora 75% popust na želez« nioi po vsej državi. Prvotno je bil dovoljen samo 50% popust, podžupanu pa se je posrečilo«
V
da ie prometni minister dr. Spabo pristal na popust 75% za vse Viake in vse razrede. Zni-žaoaa vožnja 75% velja od 12. do vključno 16. avgasta t L pod sledečimi poboji: Udeleženec mora dobiti od slavnostnega odbora v Mariboru potrdilo, da je povabljen na slavnost [ob-javoj, 8 to objavo kupi «» vstopni postaji samo polovično karto do Marifcoia, katera velja tudi » nazaj. Na vstopni postaji mora vsak udeleženec tndi kopiti železniško legitimacijo, obra-sec 14, za 2 dhs. Samo pod temi pogoji je dovoljena udeležencem četrtmska vožnja v Maribor m nazaj.
d Nove tnmocc p® 1«. 20 m 50 denarjev bo dala te dni v promeft oaša Narodna bamka. Vsi Mrvi kovanci bodo nosili obraz mladega kralja Petra 1L Kovanci po 10 in 50 dinarjev bodo imeli desni, kovanci po 20 din pa levi del obraza. Svoj čas je Narodna banka r&zjpi-aafea tekmovanje za najboljše osnutke kraljevega lika. 70 umetnikov se je potegovalo za nagrade, a zmagal je m'adi srbslri kipar in izdelovale!) kolajn Dinčič. To je prvi primer, da Je osnutke za nove kovance naredil kak jugoslovanski umetnik. Do sedaj so bili v takem delu pri nas udeleženci zgolj Francozi.
d Pri zaprijn ali pa pri motnjah v prebavi gzemiie zjutraj na tesče kozarec naravne »Franz-Josel« vode
d Kdo bo dobil 3000 din? Vsa Pintaričeva razbojniška tolpa je že za zapahi, samo eden najbolj nevarnih članov in njen vodja Jože! Koder se še uspešno skriva. Vsa zasledovanja in preiskave, ki jih orožništvo vrši, so bile dosedaj zaman. Sedaj pa je razpisana na Kodra nagrada v znesku 3000 din. Nagrado je razpisala banovina ter jo dobi takoj izplačano vsak, kdor pripomore, da bo Koder izsleden in prijet Jože! Koder se zadnje ča9e predstavlja kot Mihael Hojnik iz Vrhol pri Konjicah ter se legitimira z vojaško legitimacijo, ki jo je Hojniku ukradel Pintarič. ,lote! Koder je 29 let star. 174 cm visok, vitkega stasa, kostanjevih, nazaj počesanih las, obrvi in oči temno-kostanjeve barve, spredaj redkih zob, visokega čela, zagorele temne jiolti, energičnega in inteligentnega nasto-
D»1 stadiona na "Finskem, kjer naj bi se po želji rincev vrfilc leta 1940 olimpijske igre, ki «o jih Japonci z ozirom na vojno odpovedali.
pa. Rojen je v Hinjah pri Žužemberku, pristojen pn v Mai-iber.
d Ciganska nadloga. Orožnikom v Domžalah se je posrečilo zalotiti cigansko tolpo, ki je vznemirjala tamkajšnjo okolico. Orožništvo jih je zalotilo v gozdu pri Cešenlku pri Dobu in jih obkolilo. Hudorovič Zlfltiio je orožnike opazil in pobegnil, pa so ga petem zopet ujeli. Pri osebni preiskavi so orožniki našli pod krilom France Breščah nabasano Sieyer-Browning pištolo. V štirih bisagah so našli mnogo obleke in posteljnine, Jako 5 rjuh, 1 križasto odejo, kompletno črno obleko, več svilenih naglavnih rut, par težkih temnorjavih čevljev, svetlosivo moško obleko, ki ima na suknjiču in na ovratniLu napis-Anion Kožuh, krojač, Sujica 28, p. Dobrova, sivkast suknjič, modro križasto srajco, vež namiznih prtov, več ženskega spodnjega perila, nahrbtnik, 2 slabša cajgasta suknjiča, 2 nove črne hlače, žepne robce z monogramom F. B., 2 klobuka, in sicer enega črnega ia 1 9ivega, črni ima napis S Tanko, Ljubljana, 1 črno svileno naglavno ruto. Glede klobuka z napisom S. Tanko trdi Vinkovič, da ga je kupil v Ljubljani. Ta Vinkovič ima na desni strani lica brazgotino. — Opozarjajo se ljudje, katerim so bili gori opisani prelneti ukradeni, da se javijo.
d Kako je hercegovski kmet postal milijonar. Jerko, stric hercegovskega kmeta Mir-kota Kolaka, se je pred 30 leti izselil v Ameriko kot reven delavec. S pridnostjo si je pridobil denar in se z njim prerinil med imovi-iejše ljudi. Kupi! si je namreč hotel v New Yorku, katerega je sčasoma povečal, da je danes eden izmed največjih. Vsa leta je nepretrgoma igral v loteriji, lc zadel ni nikdar nič. Končno se je spomnil svojega revnega nečaka v Ljubuškem in zanj kupil srečko, Sreča se je sedaj nasmehnila in srečka je bila izvlečena z dobitkom 1 milijona dolarjev. Kako je moral bili presenečen Mirko, ko je na domači pošti dobil denarno pismo in v njem 1000 dolarjev od strica, ki mu sporoča, da je zadel milijon, katerega mora pa po predpisil ameriške loterije priti dvignit lastnoročno. S 1000 dolarji si bo kupil vozno karto za Ameriko.
d Tolovaj Salaj. Mnogo govor« in pišejo te dni o tolovaju Saiaju in njegovi tolpi. Koliko tatvin m vlomov je napravil Salaj, bo pač naj»osled dognala sodna kazenska preiskava Do včeraj so spravili poieg Salaja še 15 njegovih pomagačev in tovarišev v zapore ljubljanskega okrožnega sodišča. Saiaju očitajo, da je le od januarja do aretacije zagrešil nad 10 velikih vlomov s pomočjo svojih strokovnjakov. Baje gre za prav znatne zneske. Sodna preiskava bo končno ugotovila, za koliko je Salaj s svofo tolpo okradel Ljubljančane in okoličane. Zadnje dni je ljubljanska policija spravila v sodne zapore zopet 4 Sala j t ve po-aiagače iz okolice. Med njimi no tudi ženske, ki so Saiaju dajale potuho, so bile njegove najboljše ogle-duhinje ia so ga povsod skrivale. Če bo oblast odločno zasledovala in pretresala prizadete, bodo še nekateri drugi člani »uglednih« družin iz ljubljanske okolice »noter padli«.
n Radi prezidave še vedno globoko znižane cene vsemu manufak t urnemu blagu pri F. I GORICAH, Ljubljano, Sv Petra c. 29 in 30, na kar opozarjamo še posebej »Domoljubove«
Sprejem v podčastniške šole. Inženirska in artilerijska podčastniška šola (starost od 18 do 21 let); Strokovna mornariška in pomorsko vazduhoplovna (od 18 do 20 let); Strojna mornariška od 15H do 18J4 leta starosti). 1
	
	
HBBgrSB	
M&BKBm&ttŠr:	
"- j	
m 11* o*; ? |	IBMi
nn t a	Bn^p: t
	©Si
V Romuniji j« umrla kraljica mati Marija, mati jugoslovanske kraljice in romunskega kralja Karla.
Vsa tozadevna pojasnila dobite ustmeno ali pismeno: Koncesionirana pisarna, Per Franc, kapelan v p., Ljubljana, Maistrova ulica 14. Za pismen odgovor je priložiti kolek za 6 din,
NESREČE
n Ne zaupaj neznancem. Dne 13. julija je prišel k Francu Zajcu iz Mariie Sirije pri Zidanem mostu neki neznanec in se mu ponudil za delo pri spravljanju sena. Zvečer je v pogovoru pripovedoval, da zna delati denar. Zajec mu je nasedel in si je izposodi! pri sosedu dva bankovca po 500 din. V razgovoru je tudi dejal, da zna devet jezikov. Po opravljenem delu so šli spat; neznanec v kočo poleg hiše, Zajec in družina pa v hišo. Ponoči je žena svarila moža, da je bržkone nasedel neznancu. Ker se je Zajec bal za denar, je hodil neznanca opazovat na njegovo ležišče. Ko je prišel 4., jo je neznanec že od-kuril. Zajec ga je pričel zasledovati in ga dohitel ob obronku gozda. Neznanec ga je takoj napadel in mu zadal štiri smrtne šunko z nožem. Prvi sunek je dobil Zajec v ramo ter je takoj spustil svojo palico, ker se ni mogel več braniti. Zločinec mu je zadal nato še dva sunka pod vrat, četrtega pa v srce. Zajec je bil šele 34 let star, zapušča ženo in štiri otroke.
n Avto v savski strugi. Pet nemških izletnikov iz Celovca je napravilo oni dan izlet na Bled. Zvečer so se vračali z Bleda nazai preko Jesenic. Izbrali so si bližnjico čez Gorje, ki ni avtomobilska cesta, namesto da bi se vozili jjo lepi, ali malo daljši cesti skozi Lesce. Tujci p« poti niso poznali. S precejšnjo brzino je vozil šofer pod Mežaklo, kjer pelje cesta ob savski strugi, ki so jo letos pričeli urejevati. Sava tete tukaj v najmanj i5 do 20 m globoki strugi. Tu je pripeljal nasproti drug avtomobil, ki je vozil z Jesenic na Bled. Nemški avto se je v hitri vožnji umaknil na desno, zavozil s ceste na travo in že je pod kolesi zmanjkalo tal. Avto je najprej še stal, toda počasi se je začel prevračati, potem pa padel po strmini v globino. Dobro je bilo pri tem, da je bil avto odprt, ker so med padanjem nekateri le skočili
Razdalžem bodo samo potrebni
S priključitvijo Avstrije k Nemčiji je bil na bivše avstrijske pokrajine raztegnjen tudi
zakon o razdolžitvi kmeta. Nemški zakon je zelo značilen in morda najbolj pravičen med vsemi podobnimi zakoni, ki so izšli po drugih državah. Nemški zakon namreč načelno razločuje med zadolženimi kmeti, ki so po lastni krivdi zabredli v dolgove, in takšnimi, ki so se zadolžili po nedolžnem. Zakon nadalje razločuje med kmeti, ki so državno pomoči vredni, in med onimi, ki je zaradi svoje gospodarske nesposobnosti ali slabega življenja niso vredni.
Pri razdolžitvi kmetov bodo upoštevali samo one, ki so razdolžitve vredni in potrebni. Kmetje, o katerih se lahko vnaprej sklepa, da bi zopet zabredli v nove dolgove, podpore no bodo deležni. Tudi slabi gospodarji, ki ne nudijo zadostnih jamstev za umno gospodarstvo, bodo pri podpori izključeni. Razdolžitve pa bodo deležni samo oni kmetje, ki v dol-
gove niso zabredli po lastni krivdi, ampak z&< radi težjuh gospodarskih prilik ali zaradi drugih neosebnih okoliščin. Na kmetije, ki bodo z razdolžitvijo dolgov rešene, se ne bodo smeli vknjiževati novi dolgovi, razen ako po« seben nadzorstveni urad to dovoli. Dovolite* pa bo odvisna od donosnosti kmetije, ki bo določena po naslednjih okoliščinah: 1. Go-spodarstvo mora biti v vsakem oziru urejeno, kmetija mora vzdrževati svojo kmečko drus žino, javne dajatve morajo biti plačane kakoe tudi odplačevanje dolgov in njihovo obresto vanje redno zajamčeno. Dolgovi se bodo odplačevali v daljših rokih s skrajno nizkimi obrestmi. Istočasno, ko bo nemška država is* vedla razdolžitev kmetov, bo z denarnimi sredstvi prišla na pomoč kmetom tudi pri popravi stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij ter pri izboljševalnih delih in napravaH na polju, — Vredno razmišijanjal
iz avtomobila. Voz je padci do prve police, potem pa se je zopet počasi prevrnil dalje, dokler ni obležal v globini. Potniki so obležali po bregu, nekateri med njimi precej poškodovani. Neka učiteljica v pokoju ima zlomljeno roko in nogo, trgovec ima zlomljeno nogo, njegova žena ima le majhne poškodbe, privatni uradnik je lahko poškodovan, šoler pa je ostal popolnoma nepoškodovan, prav tako tudi trgovčeva žena.
n S 6 m visokega hodnika je padla. Oni dan je ljubljanska bolnišnica sprejela 4 letno Silvo Bukovškovo, hčerko rudarja iz Potoške vasi pri Zagorju. Deklica je padla s 6 m visokega hodnika na tla ter obležala nezavestna. Dobila je hude poškodbe po vsem telesu in najbrž tudi pretres možganov. Stanje deklice je nevarno.
n Uničevala sta ose, a zažgala hišo. Pri posestniku Leopoldu Bašarju v Atidrencih v Slov. Goricah sta bila ono nedeljo sama doma Bašarjev 13 letni pastorek Slavko Juranič in njegov prijatelj iz najbiižje soseščine Alojz Sarnperl. Fanta sta opazila, da gnezdijo ose v zemlji nedaleč od hleva. Sklenila sta, da jih z ognjem uničita. Juranič je navezal na ko! otep slame ter ga zažgal in nastavil na luknjo, skozi katero so izletovale ose. Na ta otep sta na-metala fanta še dračja in slame. Tedaj pa so ju začele ose obletavati, da sta morala pred njimi pobegniti v bližnji gozd. Nesreča je hotela, da je v tistem hipu potegnil veter ter zanesel plamen proti hlevu. Vnela se je slama, nakopičena v šupi poleg hleva in v hipu je ogenj zajel celo zgradbo, z gospodarskega poslopja pa je preskočil še na hišo. Ker ni bilo hitro gasilcev na mestu, so plameni uničili obe poslopji do tal. Skoda se ceni na 40.000 din.
n 100 hiš in gospodarskih poslopij je uniči! ogenj v vasi Čegeranih pri Gostive.rju. Sredi vasi, ki šteje nekaj nad 300 številk, je neka ženska čistila domače ognjišče in nato pepel z žerjavico vrgla pred skedenj. Veter je žerjavico razpihal ir. odnesel med slamo. Preden so se kmetje v položaju znašli, je bila že vsa bližnja okolica v ognju. Z gorečih hiš se je ogenj zaradi vetra prenašal z bliskovito naglico na vse strani. V nekaj urah je zgorelo nad 100 hiš in gospodarskih poslopij. Gasilske čete, ki so prispele v vas, so komajda rešile ostali del vasi pred ognjem.
n Lokomotiva je vžgala vagon slame. Na kolodvoru v št. Uju v Slov. gor. so nakladali delavci trgovca s senom Antona Birkinajerja v Mariboru slamo na vagon. Ko je bil vagon že naložen, je privozil na kolodvor izredni tovorni vlak iz Maribora za Avstrijo. Iz lokomotive so se vsule iskre in padle na suho sla-nio, ki je naenkrat začela goreti. Zaradi velike vročine in hudega vetra se je ogenj z bliskovito naglico razširil ter je zaiel ves vagon. Na lice mesta so prihiteli šentiljski gasilci, ki pa zaradi pomanjkanja vode niso '»ogli napraviti drugega, kakor da so požar omejili, da se ni razširil na poslopja, ki stoje v bližini. Zgorelo je 7830 kg slame v vrednosti 5089 din.
n Vrela smola v obraz. Na poslopju nove predilnice v tekstilni tovarni Ehrlich v Mariboru je kuhal smolo 28 letni kleparski pomočnik Alojz Kovač, zaposlen pri podjetju Ussar. Z vrelo smolo je barval strešno površino. Bil pa je tako nepreviden, da je vrgel veliko kepo surove smole v kotel, ko jo bil poln vrele mase. Močan curek vrele smole mu Je brizgnil v obraz ler ga tako močno opekel, da so ga morali spraviti v bolnišnico.
n S koze je zdrknil. Tovarna »Ikac v Kranju je začela letošnjo spomlad ob cesti proti Golniku graditi večje tovarniško poslopje. Tu je bil zaposlen tudi tesar I/Očniškar Anton, doma iz Vodic. Pred dnevi popoldne je Loč-niškar opravljal na še dovršeni stavbi svoj tesarski posel, pa je pri tem padel s koze in si prebil lobanjo. Ločniškar je poškodbam podlegel.
n 20 m globoko jo padel v kamnolomu pri Lazniku v Stranicah pri Celju 17 letni delavec Javodnik Štefan iz Stranic. Javodnik ima prebito lobanjo m je dobil pretres malih možganov ter še več poškodb po telesu.
n Huda avtomobilska nesreča. Zvečer dne 12. julija se je vračal 33 letni delavec Ivan Gabrovec iz Maribora na kolesu domov v šmarjeto ob Pesnici. Pred njim se je na svojem kolesu vozila tudi njegova žena. V Ko-šakih ga je v bližini opekarne nekdo poklical. Gabrovec se je obrnil, v tem trenutku pa je že privozil nek osebni avtomobil v nasprotni smeri. Avtomobilski blatnik je zadel ob kolo, Gabrovec pa je pri tem z V30 silo z glavo priletel v sprednjo avtomobilsko šipo. Pri tem mu je piočila lobanja. Avtomobil je kolo popolnoma zdrobil. Lastnik avtomobila je takoj naložil težko ponesrečenega Gabrovca ter ga odpeljal v bolnišnico, vendar, ko to pišemo, Gabrovec še ni prišel k zavesti.
n Z voza — pod avto. Dne 12. julija so zvonovi katoliške cerkve v Murski Soboti oznanili smrt 9 letne deklice Štiftan, otroka upokojenega finančnega preglednika, ki se je pred kratkim preselil iz Hodoša v Mursko Soboto. Deklico je do smrti pobil avtomobil iz Zagreba na Radgonski cesti na >Turopo-IjiK. Nesreča se je zgodila tako, da je deklica zadnji trenutek skočila iz voza, ki je vozil pred avtomobilom in hotela zbežati čez cesio. Naj bo ta nesreča opomin vsem staršem, da na tem mestu otrok ne puščajo na cesto.
n Ljubljanski tramvaj je do smrti povozil Davorina Kuglerja, trgovskega zastopnika pri tvrdki J. C. Mayer v Ljubljani.
n Ko je kosila travo nad globokim pre-p idom. Kmetica Džulba iz Dreznicepri Mostar-ju jc kosila travo na travniku tik nad globokim prepadom. Nedaleč od nje pa je kmet Me-ho Turkovič izpod; eza val bukev. Ko se je po nesreči drevo prevrnilo na kmeta in ga na
mestu ubilo, se je kmetica ob pogledu na ne* srečo tako prestrašila, da je izgubila prisebnost. Nagnila se je proti prepadu in se vaaj zvrnila. Tudi ona je obležala na mestu mrtva-n 75 vasi hrvatskega Zagorja je trpela škodo zaradi toče in neviht v zadnjih dneh* Nikjer ni ostalo nič niti za hrano prebivalstva^ niti za živino. Zaradi tega so se obrnili oškodovani kmetje na javnost za pomoč. Prvo pod« poro je nakazal ban savske banovine dr. Ru« žič in sicer 60.000 din ter prosto voznino z« 12 vagonov koruze.
n Razne nezgode. Na Tinskem vrhu pri Zibiki je padla z lestve Sk-arja.no Ana. Pri padcu si je zlomila nogo v kolenu. Na Rečici oK Savinji je padla s podstrešja 12 letna hči de« iavca Potočnik Fani in si zlomila roko v zapestju, Pri Zanggerju v Celju se je pri deta zvrnil voz na 69 letnega delavca Zuraja Ivana« Voz je delavcu zlomil več reber.
IVOVf GROBOVl
n Ne veš ne ure, ne dneva. V Komendi
je mirno v Gospodu zaspala Apolonija Belci« jan, — V Ptuju so pokopali dr. Viktorja Skra« barja, notarja v Ormožu. — V Mariboru ja umrla zasebnica Anastazija Majcen. — N« Viču so djali v grob Kristo Račič roj. Pelka.
—	V Petrovcih pri Križevcih je zapustil solzno dolino 16 letni Rudolf Dečman. —- V Slor. Konjicah je zapustil ta svet posestnik Alojzij Podgoršek. — V Celju je zapel mrtvaški zvon zasebnici Mariji Topolavšek. — V Ljutomeru je umrl trgovec in posestnik Franc Seršea. —< V Spodnjem Blatu pri Grosuplju je na veka zatisnil oči bivši lesni trgovec Anton Adamič«
—	V Ljubljani so umrli: 80 letna Gabrijel* Ullmann, 80 letpi Josip Javornik, soproga vik kontrolorja drž. žel. v p. Ivana Zupančič ro$« Breskvar, višji kontrolor državne železnic* Vladimir Vajda in 76 letni Franc Gerber. Naj počivajo v miru!
Katoliški listi sfs moji glasniki. Halo otrok nebeškega Očeta bi vedelo m meje želje, ako ne bi bilo tebe, katoliško časopisje. (Pij X.)
P
razgled po svetu
iT ALI J A
......-................................................ r ...----
s Jugoslovanski vseueiiiščniki pri Musso-Siniju. Predsednik vlade Mussolini je sprejel S? Beneški palači odposlanstvo jugoslovanskega akademskega kluba »Slovanski jug«. Odposlanstvo je povabil italijanski minister za raarodno kulturo na obisk v Italijo. Akade-Sniki so potovali skoraj po vsej Italiji. Vodja Odposlanstva se je v lepi italijanščini zahvalil fea gostoljubnost, ter poudarjal velike uspehe fašističnega režima na vseh poljih. Svoj go-tvor je zaključil z izjavo, da jugoslovanska Sssladina ve, da je njena prva dolžnost priložiti svoj dar k poglabljanju iskrenega prijateljstva, ki obstoji med Jugoslavijo in Italijo. Mussolini je odgovoril, da je prepričan, da bo še globlje prijateljstvo med učečo se mla-Siino obeh držav pomenilo pravi temelj jadranskega miru, za katerega se tako vztrajno trudi predsednik jugoslovanske vlade dr. M. Btojadinovič.
s Drobiž. Težka nesreča je zadela Marka Ribariča iz Vodic. Siromak je gnal ovce na pašo in sicer precej daleč iz vasi. Nenadna nevihta, ki je nastala, mu je onemogočila, da t>i se vrnil domov in se je skril v zavetje. tToda nenadoma je treščilo vanj in ga ubilo.
Novo bogoslovno semenišče dobi Trst. Ali bo tam slovensko-hrvatski oddelek, nam ni sna no. — V Vipavi je zgorelo poslopje Jožefa IFančiča.
NEMČIJA
s Vojaška zbiranja južno od Dunaja? Od-fiod komisarja za Avstrijo Burckla na dopust Smatrajo politični krogi za precejšnjo zanimivost. V odhodu Biirckla vidijo začasni uspeh Upodrijeavstrij. organizacij proti narodnim socialistom, ki so postali v zadnjem času menda precej objestni. Negotovost Biircklovega položaja izhaja tudi iz dejstva, da je kardinal In-mitzer zanikal njegovo trditev o sporazumu % avstrijskim katoliškim episkopatom. Biir-Ckel se bo bržkone vrnil v Avstrijo z omejenim pooblastilom. Splošno se je opazilo, da po dunajskih ulicah ni nič več toliko vojaštva frakoi pretekle dni, ker so nemške čete osredotočene ob južnih železniških progah blizu Dunaja. Tja so pripeljali tudi veliko število lankov. Vse to je na Dunaju povzročilo precejšnje vznemirjenje. Krožijo vesti o obširnih Varnostnih ukrepih.
s To in ono. Bivša Nemčija ima 330 re-Jfistrovanih trg. podjetij in nad 50.000 reg. asadrug. — Vsled nevarnosti širjenja slinavke In parkljevke je prepovedala uvoz živine iz l»rste jugoslavanskih občin. — Po deželi potuje in posluje motorizirana zobna klinika za Bolsko mladino. — Predloge za razdolžitev posestev je vložiti do konca leta. Prošnji se priložijo razna sodnijska in druga potrdila, izvlečki iz zemljiške knjige itd. Podrobna napodila dajejo krajevni kmečki vodje. — Na ICajno pod Dobračem je došlo 70 delavcev irf Uradnikov iz bivšega rajha. — Na maloškem polju pri Baškem jezeru tabori 700 mladih Nemcev iz mesta Jena. — Kraj Vogle, občina IMedgoije, se odslej uradno naziva: Kohldorf.
8»
—	V starosti 90 let je umrl v Pliberku župnik v p. Jože Boštjančič. — S poda v skednju je padel in se težko poškodoval delavec Janez Struger z Zg. Vesce. — Baje bodo letos zgradili most čez Dravo pri Podravijah. — V Št. Jakobu v Rožu je zatisnil za ta svet oči 75 letni Grilov atej Nikolaj Mikula. — Ljudsko štetje v Veliki Nemčiji bo 17. maja 1939. Šteli bodo po narodni in poklicni pripadnosti.
—	V Škoficah so v zadnjem času pokopali: Matijo Kobana in mizarskega mojstra Jožefa Hafnerja. Bil je rajni dober sin svojega naroda in imel za seboj mnoge težke doživljaje. Tako se je leta 1914 vozil s parnikom >Baron Gautsch« na Jadranskem morju, ko je par-nik zadel ob mino in se potopil, rajni pa se je poleg treh drugih reših s šesturnim plavanjem.
ČEŠKOSLOVAŠKA
s Brezpogojno do zmage. Glasom »Narodnih Listov« želi min. predsednik dr. Ho-dža, naj bi bil narodnostni zakon, okoli katerega se trenutno pospešeno vodijo pogajanja z zastopniki narodnih manjšin, sprejet od parlamenta vsaj do 15. avgusta. Češki listi poudarjajo, da nikakor ne sme biti govor o ustavni spremembi. Nemški listi spet izražajo bojazen, da manjšinski zakon ne bo prinesel ničesar bistveno novega. — V dneh so-kolskih svečanosti v Pragi so priredili Nemci v mestu Komotau vsenemški dan, kjer se je zbralo do 60.000 pripadnikov nemške manjšine, ki so vodjo Henleina navdušeno pozdravljali. Na drugem zborovanju je Henlein naglasi], da velja za Nenicc geslo: Brezpogojno do zmage!
^Komm^mms^ismssBmmssmsmmgmm
Bepliub
najboljši in najlepše opremljeni nabožni mesečnik v naši državi. Ima vedno lepe slike v bakro-tiskn. Pišite, da ga Vam pošljejo na ogled. Naslov: »Bogoljube, Ljubljana, Jugoslov. tiskarna.
* Plinskih mask jim je zmanjkalo. V Pragi in drugih čeških mestih je veliko po-vprašanje po plinskih maskah. Tvrdke so prodale že vso svojo zalogo, tovarne pa ne morejo takoj ustreči številnim naročnikom. Rastoče povprašanje po plinskih maskah ima svoj vzrok v državnem zakonu, po katerem mora imeti do 30. junija vsak državljan svojo masko proti strupenemu plinu. Takile zakoni se bodo najbrže kmalu udomačili tudi v ostalih državah Evrope.
FRANCIJA
s Zasebno šolstvo. Predsednik »Odbora za katoliški pouk« škof Riehaud je dal sledeče podatke o katoliški zasebni šoli v Franciji. Univerzitetni pouk je dan na katoliških institutih v Parizu, Lvonu, Lilie-u, Angers-u in
Raca je v velemestu s svojimi mladiči zavrla promet
Toulouse-u. Profesorjev je 410, akademikov 4219. Zasebna srednja šola ima 909 zavodov in sicer 571 za dijake in 338 za dijakinje. Profesorjev 13.000. Dijaštva 160.000. Osnovna zasebna šola obsega 10.578 šol. Za dečke 2198 in za deklice 7.590. Število otrok je 1,061.000. Strokovno zasebno šolstvo ima 39 tehničnih šol, 134 poklicnih šol. Za dekleta je še posebej pet velikih zavodov. Poleg tega je seveda še vse polno gospodinjskih šol, raznih tečajev itd. Računajo, da zasebno šolstvo prihrani državi približno milijardo in pol frankov na leto. Katoličani v Franciji se upravičeno bore za to, da država podpira tudi zasebne šole, kar dela že Anglija, Holandija, Belgija, Italija in drugod. V borbo za pravice zasebnega šolstva v Franciji posebno posegajo velike organizacije staršev.
PALESTINA
s še vedno ni miru. Arabski nasilneži so napadli neki judovski avtobus v bližini Raife. Po'nikom se je posrečilo pravočasno pobegniti. Oblast je takoj poslala na kraj spopada oddelek mornarjev, katerim pa so napadalci nudili hud odpor. V mestu samem so bile vržene v raznih krajih štiri bombe. Ena oseba je ranjena. Neka stara Judinja, ki je bila napadena s kamenji, je umrla v bolnišnici. Majhna judovska cerkev, last Judov iz Iraka, je bila zažgana ter je pogorela do temeljev. Napetost se povečuje. Zaradi tega so se iz mestnih delov, kjer je prebivalstvo pomešano, Judje izselili. V Kaba Bela Hai so se arabski prenapeteži spopadli z vojaško patru!]« Teroristi so metali ročne granate, nakar so vojaki začeli streljati z vojaškimi puškami( Šest napadalcev je obležalo mrtvih, veliko število pa je bilo ranjenih. Časopisje poroča, da se krvavi nemiri v Palestini nadaljujejo. Najhujši spopadi se še vedno dogajajo v Haifi, kjer mnogo poslopij gori. Arabci so zažgali tudi neko židovsko molilnico, židovsko šolo
in celo vrsto judovskih hiš.
*
V Španiji divjajo hudi boji v smeri proti Valenciji.
Na Kitajskem se Japonci pripravljajo, da zasedeja glavno kitajsko mesto Nanking.
12 mesečna vojna ni prav nič oslabila odpora Kitajcev, je izjavil zunanji minister Tuang Cej.
tabori slovenske mladine
«■»«»■»—---
Dekleta, na Brezje!
Med tem, ko smo za vsako nedeljo brali navodila za razne tabore, je ostala nedelja 24. julija • wo brez taborov. Zakaj? Zato, da imajo slovenska katoliška dekleta priliko, da poromajo na svoj posebni in prvi tabor na Brezje. Natod le razumel »ainost teža dne in vse drugo je do tedaj utihnilo, tabor na Brezjah naj spregovori ob navzočnosti visokih cerkvenih in državnih predstavnikov. Dekleta! Ste ve to pozornost naroda razumele? Ali 6e navedate, da zato ni nikjer drugod prireditev, da JhjsIc na Brezje res Sle? Ali ste se že tudi odločile? V velikem ste že. 2e danes je udeležba 10.000 deklet zagotovljena. Toda mnoge še oklevate. Vedite, da tako mogočne in važne samo dekliške prireditve še niste in mogoče zopet dolgo ne boste doživele. Čimveč vae bo, tem mogočnejša bo manifestacija za svetost naše družine, tem odločnejša borba za poštenje v narodu, tem lepši dokaz vaše edinosti in vzbujene dekliške zavesti. Vesele boste obiska pri Mariji in vse bo lepo šlo. Daleč nad 100 g-etiiteljic bo skrbelo za vašo udobnost. Za vaše adravje in varnost je vse preskrbljeno, za dobro voljo pa boste skrbele same .
Dijakinje in vuokošolke na Brezje. — Ali ste te res že odtujile deklištvu in ne čutite, da kot verni nanaščaj slovenske inteligence spadate k dekliški skupnosti, da ii dajete zgled in pogum in se »ame od nje navzamete navdušene delavnosti za vse to, kar posebno Vam mora biti sveto.
Meščanska dekleta na Brezje! — Pričakujemo Vas v obilnem številu, da povežete mesto z deželo, inteligenco z našim ljudstvom. Gospodične vseh titanov — tudi Vaš je tabor na Brezjah.
Delavke — na Breziel — Najbolj ete preskušane pri delu, zato najbolj rabite duhovne tolažbe in pomoči. S svojo številno udeležbo pokažite, da «e delavka še posebno zaveda važnosti borbe za družino in poštenje.
Dekleta z dežele — na Brezjel — Pričakujemo Vas v tako velikem številu kot še nikdar. Pričakujemo Vaše zgledne vernosti in vedrosti, Vaših irtev ir, molitev. Pričakujemo Vas v narodnih no-
šah, z narodno pesmijo in narodnim cvetjem. Pridite vse!
Navodila za udeleženke. Vsem udeleženkam tabora je dovoljen 50% popust na železnici pTOti predložitvi taborne knjižice in železniške legitimacije, ki stane 2 din in jo moTa vsaka kupiti obenem z voznim listkom. Na Brezjah bo vsaka dobila potrdilo o udeležbi tabora, za kar mora sama skrbeti. Tudi z nedeljsko vozno karto se lahko peljete na posebnih vlakih. Vozni red posebnih vlakov bo objavljen v jutrišnjem »Slovencu«.
Prosimo vse gg. duhovnike, ki bodo spremljali dekliške skupine na Brezje in reflektirajo na prenočišče in hrano v samostanu, na) to nemudoma sporoče Frančiškanskemu samostanu na Brezjah.
Dekleta naj opravijo sv. spoved že doma. Sveto obhajilo se bo delilo pred sv. mašo do 10. dopoldne v cerkvi.
Organizirana bo skupina kolesaric, ki bo odšla v Ljubljani izpred Vzajemne zavarovalnice. V vseh večjih krajih Gorenjske se jim bodo lahko pridružile druge skupine, Čas odhoda bo javljen. Pred vhodi na Brezje bodo shrambe za kolesa proti odškodnini 1 din.
Ponovno poudarjamo, da ti bilo dobro, da si hrano prinesete seboj, ker bo pri veliki udeležbi nemogoče v gostilnah vse naenkrat postreči. Prinesite kozarce za vodo seboj.
Tabor se vrši ob vsakem vremenu, zato prinesite seboj dežnike, ki Vam bodo služili v slučaju hudega solnca, pa tudi v slučaju dežja.
Ker bo udeleženk gotovo nad 10.000, je potrebna disciplina. Vsaka udeležeaka naj se z dobro voljo pokori rediteljicam.
Ali ste že pregledale, če je Vaša narodna noša v redu? Na našem taboru velja čimveč pristnih noš iz vseh krajev Slovenije,
Ali ste si zagotovile cvetje, da okrasite z njim kole6a, vlake in vozove.
Vse, ki ste znak in knjižice že prejele, vljudno prosimo, da nam nakažete z obratno pošto po 3 din za znak in knjižico.
Taborno knjižico in znak in o r a imeti vsaka udeleženka tabora. Zato vse, ki se še niste naročile, storite to takoj.
Knjižice in znaki se dobe v pisarni pripravljal" nega odbora, t. j. v Domu dijakinj, Miklošičeva c. it. 21 (Vzajemna zavarovalnica), v trgovinah: Jugoslovanska knjigarna (Pred škofijo), Sfiligoj (Frančiškanska ulica), Pollak (Rimska cesta), Mohorjpva knjigarna (Miklošičeva cesta), Vera Remec (Poljanska cesta).
Verski shod na Zaplazts
Treljeredni tabor za dolenjsko stran in za Posavje bo v nedeljo 24. julija 1938 na Z a p I a -z u pri Čatežu.
Začetek slovesnosti v soboto zvečer 23. jm lija. Ob pol 8 zvečer pridiga (p. Kamil, O M. Cap), nato procesija z baklami. Po cerkveni slovesnosti verska igra »Slehernike na prostem pred romarsko cerkvijo.
V nedeljo dvojna služba božja. Pozna sveta maša na prostem z govorom g. kan. Keka in ljudskim petjem.
Po sv. maši taborno zborovanje na istem prostoru kot služba božja. Govorita g urednik Fr. Terseglav in g. Lovro Hafner, trgovec iz Preske.
Kar le mogoče, pridite že v soboto. Sveto spoved opravite doma
Tabor je za novomeško, krško in brežiško tretjeredno okrožje.
Na Dekliški dan na Beinavo I
Dekle! Tvoj duhovni dom te zopet vabi! Dolgo ga nisi videla, gotovo si želiš t ta, kamor se je že in se bo še napotilo toliko tvojih dobrih sestra!
Glejte: zopet si bomo stisnile roke, vzljubile druga drugo in se navdušile za lepo delo Katoliške akcije!
Žrtev bo morda to zate — dekle, priti tako daleč — po dnevih težkega dela doma, v delavnici, pisarni... Pridi pa tudi ti, ki o počitnicah iščeš moči za nova duhovna ustvarjanja! ...
O, vsi vemo, kako slovenska žena, kako slovensko dekle s ponosom in rada sebe žrtvuje! Z veseljem pohiti za klicem po duhovni prenovitvi in poglobitvi!
Spregovorila nam bo Cerkev in povedala, kaj pričakuje od nas. Na nuših zborovanjih,
RAZNO
Zakaj v Ameriki ločijo «akonc, so priobčili nekateri njujorški listi iz eod-nijskiii listin. Neki mož je terjal ločitev od evoje žene, ker si ui hotela prirezati nohtov na nogi, da ga ne bi mogla več praskati. Drugemu spet je bilo odveč, ker je jemala žena v posteiljo svoja dva ljubljenca-psa in ee od njih ni hotela ločili. Sedaj so jo ločili pač. o<l moža. Žena nekega odvetnika je terjala ločitev, ker je njen mož strastno zbiral fotografije voj-vodinje Windsorske. Spet drugi mož je tožil svojo ženo, da je do ušes zaljubljena v indijskega Gandija, ki ga je poznala »golj iz časopisja. Ameri-kanski sodniki torej nimajo lahkega posla.
Sprehod med ivezde. Sonce izžareva toploto 6000 stopinj, kar je za naše pojme in mere strahovita vročina. A zvezdo-dlovci pravijo, da je sonce ugašajoča zvezda. So zvezde, katerih zaradi njihove toplote ne moremo videti. Ko eo odkrili ■fazne nove zvezde, M> ■dognali, da imajo nekatere do 50.000 etopinj ločine. Njihovi žarki ni-več podobni sončnim.
L. Garigbofer:
86
Mariinj klošter
Roman iz začetka 12. stoletja Poslovenil Blaž Poznič
»Dobro pač! Kakor meni!« je zašepetala Hincula, ne da bi odmaknila glavo s Švajkerjevih prsi.
S svojo lopatasto roko jo je pogladil po laseh. »Pred eno urico sem trepetal še v stiski in smrtnem strahu. Zdaj mi telo in dušo navdaja samo čisto veselje, kakor da me vse žive dni ne more zateti več ne skrb in ne žalost.«
Ko sta se vrnila gospodar in njegova žena nazaj v ograd in je zagnal Grajnvalder tisti štreelj lemeza zopet na podrtijo, je izpustil Švajker pastirico iz rok in vstal. »Zdaj pa zavihajva rokave, oče Grajnvalder, zdaj morava zopet graditi! Postaviti morava zopet dekletu streho za varno zavetje.«
32
V luči podvečernega zažarevanja je blodil Ebervajn gor in dol ob bregovih jezera, ki je zalilo Melinji log, in dušo mu je stiskala temna groza. Povsod polomljena drevesa, povsod razlite vode, ki so mu zapirale pot k ljudskim prebivališčem! Valovi so bučali, da ni z rebri Melinjega loga prodrl do njega noben človeški glas. Vendar je pa čula njegova duša krik iz sto grl m videla izginjati koče v valovih, videla smrtni boj utapljajočih s? ljudi. Njegova čreda je padala, in on, njen pastir, je moral brezdelno stati in neuslišana se je izgubljala njegova glasna molitev pod nebo.
Med zmedo lomasti in domačega orodja je na blat-, .h valovih priplavalo mimo človeško trupjo. Ebervajn
je zavpil in se pognal do pasu v vodo; posrečilo se mu je ujeti tihega plavača in ga izvleči na suho. Bi! je stari Runot, s svojo otrplo roko še oklepajoč sekiro, s katero je bil tesal tram za svojo novo hišo. Ebervajn je spoznal utopljenca in spomin mu je vslal v duši. Videl je župnišče v Melinjem logu, videl kamnito klop pod lipo, videl kopico razoglavih mož in cul glas: »Ker je bil stari Runot vedno pobožen, ga je ljubi Bog v nebesih varoval, ni pustil, da bi ga pokopala pod seboj hiša, ki se je podrla, in mu bo pomagal, da bo postavil novo!«
Menih je vztrepetal. »Da, Hiltišalk, novo hišo! In trdno! Za vso večnost!«
Tedaj se je usulo na bregu kamenje. Ebervajn se je ozrl kvišku in zagledal jezdeca, ki je drvel mimo v rumeni kamižoli Vacemanovih pratežarjev. Upanje ga je prešinilo; iztegnil je roke in zavpil: »Konja! Daj mi svojega konja! Prebredel bom na njem vodo. Ljudje so v stiski!«
>V stiski sem sam!« se je odzval glas izginjajočega jezdeca, »in groza me goni! Gospoda Vaceja je podsula gora in vse njegove sinove ubilo kamenje.«
Ebervajn je odrevenel. In upirajoč oči v nebo, ki ga je krvavordeče ožarjalo zahajajoče sonce, je spregovoril s prerokom Izaijo: »Obup mi prevzema srce, strah me prešinja!« Omahujoč se je obrnil in videl, da pobožni Runot ni več sam. Voda je bila vrgla na suho trupli dveh otrok, ki sta se še v smrti objemala. Ebervajn ju je spoznal. Dvoje ljubkih otroških cvetk! »Mojca mi je ime kakor nebeški materi! In meni Jožek kakor nebeškemu očetu.« Prva sla bila, ki sta ga prijazno pozdravila v njegovi deželi, in takrat si je obljubil, da se bo tema otrokoma za njun pozdrav oddolžili Kako naj se jima oddolži sedaj?
S*
ločenih po stanovih, hosie pa imele besedo ve same! In gotovo imate tudi druga drugi mnogo povedati!
Pridite, dekleta, da glasne in z vso svojo osebnostjo izpričate svoje plemenito mišljenje v središču Katoliške akcije za lavaniinsko škofijo — na Betnavi, vašem duhovnem domu!
Betnava vas lepo pozdravljal
Blagoslovitev Prosvetnega doma v Komendi
Dne 31. julija bo g. škof dr. Gregorij Rož-man blagoslovil novi Prosvetni dom v Komendi. Komendfani se tega dne veselimo, saj bomo dobili novo prosvetno torišče in imeli na ta dan v svoji sredi prevzvišenega pastirja.
Po blagoslovitvi bo prosvetuo zborovanje, na katerem govorijo: minister g. dr. Miha Krek, univerziletni profesor g. dr. Lukinan in drugi. Popoldne pa tio javni n;>stop, na katerem bo nastopila tudi mednarodna vrsta.
Vsa prireditev bo pod časinim predsedstvom bana g. dr. Marka Natlačena.
Na ta dan vsi v Komendo!
Prosveini tabor v St Rupertu
V vsej Mirenski dolini, zlasti v St. Rupertu se pridno pripravljamo, da slovesno proslavimo 30 letnico prosvetnega društva. Jubilejnega tabora se udeleži ban dr. M. Natlačen, ki je prevzel pokroviteljstvo. Službo božjo bo opravil šentpeterski župnik Alojzij Košmerlj, bivši kaplan in predsednik društva. Na prosvetnem taboru govorita ravnatelj Iv. Dolenc, ki obenem zastopa Prosvetno zvezo, in urednik M. Javornik. Pri telovadbi nastopi številno članstvo domačega okrožja, pa tudi sosedna okrožja so že obljubila svojo udeležbo. Zveza pošlje svojo mednarodno vrsto. Št. Jernej, ki se jc v Ljubljani na taboru proslavil po svojih vr!ih jahačih, pošlje 20 fantov, ki bodo z godbo povzdignili slavnost.
Na veselo svidenje 3!. julija v St. Rupertu!
Tabor v Hotedršici
Kam gremo v nedeljo 31. julija? Vsi v Hotedr-lieo, kjer bo tabor fantovskih odsekom in dekliških krožkov, združen s proslavo 30 letnice Prosvetnega ■društva. Zjutraj ab pol 6 budnica, ob 9 sprevod po
vasi, nato sv. maša z ljudskim petjem. Po sv. maši " tabor, nato vaja za popoldanski nastop. Popoldne ob 3 telovadba, ki ji sledi prosta zabava. Vožnja z avtom iz Logatca in nazaj preskrbljena.
Prosvetni tabor v Radečah pri Zidanem mosta
V nedeljo se bodo zbrale v našem lepem mestecu velike množice prijateljev slovenske katoliške prosvete, da očitno pokažejo svojo samozavest in neuklonljivo moč v boju za naše narodne svetinje. Govoril bo minister g.č dr. Miha Krek in proi. Mirko Bitenc iz Celja. O. prof. dr. llanželič bo opravil cerkvene obrede na krasnem prostoru na prostem, Zborovanje bo vodil g. P. Jereb, član bauskega sveta in radeški notar. Cerkveno opravilo se začne ob desetih, nakar bo tabor. Popoldne so večernice ob dveh, ob treh pa bo velik javen nastop slovenskih fantov in deklet, mladenk, gojen k in naraščaja ter izbrane celjske vrste na orodju. Po telovadbi prosta zabava. Natančnejši spored je razviden z letakov.
Vsi kmečki t{udie — 7. avgmfa sta Brezje!
Stara in lepa navada Slovencev je, da radi romajo na Brezje. Kdor le more, poroma na Brezje vsako leto, komur to ni mogoče, pa ob vsaki priliki, kadar mu dopusti čas in razmere.
Na Brezjah je svetišče Marije, ki jo je pokojni nadškof Dr. A. B, Jeglič kronaj za »Kraljico Slovencev«:.
Marija na Brezjah je Kraljica vseh Slovencev in iz vseh slovenskih dežel prihajajo vern-i Slovenci, da se poklonijo evoji Kraljici: ne !e Kranjci, temveč tudi Štajerci, goriški in koroški Slovenci in celo eloveneki izseljenci iz vseh delov sveta radi prirejajo skupna romanja na Brezje. K Mariji na Brezje prihajajo romarji, Slovenci vseh eta.nov in poklicev, — največ pa jih je iz kmečkih vr«t, iz vrst najbolj vernega slovenskega stanu. Kraljica Slovencev ima med kmečkimi ljudmi največ in najzvestejših častilcev.
Tudi letos bo mnogo slovenskih kmečkih ljudi romalo na Brezje.
Kdaj?
Letos bomo vsi slovenski kmetje romali na Brezje skupno, vsi na en dan in sicer v iiedeljo, dne 7. avgusta. Ta dan se bo ob ironu Kraljice
Slovencev na Brezjah zbralo slovensko kmečka ljustvo iz vsa Slovenije: Gorenjci in Dolenjci, št«, jerei in Prekmurci, VBi gremo 7. avgusta ua Breda.
Zakaj?	'
V nedeljo, 7. avgusta bo na Brezjah r«tllV kmečki tabor, ki ga priredi »Kmečka zvezat za ve« slovenske kmečke ljudi, za člane in nečlane, <t odrasle in za kmečko mladino in »ploh za vse, & pripadajo našemu vernemu slovenskemu kmečko, mu ljudstvu!
Po slovesni službi boljl, za katero st« naproša« na oba slovenska prevzvišena gg. škofa, se bo vr« šilo mogočno kmečko »borovanje, kaicreg? ee bodo udeležili naši narodni in kmečki voditelji, pa tu<tt predstavniki svetnih In cerkvenih »blastev, pred katerimi bo slovensko kmečko ljudstvo po govor« nikih iz lastnih vrst izpovedalo svoje misli, svoj« želje in zahteve. Da bo ta tabor čim najvidnejši dokaz naše kmečke stanovske zavesti, je potreb«^ da se ga udeleži vsak, komur je pri srcu usoda in blagor kmečkega stanu! Kmečki ljudje iz vso Slo« venije, Vaš tabor je to, udeležite se ga!
Kako?
Iz bližnjih krajev boste seve priSli z vozovi in kolesi, iz oddaljenih pa z avtobusi in z vlaki. Za, [irosiii smo za znižano vozni no, če ps ta ne bo pra, vočasno dovoljena, se poslužite vsi nedeljskih (>i>-vratnih kart, ki omogočajo vožnjo po polovični ceni brez kakršnihkoli izkaznic in potrdil.
Primerne zveze vlakov bomo objavil! prihod« njič, istotako tudi spored cerkvenih slovesnosti in kmečkega zborovanja.
Na Brezjah ne bo nobenega sprevoda! Vsi s« zberemo naravnost pri cerkvi, ozir. v cerkvi. Zalo tudi morebitno slabo vreme našega romanja ne bo onemogočilo. Ce pa bo lepo vreme, boste iahko T nedeljo popoldne obiskali tudi Bled.
Za tabor ni potrebna nobena knjiiiea — od«, ieilta je mogoča vsakemu in vsi' ste iskrene vab« Ijeni!	Kmečka ivesa.
Ostanite skoraj 1000 let stare cerkve as odkrili na Moravskem blizu Spitihneva; sezi« dal 1. 1030. moravski knez Svelislav.
Za tri milijarde lir so narasle tekom poj leta vloge v italijanskih denarnih zavodih.
1000 1 cepiva proti koleri je poslala aa« riška vlada na Kitajsko.
V Rimu je umrl kardinal Serafini.
Do smrti utrujen se je zgrudil poleg obeh trupelc na zemljo, jima razklenil otrple ročice in zmil sivo blato z njunih obrazov. Polem je s težavo vstal in se opotekal dalje ob bregu razbesnele vode. Trepetajoč po vsem telesu, ki je zakril z rokama obraz. >Hilitšalk! iVstani iz groba, ti veliki kristjan! Pokrepčaj me s svojo trdno vero, da ne omagam!«
Neki človek mu je priblodil ob vodi nasproti. Ilzan-ški kovač je bil. Ko je uzrl meniha, ga je prevzel strah. Kazalo je, da hoče pobegniti. Toda v naslednjem hipu je planil k Ebervajnu, se zgrudil pred njim na kolena in mu objel noge. »Odpusti! Odpusti! Prisegel sem proti vam na Mrtolovcu. Zaprl sem svoj ograd pred teboj. IMoje hiše ni več, moje žene ne in ne otroka! Poglej moj kes in me pusti živeti!«
Ebervajn ni razumel besed —• videl je samo trpljenje v bledem obrazu in je pobožal klečečega moža po laseh. »Torej je vendar še kdo, ki živi?«
»Jaz sem edini, ki je ušel!« je bebljal mož, ki mu Je smrtna groza preteklih ur shesala še vse ude. Videl ni bil nobenega človeka več, odkar se je predramil iz omotice in pobegnil, da bi poiskal svojo hišo. »Ves Gaden leži zasut pod Ledenikom, ki ga jo tvoj močni nebeški gospod zrušil v svoji jezi na nas. Jaz sem edini, ki še živi!«
Ebervajn se ni več zgrozil. Samo zaječal je, da mu je streslo prsi. Oprostil se je iz moževega objema in tedaj je v motni podvečerni svetlobi zagledal majhen brod, ki je plaval na umazanih valovih. Podoben je bil drobcenemu enodebelniku.
»Zibel, gospod,« je jeknil kovač, »In v zibeli živ Ptrolc!«
»Ne sme umreti!« je za vpil Ebervajn.
Prestrašen je iztegnil kovač roke, toda obupnega menihovega početja ni mogel več preprečiti. Z blaznim zagonom se je pognal Ebervajn na kos strehe v vodi in z drugim na plavajočo smreko, stekel po njenem deblu in planil v valove. Z zadnjimi močmi se je prebil do zibelke in začul glas jokajočega otroka. Boreč se z deročimi valovi, ki so ga zanašali, je potiskal zibel pred seboj proti drugemu bregu. Cim dalje ga je gnal tok navzdol, tem bolj je ugašala večerna svetloba in mra-koten dim je začel legati na vodo in obrežje. Med temnim grmovjem, ki je ublažilo vodni tok, je začutil Ebervajn tla pod nogami. Hropeč je potegnil nase jokajočega otroka, ki se mu je z golimi rokami prižel okoli vratu. In po vodi, ki ga je zalivala do pasu, je dosegel obrežje. Opotekavo se je pognal še kos poti na gozdnato reber, potem se je onemogel zgrudil in omedlel.
Tema noči je pokrila onesveščenega in vso širno prostranost opustošenja.
Na nobenem ognjišču ni plapolal ogenj. Molk je je objemal koče, ki jim je bilo razdejanje še prizaneslo. Le vode so šumele in včasi je udaril z gorskih pobočij kratek, zamolkel ropot.
Na enem samem kraju je bilo glasno in živo in je buhteč slop ognja razganjal temno noč. Rdeča svetloba, ki jo je dajala Vacemanova goreča hiša, je žarela daleč navzgor po zasutem gorskem gozdu in navzdol po razburkanem jezeru in zapuščenem prislajališču. Utripajoče luči so švigale med gradom in mostom po vreščeči kopici mož in žensk, ki jih je bil privedel Hanecer. Hišo so našli prazno in zapuščeno, ob potresu »o se bil! razbežaii z gradu vsi hlapci in dekle. Ko so ljudje uzrli smolne svitke in butare, razmetane po grajskem dvorišču, je Hanecer zavgil; >Pogiejte, gospod Vače sam
marveč presvetlijo vsako telo — imenujejo jih ul-travioletne žarke. — Pred desetletjem so odkrili zvezdo, ki je 3000 kral večja od sonca, njen premer je 20 krat večji od razdalje zemlje do sonca. Dsiijavo zvezd merijo zvn zdoslovci po času, v ka« terem dospejo zvezdnf žarki do zemlje. Sončni žarki na primer dospejo do zemlje v 6 sekundah. Poznajo ozvezdje, čigar svetloba potrebuje do zemlje 2 milijona svetlob« ni h let. To je razdalja« katere se z navadnimi številkami metrov in ki« lometrov ne da več napi« sati.
Kopalni vagoni pri am»-riških vlakih. V Ameriki imajo uvedene kopalna vagone na prog) iz New-yorka v San Fracisco. TI vagoni so narejeni tak<* da so v njih plavalni bazeni, ki so 22 m dolgi i» tri metre ta pol široki. Voda je dva metra gilo* boka. Kabine kopalnega vagon« so razkošno urejene Poskrbljeno Je tudi za višinsko solnce.
Miška ▼ gledališču. V kodanjsksm ljudskem glo* dališču bi se domala zaradi malo miške pripetila velika nesreča. M»J predstavo, kateri J« P"*
PO DOMOVINI
Zakaj cene lesa pathijo?
To j« vpražanje med prod učen ti in kmeti. ■Vzrok temu je ta, ker so kmetje proizvajali preveč tesanepa lesa, in lesni trgovci 00 ® napolnili skladišča. Nekateri lasni trgovci so postali nervozni, ker niso mogli razpetati izvtaredne količine lesa. Ta nervo7Jiost je tako vplivala na nekatere lesne trgovce, da so zaželi prodajati les za vsako ceno, kar pa silno Skednje našim kmetom. Lesni trgovci y Slavoniji in Banatu so prav tako predi znižanja ccri lesu. So pa še tudi drugi škodljivci, kateri kvarijo ceno in to so kupa brez obrti. Ti kupijo les In ga s spJavom odpeljejo v Banat, Srem in Bel-grad, ne da bi imeli evoje stalne odjemalce in ga prodajo včasih pod kupno ceno. Ti slučaji so najpogostejši v Savinjski dolini. To škoduje kmetom ia trgovcem, ksr s tem pride do tega, da se dolnji trgovci pri nabavi lesa sklicujejo na cone igoraj navedenega slučaja.
Za kmeta bi bito važno, da oddaja les samo Jemiim trgovcem * obrtjo, ker samo ti lahko cene držijo in delajo na tetn, da se cene drie!
Sedaj je samo od kmeta in producenta odvio-ao. da držita staro ceno. kot je bila po sitni, da ne pride do katastrofe, da bodo prodejali kubični meter stavbenega lesa zopet po 110 ali 115 din, ker ee bo tej ceni primemo znižal tudi rezan les.
Kmetje ustavite po možnosti izdelovanje teea-nega le«* za nekaj fesa in v primeru prodaje držite cene lanske zime, t. j. 180—190 di« pri Dravi, Savinji ali bJiz« postaje. To je edina možnost, e katero »e zaščiti kmet V Banatu je kmetska zveza odredila primerno ceno za pšenico 175 din. V Bosni so cene lesa vedno iste kot so bile.
Torej nI vzroka, da padajo cene!
J z naših dru&iev
ftiuihej pri Havem mesta. Društvo »Združenih bivših učenk šmihelskega zavoda za zgradbo dolenjske ainotiSmee« je usMo v jso&tnienh lopet živahno delovati. Že pred 2 letoma nam je to dru-
Stw> s prireditvijo »Slehernika <na prestein pred oerkvijo pripravilo večer, ki nam je ostal v neizbrisnem spominu. Te dni pa tiho pripravljaj« p«(-seneženje, ki bo večje od prvega. V nedeljo, 24, t aa upriaore pod režija akademika g. Podbevška Cajlderonov misterij »Skrivnost svete maše«. Sodeloval bo novomeški pevski kbor k kapitlja in orkester Prosvetnega društva ie Novega mosta. K prireditvi vabimo tudi sosednje župnije ia jih ra-
fatavljaoio, da jim ne bo žal večernega izleta v unihe!.
fejei milih iivaii jz vseh krajev Slovenije, »irisženi v 7.vezi društev rejcev malih živali v Ljubljani in rejca iz ostalih banovin prirede v <Sasu jesenskega ljubljanskega velesejma od 1. do 12. septembra 1 Zvenu* bandvin.sk« rasstav® vseh vrst malih živaii in produktov iz te reje. Prireditve v tem otisegu Ljubljana še ni videla. Vsa prireditev bo obsegala skraro potevico veirs&jm*. V nedeljo, dne i siipkunbra bo v Ljubljani tudi kongres rejcev malih živali. Vse priprave kažejo, da t>o občinstvo na jesenskem ljubljanskem vedesej-mu deležno zopet novih senzacij.
Radovljica. Prosvetno društvo pripravlja Radovljičanom m okoličanom lepo presenečenje. V nedeljo, 24. julija priredi tombolo z 200 dobitki. Glavni dobitek, sobno opravo, si morete ogledati v izložbi poleg pisarne dr. Smajda. Naj nihče ne zamudi lepe prilike; čimprej si kupite tombolske karte, da vas kak srečnejši ne prehiti.
Gorje. Podružnica Slovenskega planinskega dmštva priredi v nedeljo, 24. julija skupni izlet društev v "Vrata, kjer bo ob 11 dopoldne sv. maša za izletnike. Odhod 3 postajališča Podhom ob 7 zjutraj. Vabljeni!
št. Jurij pri Oresupljem. Dne 17. julija smo imeli pri nas lep domač praznik, ki ga je doživela vsa naša župnija. Pri versko-pravni obnovi bo tudi tokrat naša vrla dekleta pokazala svojo vnemo, saj se jih je kar 19 oglasilo z sprejem v Mar. družbo. Prišla sta v ta namen v našo sredo preč. gg. misijonar. M. floatala iz Ljubljane in uaS rojak J. Oven, šentvidski kaplan, ki sta s svojimi lepimi
govori spodbujala mlaju«, k dobremu. Zjutraj bo inMSla dekleta skapao obhajilo, ab 10 je bij sprejem, popoldne pa sni« s* zapet 1 brali pred Marijino sliko. Obema gospodoma se vsi prav lepo zahvaljujemo za trud, ki sta g» imela r. asa mi. — Naša dekleta in fantje ter -tudi veliko drugih zavednih se je udeležilo v velikem števil« slavnosti slovenske mladine na Stadiorai. Pa tudi dekliški tabor na Brezjah ne bo Sel taka mimo nas, saj se jih je oglasilo zopet enatao Število. — Snujemo Sun lovski odsek, ki ga bom® v kratkem postavili ma tiogel fantje, Je vkup I iiapet se b» glasila iantovska pesem, še bolj pa njihovo deks po St. Jurju kakor svoje -dal! — Možje ei ps priMicte-vajo, da bi izboljšati slab položaj našega kmeta. Treba pa je v ta memeai stanovske na vednosti, «dioosti in podpore, ki jo mora vsaka hiža dati, da se bodo iadelki pa dobri eeni oddajali napreg! Kmetje, v slogi je moči — Permetova jama ima letos izredno veliko obiskovalcev. Cele skupine in celi razredi iz šal s> j?i ogledali našo Bitno ss-liiinivo jamo, ki ima tak« lepe kapnike, da sS je vredno jiii ogledati. Kakor vidimo ima Permeiova jama velik pomen za povitd/ig iuisirega prometa.
Šmartno Pri Slovenje« Cražc«. Naša gasilska četa je -doživela 3. julija pomembno slovesnost — blagoslovitev nove motorke. Z velikimi žrtvami so gasilci mresničiili željo, imrti sodobno iu dobro gasilsko orodje. Slovesnost se ie vršila pod pokrovrteljsivom bana g. dr. M. Natlačena, ki ga je zastopal načelnik g. Hra-ševec. Prihiteli so k nam tudi številni člani iz sosednjih gasilskih čet.
Dražgoše. Vssra častivcem sv. Lucije širom Gorenjske in vsem ljubiteljem druigoških zanimivosti naznanjamo, da se bo 31. julija vršila v naši iupai cerkvi nenavadna slovesnost. Ta dau bo g. stolni dekan ljubljanski slovesno blagoslovil' naše nove, prve o.rgle. Ob pol 10 bo pridiga, po pridigi blagoslovitev orgel, nato darovanje za orgle in sv. znaša. Po sv., ma-ši 1»© g. dekan in skladatelj razložil vse tajnosti in glasbene lepote novih orgel, ki so najnovejše delo mojstra Fr. Jenka iz Št. Vida. Sledil bo cerkveni koncert. Tistim, ki Dražgoš in naših zlatih oltarjev še ne poznajo, naj navedemo sodbo izobraženega človeka r. našega juga: »Ce bi ta cerkev s svojimi umetninami stala kje v Nemčiji ali Italiji, bi vsi činiteiji tekmovali, da s«waMwiijo svet' -s tesni zgodovinskimi dragocenostmi. Pri nas pa more to bo-
eosivovalo številno občinstvo, ee nenadoma začuje krik: Miši Miš! Ves ženski svet se razburjen dvigne s sedežev in hoče kričaje k vratom. Medtem se nekateri pogumni možaki podajo na lov za nedolžno živalloo ter jo podijo po vsej dvorani, da se jim končno izmuzne v mali odprtini. Edini ravnodušni je kapelnik, ki diktira v najhujšem hrupu svoji godbi veselo ko-račnioo, med katero miška izgine in se ljudstvo pomiri. Prihodnjega dne je ravnatelj razglasil v časopisju, da je gledališče zavarovano proti .požarom in tudi — mišim.
Avtomobile »a eeno S izdelujejo v Nemčiji. Štora je Hitlerjeva želja, da uvede na trgu takozvani ljudski voe. Priprave so v najboljšem teku in kmalu bo NemS-j» zaslovela k»t država z najcenejšimi avtomobili. V provinci Braunechv/eig (fradijo sedaj največjo avtomobilsko tvemieo, katera bo izdelovala samo ljudske vozove. Tvornica J» 3.50 km dolga in 1-50 kilometra Široka. Imela bo lastno elektrarno, svoje športno igrišče in kopališče m delavce, vrtin vrhu tega hotel k<n>ce.
nam je pripravil netivo za ogenj!« Na vse strehe, skozi vsa vrata in okna so zleteli zažgani svitki in tuleč je pozdravil ljudski roj prve plamene. Ali vsa razkačenost, ki je kipela v njih, ni zadoščala, da ne bi trepetali pred oskrbnikom in njegovimi sine ''i bi se utegnili vrniti domov. Strahu celega življr - more zadušiti ena sama ura razdivjanega srd, ve so začele bežati žensk«, nato še moški. Ko se je gnetlo krdela skosu velika vrat«, je prijezdil hlapec, ki je bil v gapbalier-jevem lesu odrekel menihu konja in mu za klical: *Sam sem v stiski!« Zdaj je menil, da mu beži nasproti domača služinčad in je aasigal; »Pogibelj nam preti! Gospoda je zasula gora in ubila vse njegove sinove.«
Kratek molk. Takšne novice niso megli ti ljudje dojeti pri prvi besedi. Nato krik, ne kakor bi ga zagnali ljudje, ietnveč kakor bi zarjule mučene živali, ki «e jim je odpri obor. Hanecer je pograbil bukvlno vejo s tal in za vpil: »Pozdravljam ga, tvojega gospoda!« Ko5 je priletel na hlapčevo četo in bree glasu je <«nahnil mož na zemljo, medtem ko je splaSeni konj skočil iei plot v gtobočino.
Poblazneli <od veselja so «e molje in žeaske med vriskajočitni kriki obrnili nazaj na grajsko, zidaj že jarko razsvetljeno dvorišče in pijani cd divjega sovraštva začeli pustošili. Pobili so zveri, s katerimi se je bil igral ia zabaval oskrbnik. V veži so našli bodake za svinje in lovska kopja in potolkli z njimi pse v oboru. Pri gorečih hlevih so vlomili, vrata in poklali živino, pomorili koze in ovce in podavili perutnino. Pavom so mikali perje in metali utripajoče kepe mesa v ogenj. »Gosposka pečenka, gospod Vače, gosposka pečenka!« V spodnjih prostorih so metali lovske sokole ob zidovje in jiii tako pobijali. -V kleteh so razbili sode 111 uničili
vse zaloge živil. Nič auiso pomislili, «la uničujejo imeljeb, ki so ga v potu svojega obraza zbrali sami z. delom in davki. V njihovi divji rasbesnelosti se jim je imed temi zidovi zdelo vse neločljivo združeno z možem, ki jim je pil mozeg iz 'kosti in jim stiskal kri iz žil. Brez strahu pred naraščajočimi plameni so vdirali v grajske pj-o-store, lomili orožje, razbijali opravo, trgali in cefrali, kar jim je od obleke prišlo pod roke. In kar so ra'/.bi1š in česar uničiti niso mogli, w> ptmnet&li skozi okna na dvorišče. Iti umaknili so se iz gorečega poslopja šel«;, ko se je začelo sesedati tramovje.
Le eden je še odlašal. V R-ekini izbiri je bfl Haneoer inašel po tleh raztreseno dragotinje in ne polakoHsnil. V razbeljeni vročini m dušeč »e od dima se je plazil naokrog in grabil zaponke, verižice in prstane v svoj gunj. Zdaj je našel še zadajo stvar, ki ni bila ne zlato in ne »rebro, -občutila se je kakor polovic* neke napestniee. Virgei 30 j« v privrlrani gonj, zbežal i* izbice in pograbil spotoma lovsko kopje. Kar si je bfl nabral, je hotel obdržati. Ko se je v prasketajoči vročini prebijal skozi dim In plamene družinske sobe, je nenadoma Btiiinilo xmedeiao kričanje na grajskem dvorišču, cul se je bbtom »eki jeeen glas: »d®ne je porušil moj Bog in Gospod, -da foi fepriCal svojo moč pred vašimi očmi. Skale so padale in ubijale grešnike in zakrk-njeoce. Večne gomile so pokopale njegove sovražnike in jim ugasile življenje kakor vihar svečo. In vi še ne spoznate njegove silne moči? Ne trkate se na prsi in ne prosite: Ti Močni, usmili se nas?« Zamolklo bobnenje je aadonelo z daljne višave skozi noč. >AIi nimate ušes, da bi poslušali? Angel božje kaani že vihti koso nad vašimi glavami. Vi pa hodite breu strah n in sramu po svoji brezbožni poti ter morite in poižigatel«
(Nattoijevaajp iiatiJi
gastvo in lepoto občudovati samo tisti, ki ga dobra sreča pripelje v ta lepi, gorski kraj. Našo javnost bo treba zainteresirati, da bodo Dražgošam v tem pogledu prišli na pomoč. To bodi naša narodna dolžnost, da ohranimo ia svetu pokažemo take neprecenljive umctnostno-zgodovinske spomenike.« Župnija šteje samo 450 prebivalcev, ki so po večini gozdni delavci. Dražgoše slovijo že nad tri stoletja kot božja pot. Sedanja župna cerkev je bila zidana leta lfi40, oltarji pa dovršeni v letih 1658—1689. Mala iu revna župnija vsa tri stoletja ni našla poguma, da bi na cerkveni kor postavila primerne orgle. Sedaj živeči rod je pa pogumno zavihal rokave in dejal: »Sv. Lucija mora imeti orgle!« Kdor ne verjame, da je taka beseda občudovanja vredna, tisti naj pomisli, kako majhna peščica je Drnžgošanov, nove orgle pa bodo imele 16 pojočih spremenov, električni pogon, originalno moderno zunanjost in bodo stale 80.000 din! Kdor vse to preudari, bo Draž-gošane in njih vnemo za lepoto cerkve občudoval, obenem pa bo razumel, zakaj smo trkali za denarno pomoč tudi pri dobrosrčnih prijateljih sv. Lucije izven svoje župnije in jo v nepričakovano lepi meri tudi našli. O tem borno napisali nekaj stavkov potem, ko bodo orgle že blagoslovljene in bodo pele čast Bogu in sv. Luciji. Dražgoše vas vabijo!
Raka pri Krškem. Gasilska četa slavi svoj 'jubilej to nedeljo. »Tiskarski škrat« v zadnji številki je zagrešil napačni datum. — Pri Pav-kovičevemu Janezu v Žerovniku je starejši pocestni vagabund »rekviriral« žepno uro. K sreči je to gospodar kmalu opazil ter še došel nepoštenjaka, ki je med tem uro prav rafini-rano skril pod obleko. Nič ni pomagalo! Nazaj (jo je dal, pa še na »patrnošter« je molil ob orožniku. Bodimo previdni! — Suša nas tare kar naprej. — Na Vrhu je zapustil svojce 72 letni mlinar Anton Kralj. Na Gmajni pa je odšel v večnost 82 letni Janez Metelko. Večni mir in pokoj!
Metlika-okolica. Dne 5. julija so imeli v Drašičih blagoslovitev nove motorke. Cerkvene obrede je izvršil g. opat iz Stične, naš rojak in častni član gasilske čete, ob asistenci našega rojaka g. župnika Pečariča in g. prosta
iz Metlike. Za botra je bi! g. ban dr. Natlačen, kateremu so priredili lep sprejem. Lep nagovor ob blagoslovitvi je imel g. opat. G. ban pa je lepo govoril o slogi v va3i. — G. ban si je ogledal delo na novi cesti in se zanimal za vse težave, ki so mu jih prisotni potožili. Daroval je 300 din za novo monštranco v Vido-šičih, ki je bila letos ukradena, g. opat pa 200 din. S tem darom si bodo oskrbeli novo monštranco za cerkveno žegnnnje. — Občinski odbor Metlika-okolica je izvolil za častna občana g. notronjega ministra dr. Korošca in g. bana dr. Natlačena. — Žetev smo skončali. Letos je bilo ozimno žito prav dobro. Zdaj nas stiska huda suša; nimamo vode, po njivah se vse suši, po travnikih je vse rujavo. Krmo bo spet treba voziti od drugod. — Delo na novi cesti Drašiči—Krmačen je ustavljeno, ker je kredit izčrpan. Ljudje so potrebni zaslužka in ceste, zatorej prosimo za nov kredit in nadaljevanje dela. — V Vidošičih je umrla ga. Oberman. Bila je skromna, tiha ženska. Naj ji bo Bog plačniki Ostalim naše iskreno sožaljel
iz raznih kraje v
Polhov granee. V
eredo, dne 13. julija je umrla v 87. letu starosti v Zavrhu tretja najstarejša faranka Se-liškar Terezija, p. d. Gričarica. Vse življenje je bila trdna, tako da bolezni skoro poznala ni. Nobena pot jo ni zadržala, da ne bi šla v uro oddaljeni Polhov Gradec k sv, maši. Na praznik sv. Petra in Pavla, ko je bilo v Dvoru že-gnanje, je šla k sv. maši in zadnjikrat obiskala svojo hčer. Ob tej priliki jo jc fotograf vsaj enkrat v življenju vjel na ploščo. Pokojna Gričarica je bila mati številno družine. V zakonu se ji ie rodiilo 7 otrok, od katerih
pa živita le še dve hčeri. Po značaju je bila pokoi-niioa tiha in skromna. Zato je tudi tako s svojo družino kakor s sosedi živela v najlepfii alogi. Ker je bil njen delež v življenju le revščina in trpljenje, povezano z udano in zaupno molitvijo, zato upamo, da jI pri Bogu ne bo odvzeto zasluženo plačilo. Draga mati, počivajte v miru t Žalujoče sorodnike naj tolaži usmiljeni Bogi
Leskov&a pri Krškem. Tužno so zapeli zvonovi pri Žalostni Materi Božji dne 5. julija, ko smo spremljali k večnemu počitku Marijo Juvečič iz Bregov, mater 9 otrok. S koliko vnemo jo pokoj-nica vzgajala mlajši rod, se vidi najbolj v tem, ker se njeni otroci povsod lepo in mirno obnašajo in s pokorščino pomagajo očetu in stari materi. S tvojo ostalo družino pa vsi zatrdno upamo, da si se preselila v boljšo domovinol Preostalim naša sožalje.
St, Jurij pod Komom. Naša mladina, organi-zirana v katoliških organizacijah izredno živahno deluje. Celo zimo eo ee fantje in dekleta pripravljali na javne nastope. Nastopi so v Trbovljah, v Ljubljeni, sedaj pa se pripravljajo za Radeče. Fant-je eo dobili letos 5 novih krojev. Dekleta se pri« pravljajo, da se udeleže dekliškega tabora na Brezjah. Bog daj naši mladini vztrajnosti in uspehov!
»Dolenjske Benetke«. Kdo ne bi poznal županove mame. Bila je žena rajnega oblastnega poslanca in župana Colariča. Sredi dela in trpljenja jo je ugrabila bela žena. 0 njej v polni meii velja pregovor, da ni vedela levic«, kaj je delala desnica. Bila je velika dobrotnica revežev. S"ojih otrok: ni imela, zato je 6vojo materinsko skrb naklonila sirotam in revnim otrokom. Globoka je bila njena vera in trdna zvestoba do Cerkve in duhovnikov. Vsa okolica žaluje za dobro ženo. Bog ji naj bo bogat plačnik!
škocjan pri Mokronogu. Nedavno je gornji del fare, zlasti vasi Zagradska gora. Dole, Znojile in Rogačice obiskala toča, ki je hudo okle-stiln polja in vinograde. Med nevihto je strela porušila tudi evharistični križ na Novi gori pri Telčah. — Konji so se splašili posestniku Fr. Jermanu iz Zloganja, ko se je z ženo in sinom vračal iz Novega mesta. Pri skoku z drvečega voza se je žena hudo poškodovala. — S češnje je padel oni dan I. šušteršič iz Stare vasi ter se pri padcu močno poškodoval Prepeljali so ga v
Dr. Fr. Trdan:
Spomini na Ameriko
'A tu doli? Bliskoma me je prešinila misel: kaj, če bi zdaj umolknili stroji, če bi zdajle odpovedale stene in bi voda vdrla v ta peklenski ropot? Kamorkoli se ozrem — sami stroji, samo železje, sami kotli! Vse se giblje in vrti, vse ropoče in bobni. In tako strogo po taktu!
Skozi majhno špranjo pokukam v glavni Kotel, v katerem izgoreva ogromna množina mafte. Samo za rezervo jo hranijo okrog 40.000 litrov Oko ne prenese te žareče goreče svetlobe. Postrežljivi mornar mi zastre oči s plav-Jcastim steklom. Kakor da gledam v velikanski plavž, v katerem topijo železo!
Sosedni kotel počiva, dva mornarja stroj-»ika sta zlezla vanj. Že v New Yorku je odpovedalo nekaj vijakov, zato jih zdaj med potjo popravljajo. En kote! je namreč vedno za rezervo. Tik nJega je stroj za proizvajanje ledu. Vse hkrati — neznanska vročina in ledeni mraz!
»Ta velika os,« razlaga zgovorni kapitan, jo srce ladje, odpove ta, namah zastane ves Irnišč in trušč in pogon.«
Tri in trideset čevljev globoko smo pod Vodo. Na pol oblečeni mornarji vzbuljenih oči lin razmršenili las tekajo sem in tja, opazujejo ritmično utripanje strojev, pritrjujejo vjiake in prilivajo olja. Ubogi ljudje, ki ure in dneve in mesece in leta preživljajo v iem zadnšljivem ozračju!
»Žc _ spet nova senzacija, g. doktor,« me (nagovori veselo nagajivo g. opat, ko prisedem K večerji.
»Pa najbrž ne samo zame?«
»Ne, ampak za celokupno prebivalstvo nagega plavajočega mesta. Pravkar mi je nad-steward povedal zaupno novico, da se okrog enajste ure ponoči »Evropa« ustavi. Na krov djbimo težko obolelega mornarja neke tovorno
C
ladje, ki plove v bližini. Potrebna je nujna operacija. Tn na naši ladji imamo dva najboljša zdravnika.«
»Da sta dva zdravnika, to že verjamem, da sta pa najboljša, o tem pa smem dvomiti, kajne, g. opat?«
Novica je šla bliskovito od ust do ust. Vsa obednica je govorila samo o tem sredi morja nenavadnem dogodku. Eni so na pretege hvalili naša dva izborna zdravnika, drugi so ugibali, kako bodo bolnika spravili na našo ladjo, tretji pa so se v preveliki skrbi za lastno zdravje že bali, da bi bolezen ne bila morda nalezljiva. Stari in nekoliko gluhi Allgaucr mi je še na krovu dvakrat zatrobil na uho: »Da bi le ne bilo kake epidemije!«
Po večerji je bilo na krovu izredno živahno. Mlsdo in staro je hitelo v zgornje prostore, da b; čim prej in čim bliže opazovali napovedano ladjo. Kakor razposajeni otroci so dražili drug drugega: že prihaja! Ali je ne vidiš? Živijo, dimniki so žc na vid.ikul Da ste tisti večer videli našo ciganko! Kakor veverica je skakala naokrog, celo na najvišji prepovedani prostor je zlezla.
Vendar pa sla pretekli še dobri dve uri, preden je bila naša radovednost nasičena.
»Evropa« se oglasi v najnižjem tonil, tudi »Neptun« odgovarja podobno. Počasi in svečano se bližata druga drugi. Prapor visoko na drogu se v pozdrav trikrat globoko prikloni. Žarometi, rakete in električne luči razsvetljujejo bližnjo in daljnjo okolico. Nepopisljiv prizor ob enajstih ponoči!
Obstali smo. Narnah je vse tiho. Se morje se je -zdelo nenavadno mirno. Kakor da spuščajo mrliča v hladno ze.mljo, se je iz »Neptuna« pomikal čoln z bolnikom navzdol in potem zopet polagoma dvigal na »Evropo« navzgor. Vse se je na videz vršilo počasi in svečano dostojno — in vendar tako "hitro! Po preteku desetih minut je »Evropa« zopet moško rezala valove. Bolnika so pa še tisto noč operirali. Drugi dan so pripovedovali, da se je operacija
prav dobro obnesla. Pa saj smo imeli na ladji dva najboljša zdravnika!
Po zajtrku dne prvega septembra sem stopil na krov. Galeb je sledil parniku. Bel kakor golob, saj se imenuje morski golob, je visel v zraku in zdelo se mi je, da ga nekaj nevzdržno nese za parnikom, kakor d« je nanj privezan. Zadaj za njim so poletavali še drugi galebi, krožili v zraku, se spuščali v valovi in se spet dvigali kvišku. Nepopisno veselje je zavladalo na ladji. Galebi so prvi znanilci suhe zemlje.
Ciganka je odlomila košček kruha in ga vrgla proti galebu. Spretno so se zagnali za njim še drugi galebi in ga že v padcu ujeli. Nato smo vsi metali koščke kruha v morje, a galebi so nam v zabavo telovadili vratolomne vaje in v letanju ali iz valov lovili kruh. Tako smo bili zaverovani v to otroško zabavno igračko, da smo na bližnjo okolico skoraj popolnoma pozabili Šele godba nas je vzdramila. Ob pristanku v Cherbourg so namreč zaigrali francosko narodno himno.
Visoko v pristaniškem stolpu je pravkar odbila ura sedem. Od mesta so drveli dragoceni avtomobili in udobni avtobusi in se ustavljali pred širokim pristaniškim vhodom, ki so ga stražili uradni možje postave. Gruča na pomolu čakajočih jjotnikov, prijateljev in znancev je v hipu vzralovila. Tudi na naši ladji je bilo vse živo. Potniki so že nestrpno čakali, da izstopijo, ladjini služabniki pa so premetavali pošto in prtljago, metali na breg debele vrvi in navijali in odvijali škripce. Samo še nekaj nemirnega stopicanja in pehanja: ladja obstane, zapahi in ograje se odpro in potniki se po položno naslonjenih mostičih vsu-jejo navzdol. Na pomolu je kakor na sejmu: Vpitje, kričanje in pozdravljanje. Stalna pristaniška slikal
Jaz sem tedaj stal prav na koncu srednjega krova in opazoval sem izkladanje velikanskega avijona, namenjenega za Češkoslovaško Že med vožnjo po morju sem ga večkrat od blizu ogledoval, zdaj sem celo za hip vanj sedel, Od New Jfonka do Cherbourga smo
bolnišnico. — Na isti način si je zlomil uogo Judi A. Hočevar iz Zagradske gore. Tudi ta je moral v bolnišnico. — Dne 24. julija bodo naši »asilci imeli veliko svečanost Blagoslovili bodo novo zastavo. Na slovesnost smo povabili gosp. L, dr. Natlačena. Pri prireditvi bo sodelovala godba kat. prosv. društva in pevski zbor. Pridite, prijatelji gasilcev od blizu in daleč!
Muljava. Novo mežnarijo imamo že pod Jtreho. Prav lepa in velika stavba bo to, zlasti pevska soba je prostorna. Rekli smo: organista jlnamo, ki nam lepo vodi mešani, moški in otroški cerkveni zbor, zato se spodobi, da mu preskrbimo stanovanje, ker druge plače mu ne Biorerao veliko dati. Tudi nekaj drugih novih »tavb je nastalo zadnja leta na Muljavi, tako se naša vas res modernizira, zlasti prostor ekrog cerkve je dobil lepo obliko. Staro mrtvašnico, ki je zavirala vhod k cerkvi, smo podrli Je na drugem kraju postavili novo. Stara mež-earija, ki je zaradi svoje preperelosti kazila okolico, ie odstranjena, aekdurija drvarnica, tudi napol podrta, je nadomestena z novo, žup-sišče je novo, tako d« le še cerkev in zvonik kiičeta na pomoč, češ: »Tudi midva sva potrebna sveže, bele obleke.« Vse pride še na jrsto, ker dobra volja je na vseh straneh.
Reteče pri školji Loki. V nedeljo je bi! za Bašo faro velik praznik. Imeli smo novo mašo, katero je daroval g. Albin Aguštin. Vsa žup-aija se je za ta dan vneto pripravljala. Dekleta so napletla vence in z njin i lepo ozaljšala jupno cerkev, fantje so se pa po stari gorenjski navadi spravili nad mlaje in so pot od Bovomašnikovega doma pa do cerkve spreine-Bili v smrekov drevored. V krasnem jutru, jneil zvonenjem zvonov in grmenjem topičev, te stopil novomašnik v spremstvu številne duhovščine in svatov preu Gospodov oltar in opravil prvo daritev. Cerkveni govor je imel dr. Kuhar, urednik iz Ljubljane. Gosp. Albinu leliino mnogo sreče in uspeha pri delu za Bveličanje duši
Kompoije. 65 letni Jože Strah je bil pri Balladanju sena na vozu, na katerem je bilo Se kakih "M)0 kg sena. Ko je stal na zadnjem koncu voza, so voli voz potegnili in mož je padel naravnost na glavo. Bil je na mestu mrtev. Pokoj njegovi duši I
Loški potok. Letos se ie bivši poslanec g.
J z vs° vnemo poprijel ureditve zelo važnega vprašanja naših tesačev, ki hodijo v , Sume.,esat in sicer letno po 400 do >00 delavcev. Imeli smo o tem že zborovanje, da sestavimo svoje predloge, kot je naročilo g. Skulju na njegovo intervencijo ministrstvo, ie oni je pa g. Skulj interveniral osebno tudi pri banu v Zagrebu, ki je obljubil pomoč. V kratkem bomo imeli zopet shod tesačev, da se zaščiti naš tesač pred raznimi izkoriščevalci.
Draga. 2e več let prosimo, da bi se nam oskrbela cestna zveza Stari Kot—Novi Kot— I rezid. Doslej je bilo vse brezuspešno. Te dni pa je osebno posredoval pri banu savske banovine bivši narodni poslanec g. Skulj za večjo podporo. G. ban se je zanimal za naše razmere, kar je za nas važno, kajti hrvaškim oblastem so naše prilike malo znane, ker smo le nekaj let šele v savski banovini. G. Skulj ie intervenira! tudi v drugih zadevah za naš kraj — upamo ne brez uspeha.
Bučka. V juniju je odšel po dolgi in mučni bolezni po plačilo za avoje trpljenje mlad fant Purgeršičev Lojze iz Dol. Radulj, ki je šele leto« dopolnil dvajset pomladi. Bolan je bil celih 6 let. Gorje, ki ga je zadelo, je potrpežljivo in vdnn v voljo božjo prenašal. Pokoj duši pokojnika I — 2. julija je umrla Ko*ar Terezija iz Gor. Radulj, mati 9 oirok. Tudi ona je bila velika trpinka, bila je namreč dolgo let popolnoma slepa. Večni miri — Ozimina je že požela in spravljena v kozolce. Upati je na večji pridelek kot druga leta. — Občutna suša je možno prizadela »pomladanske sadeže in izpraznila vodnjake in studence.
KULTURNI KOTIČEK
IVAN TAVČAR
Ivan Tavčar je bil po evojem značaju romantik, Je tudi naš najodličnejši zastopnik romantične novele, to je kratkega leposlovnega episa v nevezani besedi. Pisatelj nam na drobno podaja zunanje okolje, poleg tega pa nam živahno in občuteno podaja duševno razpoloženje. Tavčar se je rodil leta 1851. v Poljanah nad Skofjo Loko. Gim-
nazijo je obiskoval v Novem mestu in v Ljubljani, pravo na Dunaju, postal je odvetnik, bil deželni in državni poslanec in župan ljubljanski. Umrl ie leta 1923. v Ljubljani. Pisal ,'e v tri revije: v mariborsko Zoro, Zvon in v Slovana. Pred temi pa jo .pisal tudi v Mohorjevo družbo. Znani so njegovi romani: Visoška kronika in Izzn kor.greea. Povesti pa so: Mrtva erca, V Zali, Otok in Struga, Janez Sonce, Grajski pisar, Cvetje v jeseni. NajlepSe pa so njegove črtice iz kmetskega življenja: Med gorami, to so slike iz loškega pogorja. Tavčar rad posega v zgodovino, ljubi stare gradove in viteš-tvo, življenje na srednjeveških gradovih, poleg tega rad opisuje katoliško bogoslužje. To bi bile romantične značilnosti. Zraven tega oa je kol kmet-ski ein in odvetnik poznal našega kmetskega človeka, zato je svojo rodno grudo opisoval in njene ljudi take, kakršni »o v resnici. Kadar govori o nažem človeku, takrat poje hvalo in slavospeve slovenski zemlji in kmetskemu življenju.
4ANKO KERSNIK
Janko Kersnik je bil doma na gradu Brdo pri Domžalah. Rojen je bii leta 1852. Gimnazijo jo dovržil v Ljubljani, pravo na Dunaju in v Gradcu. Postal je notar v svojem domačem kraju, na Brdu. Umrl je leta 1897. Za slovensko slovstvo ga je pridobil njegov inštruktor Fran Leveč, profesor in slovstveni zgodovinar. Spočetka je Kersnik pisal pasmi, ko pa je dokončal vseučilišče, se je posvetil nevezani besedi, to je prozi. Prvi njegov roman je Na Zerinjah, kjer spretno riše podeželsko gospodo, ki se vedno bolj odmika od kmeta. Drugi, njegovi romani so: Ciklamen, Agitator in Testament. Povesti so: Lutrski ljudje, Očetov greh, potem še Kmetske slike. V povesti Jara gospoda pa nam riše vso bjdno in družabno omejeno uradniško, ki ee prav nič drugega ne zanima na kmetih, kakor da živi v brezdelici :z dneva v dan. Nadaljeval pa je tudi nedokončano delo Jurčičevo, in sicer Rokovnjači. Kot pisatelj pa ni samo slikal kmeta z lepe strani. Kmeta je risal tako, da je tudi njegove slabe strani videl, na primer pohlep po zemlji, denarju, slikal pa ie tudi kmetovo lahkovernost in pijančevanje. Ker je risal življenje tako kakor je v resnici, ne samo lepo, ampak tudi vse slabe strani, zato pravimo, da je pisal resnih-no, realistično.
fcamreč vozili popolno potniško lelalo s šestnajstimi sedeži. Na krovu je bilo deloma pribito, deloma pa z železnimi vrvmi pritrjeno Zdaj »o ga odbili, ga na treh oglih z močno lelezno vrvjo opasali in žerjav ga je v tre-sntku postavil na suho. Dolga vožnja ga je »delala, niti ganiti se ni mogel, ležal je na tleh brez vsakega življenjskega znaka. Ko so »li pa bencina vlili, je nenadoma oživel, motorji so začeli delovati, orjak pa se je izprva nekoliko zaletel po suhem, potem pa se je ovignil v zrak in odletel proti Češki. Z njim vred smo *e tudi mi poslovili od Francije in preko Kanala odpluli proti angleškemu pristanišču Southampton.
Življenje na ladji je postalo pusto In praz-8o. Več kot tretjina potnikov je izstopila v Cherbonrgu in zdaj se pripravlja nn izstop še druga tretjina. Bogatini dvigajo iz blagajne denar in druge dragocenosti — med vožnjo so namreč vse izročili ladijskemu blagajniku v ITarstvo — dame pospravljajo toalete v velike * železnimi obroči okovane kovčege, stewardi Znašajo prtljago, le otroci se še igrajo, tekajo J0 skačejo po krovu, stopnicah in hodnikih in wko pomnožujejo že itak naraščajoči šum in
*opot. Jaz sem prebil tisti dan povečini v pi-»alnem salonu — pisal sem karte in pisma ter trejeval naročila. Svojcem ameriških rojakov •em namreč nese! nad pet sto dolarjev in 20 Zavitkov različnih spominkov.
Nekoliko spremembe v to enoličnost Je za •"P prinese! pogled na morjt. Ob vhodu v •outhamtonski zaliv so sc menda vršile vaje Angleške kanalske mornarice Na levi in desni •o grozile mogočne križarke in lahke podmor-■JM. v zraku pa so telovadila bojna letala in metala navzdol bombe, šrapnele in podobne Izstrelke. Ena bomba je celo na naš krov priletela. V prvem hipu je nastal vik in krik, precej nato pa smeh in krohot. Bomba je bila ■amref Iz papirja Skoraj istočasno je plula iniTno na* »Queen Mary« — največja angleška kita i	Zapuščala je pravkar prista-
mut* u» jo mogočno rezala proti Nevv Vorku. '
Tudi v Sonthmantonu smo hiiro opravili. Naša »Evropa« se je kar sredi morja ustavila — k obrežju tii mogla, ker ni bilo zaradi obilice ladij prostora — oddala majhnemu pristaniškemu parnikn pošto, potnike in prtljago, od njega pa sprejela nekaj nemških izletnikov; bili so povečini nemški študentje, vračali so se iz Anglije, kjer so prebili počitnice. Ko je legal mrak na morje, smo že pluli skozi tako zvana Kaleška vrata To je do 33 km široka morska ožina med Anglijo in Francijo, kjer nameravajo zgraditi podmorsko železnico. Angleško stran straži trdnjava Dover, francosko pa Kale Vendar pa ni bilo videti ne ene ne druge, le mogočna svetilnika sta metala medlo luč daleč t temo nad morjem.
Ko se je na morju naselila trda noč, je krov postajal vedno bolj in bolj živahen. Po večerji ao prišli na promenado mladi in stari, da se naužijejo svežega morskega zraka m pogovore. Rozi Geller je bila tudi zadnji večer stara ciganka, lovila je vesele pomenke norčavih parov in mimogrede poslušala resne pogovore gospa in mladih mater, ki «o vozile pred seboj otroške vozičke in so se okoli njih vrteli razposajeni in kričeči otroci Če je kdo padel in ubral obraz na glasno godbo, ga je ciganka brž pobrala, vzela v naročje in ga tolažila z bomboni, čokolado in srebrnim letalcem, ki ga je navijala in spuščala v zrak.
Tudi jaz sem se tisti večer nenavadno dolgo pomudil na krovu. Bil je zadnji večer na morja, zato se kar posloviti nisem mogel Od njega, m pa vse naokrog me je tako živo spominjalo na Drvi večer na morju V Ameriko grede. Prav tako smo tedaj stali na krovni ograji g. ravnatelj Slapšak, Jože Grdina in jaz. Potem se nam le še pridružila gospa Princ; ker je samevala globoko v spodnjih prostorih, je izprva nekoliko zaihtela, ko ji je P« Jože Grdina pri lil Boguma, je bilo v hipu vse pozabljeno Izza ob: iorja je posijala bleda luna in radostni obrazi so se preliti r eno samo pesem. In ko smo se tisti večer razhajali, je povzdignil g. ravnatelj |Voj očetovski glas in govoril; »Nocoj smo se
zbrali, čez par dni se bomo ločili in Bog ve, kdaj s«; bomo zopet tako lepo sešli?«
Ali je morda v preroškem duhu videl, kar je po osmih tednih že res prišlo? Od takratne naše štiriperesne deteljice sem danes sam na krovu: g ravnatelj leži v bolnišnici, Jože Grdina je v Clevelandu v krogu svoje družine, gospa Princ pa objokuje smrt svojega dobrega moža Komaj sta se sešla, pa sta se že ločila. Kako rado se to dogaja v življenju I
»Jutri okrog sedme ure zjutraj bomo pa najbrž že v Bremenu, zato prosim, da bi jutri že ob petih maševali.« Tako me je obvestil moj ladijski ministrant, ko sem zadnji večer na morili odhajal k počitku In res S:* je uo pik* tako zgodilo. Točno ob sedmih zjutraj so drugi dan potegnili ladjo k obali in jo pritrdili na močne železne stebre. Izstopili smo pa šele okrog desete ure. Ponovili so se podobni prizori kot tja grede v New Yorku: vsemogoče komisije so nam preiskale meso in obisti
»Hvala Bogu, zopet smo na suhem! Lepo le bilo na morju, toda varno je pa le vendar bolj na kopnem,« se je šalil g. opat, ko smo si zadnjikrat segli v roke.
Iz luke nas je v mesto popeljal poseben Lloydov vlak. razvrščene po razredih kakor na ladji. Šele v Bremenu si je vsak poiskal svoj vlak. Odbrzeli so čimprej na vse štiri ve-trove. Vsem se je mudilo domov. Stari Allgauer je celo pozabil na glavobol, protin in revma-tizem, ko je zagledal vlak proti rodnemu mestu Kemptenu. Le jaz sem moral celo popoldne čakati. Pa mi ni bilo žal Dobil nem pa zato tako dobro zvezo, da sem drugi dan ob štirih popoldne že zopet pozdravi! in t. vsem srcem objel našo lepo zemljo. Ko pa sem ob šestih vstopil v zavod, mi še verjeti niso hoteli, da sem že doma.
KONEC.
Pošljite naročnino!
Tabor slovenskih deklet S RADIO LJUBLJANA
I3£S
Vozni red
' Udeleženk® iz Belokrajine odpotujejo dne 23. julija z rednim večernim vlakom do Novega mesta, kjer prenoče. Dne 24. julija odpotujejo s posebnim viakom proti Otočam.
Udeleženke ob progi Novo mesto - Grosuplje potujejo dne 24. julija s posebnim vlakom, ki odhaja iz Novega mesta ob 5 (40 minut za prvim jutranjim rednim vlakom). Prijavljen.ke iz Straže-To-plice ter iz Mokronoga r.aj se pripeljejo z vozrni So Novega mesta odnosno do Trebnjega na Dolenjskem.
Na progi Kočevie-Grosuplje vozi posebni vlak ft odhodom iz Kočevja ob 3.55 minut. Postanek na ■vseh postajah. Iz Ribnice odhaja ob 4,23 minut.
Udeleženke na progi Rakek-Ljubljana gl. kol., dalje Vrhnika-Ljubljana gl. kol. ter Kamnik-mesto -Ljubljana gl. kol. potujejo z rednim jutranjim viakom in prestopijo v Ljubljani gl. kol, v redni jutranji vlak proti Gorenjski, ki odhaja iz Ljubljane gl. kol. ob 7. uri 12 minut.
Lstotako potuieio udeleženke ob progi Bistrica-Bohinjsko jezero-Jeseniee in Ratcče-Otoče z rednimi jutranjimi vlaki,
Prijavljenke ob progi Brežice - Zidani most -Ljubljana gl. kol. potujejo z izletniškim vlakom, ki bo postajal na vseh postajah. Odhod iz Brežic ob 3. uri 2 minute.
Udeleženke iz Ljubljane odpotujejo z izletniškim valkoin ob 5. uri 8 minut.
Povraiek
Za udeleženke za postaje proge Ljubljana-No-vo mesto odhaja posebni vlak iz Otoč ob 17. uri, za one za postaje Grosuplje-Kočevje pa ob 17. uri 30 minut.
Vse ostale udeleženk® odpotujejo iz Otoč z rednimi vlaki.
Polovična vožnja ni dovoljena. Dekleta, kupite 9a odhoda! postaji nedeljsko povratno karto.
Bernardino! na Himalaji. Znameniti psi iz samostana sv. Bernarda, ki so lani nenadoma izgubili svoj sloves reševanja izgubljenih popotnikov, ker je neki pes menda po nesreči do smrti okla! neko deklico, so biil dolgo časa zaprti v klete kot nevarne živali. Mnogo se je govorilo o tem, kaj bi z. njimi počeli, njihov oskrbnik pa, ki so ga psi imeli tako radi, da brez njega Se jesti niso hoteli in kateremu so se nesrečne živali zaradi zapora in slabega imena silno smilile, je pregovoril očeta priorja, da bi jih poslal na Himalajo.
Na tem najvišjem gorovju sveta, katero uepre-stano zaman skušajo podjarmiti najdrznejši hribo-lazc.i, so francoski menihi (»stavili na 500 metrov visokem prelazu Latsa podobno zavetišče kot v Alpah. Nevarnost viharjev in snežnih žametov je v toliki višini še mnogo večja kot v Alpah, psi bodo imeli še, več priložnosti pokazati svoje zmožnosti in ukrotiti svojo krvoločnost, oziroma dati duška svojim dobrodelnim močem. Res je torej pied kakim mesecem odplula iz Marseilla ladja s tropo psov v spremstvu istega starega meniha, njihovega najzvestejšega oskrbnika, proti Indiji, kjer bodo v nekaj mesecih dosegli svoj novi dom.
V torek, 26. julija, je god sv. Ane, zaščit-nice in priprošnjice naših žen in mater ter obenem godovni dan vseh Anic, Ančk in Anit. Za to priliko priporoča Jugoslovanska knjigarna molitveniK: Sveta mati Ana, molitvenik za žene in matere zlasti one v marijanskih kongregncijah. Spisal župnik F. S. šegula. — Molitvenik je razdeljen na dva dela. Prvi del obsega stanovske nauke ženam, materam, gospodinjam in vdovam. V drugem delu so vsakdanje molitve — jutranja, večerna itd. Dalje duhovna zakladnica (odpustki), molitve pri očitni službi božji — sveta maša, spovedne, obhajilne molitve in razne druge pobožnosti, društvo sv. Ane, krščanski nauk in v dodatku pesmi. Molitvenik ima 344 strani, je vezan v platno in stane v rdeči obrezi 35 din, z zlato 45 din.
»Materam«. Priredil dr, M. Justin. Izdala ln založila Slovenska krščanska ženska zveza. Cena 8 din. Plačljivo tudi v pisemskih znamkah. Dohi m v upravi »Vigrodi« Ljubljana, Maearykova c. 12.
od 21. julija do 23. julija 1938.
Vsak dani 12 PloSče, 12.45 Vreme, poročila, 13 Čas, spored, obvestila. 13 15 PloSče, 14 Vreme, borza, 19 in 22 Čas, vreme, poročila, spored, obvestila.
Četrtek, 21. julija: 19.30 Nacionalna ura, 19.50 Deset minut zabave, 20 Plošče, 20,10 Znočaj in telesna konstitucija, 20.30 Prenos koncerta iz Rogaške Slatine, 22.15 Koncert lahke glasbe. — Petek, 22. julija: 13.20 Vesele pesmice, 19.30 Nacio-nahia ura, 19.50 Zanimivosti, 20 PloSče, 20.10 Ženska ura, 20.30 Prenos koncerta iz Rogaške Slatine, 22.15 Angleške plošče. — Sobota, 23. julija: 18 Prenos promenadnega koncerta, 18.40 Kaj je in kaj hoče soc. skrbstvo, 19.30 Nacionalna ura, 19.50 Pre-
gled sporeda, 20 0 zunanji politiki, 20.30 Piaan v«, čer, 22.15 Peveki koncert, 23 Poročilo o pripravah za XX. kongres kat. esperantistov. — Nedelja" 24. juliija: Duet harmonik, 8 Napoved, poročila 9.15 Prenos cerkvene glasbe, 9.45 Verski govor~ l(j Prenos koncerta iz. Rogaške Slatine, 11.80 Otroška ura, 12 Trboveljski pevski jazz, 17 Kmetska ura, 17.20 Tržna poročila, 17.30 Prenos koncerta iz Kol gaške Slatine, 18.30 Plošče, 19.30 Nacionalna ura, 19.50 Švicarska godba. 20.30 Koncert voj. godb® 22.15 Plošče, ~ Ponedeljek, 25. julija; 19.30 Nao! ura, 19.30 Zanimivosti, 20 Plošče, 20,10 Počitniške kolonije za vajence, 20.30 Prenos koncerta iz Dobrne, 22.15 Fantje na vasi. — Torek, 28. julijs; 19.30 Nacional. ura, 19.50 Zabavni kotiček, 20 Plo-šče, 20.10 Baročna arhitektura in kiparstvo, 20.30 Plošče, 21 >Smrt Frinec, opera. — Sreda. 27. julijaj 18 Plošče, 18.20 Mladin. ura, 1.9.30 Nac.' ura, 19.50 Gitre šolo, 20.30 Prenos koncerta iz Rogaške Sla« tine, 22.15 l.ahka glasba.
ffavadott xa<roJ«ck u prtblttco
. *£ fcg DuimtUd*, con« Uio 4W
Tvrdka O. ®tri€if, i|iiil|iii
-•--sS^ŽSES^-š Sv. Petra cesta 29
nudi po globoko znižanih cenah posebno moAko biago ta Športne In prainje obleke, svilo in volneno blago i,-ienske pralni« obleke, vsakovrstno pralno blago
piouilju „l„D.n ,H,U,ISLII„	UlKgU M
vsakdanje obleke, za dečvo, svileno biago za narodne noSe, klote iu ksmbrlke za predpasnike itd. — Velik« izbira moSkib poletnih srajc, svilenih triko »rajo, najnovejše vrate, nogavic, dežnikov, svilenih in dolenantih rut in fierp. — Na zalogi velika izbira blaga za neveste

ako ju, pr.: platno za rjuhe, gradi za modroce, blago z*
CloteStA Ouojc, uouv. uiuinau bIHVU uu uiu w
naprel, žimo od_dln 28 - naprej, špago ia peresa (fed.ro) o kupite sedaj znatno ceneje, t.er si
zavese, tepihe, prednosteljnike, posteljna svilene in klotaste odeje, deke, morsko t
morsko travo od din 2*
za postelje. — Vse to
prihranite denar.
Skllciilfte se n a na$ inmrffl i Domoi|al»iit
t&assRssscs&ssiZji
Brinje
najboljša kakovosti in
dobite pri tvrdki Fr. S»og«JwlS d. z o. z., Ljubljana. Tyrševa (Dunajska) cesta št. 38. — (l*v*a »Migi«)
V vsako h i i o »Dgrnsljaba«!
Podaljšal
si
življenje!
Življenje moremo podaljšati, bolečine proprečitl, bolezni ozdraviti, slabotne ojačiti, ne9ialn& moremo učvrstiti, ia nesrečne napraviti arečn«!
KaJ| J©	vsafee b©8«2gwi!
Oslabi Jen j« živcev, potrtost, izguba dobrih prijateljev ali svojih bližnjih, razočaranje strah pred boleznijo, slab način življenja in mnogo drugih razlogov-
Sadovollslvo
j« najboljši zdravniki So poti, k! Te morejo dovesti do dobrega razpoloženja, oživiti Tvoj značaj, napolniti Te »novim upanjem; ta pot le p« opisana v razpravi, ki Jo že more vsakdo, ki Jo aafa-teva, dobiti takoj tn
P9VKRS ft»respfe$Bt&I
V tej mali priročni knjiiioi J® raztoi-mačeno, kako morete v kratkem času ln brez ovire med delom ojačiti ftivoo ln mišice, odpraviti slabo razpoloženj«, trudnost, raztresenont, oslabljanjo spomina, nerazpoloženje za delo in nehroj drugih bolestnih pojavov. Zahtevajte to razpravo, ki Vam bo nudila mnogo prijetnih ur.
Poštno zbirali*6»t
MRNST PASTEENACK, Berlin SO,
Michaelkirehplati IS, Abi. 184.
Velikanska klet. Največjo klet ima menda neka tovarna šampanjca. Njena podzemska skladišča šampanjca so namreč celih 38 kilometrov dolga. V teh podzemskih skladiščih je seveda vel oddelkov, v katerih je shranjen šampanjec razna kakovosti in raznih letnikov. Tukaj je spravljenih 15 milijonov steklenic šampanjca vseh vrat in eta« rosti.
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice
r. z. t n. t. ¥ Ljubljani - Ustanovljena leta 1881
sprejema vsak čas izplačljive nove vlogo in jih obrestuje po
4%, vezane na tri mesece pa po 5%
Vlagajte svoje prihranke v najstarejši slovenski denarni zavod.

Mat« oglasnik Vssk* drobna vrstica ail nje prostor velja ga enkrat Din B"—. Naročniki »Domoljuba« Bližajo samo polovico, ako kupujejo kmetijske potrebščine ali prodajajo svoje pridelke »11 iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikom ali vajencev in narobe.	
Pristoi&faa sa male oglate te platoje naprej.	
m..tr priden in po-fflaPSE sten, kmečki fant, vešč konj in vseh gospodarskih del ,a »prejme s 1. avgustom v Zavod sv. Te-rezike, Ponikve, p. Videtn Dobrepoije.	Trajna tsiidiiacijB 40 Din z najnovejšim aparatom, 6 mesečna garancija, samo frizerski salon »Pire«. Ljubljana, Sv. Florijana ulica 6.
mmm :s: Jtran Matija, Beričevo, Dol pri Ljubljani.	ujiu in poleg nekoliko utali zemlje, kupim kjerkoli na Gorenjskem. Cenj. ponudbe je poslati na upravo tega lista pod št. 11242. Rnnim oz'r°ma vza-nupiiu men, knjižice raznih zavodov na sigurno mesto po 100»/, to je oelo vrednost ir< sicer na mesečne obroke. — Ponudbe na g. Luia VVells, Eroonsks cesta 25, Liubljana.
Hisnlsis enovprežni voz ffuflHE (zapravijivček). Ponudbe z navedbo cene na naslov F. Lavrič, Nov« vas pri Rakeku.	
Butata neokovana, šti-fiBllaa ri za kmečki voz prodam za 20u Din. Marija Poljanec, Naklo.	
Pn?tat prodalo ma-fUiiS. iega predmeta, ki ga vsakdo rabi, išče mo preprodajalce v vsaki vasi. Pri naložitvi Din 00'- znaša zaslužek Din (50 —. Za poštenost posla ia uporabljivost predmeta jamči osebno in matorijelr.o proizvajale«. — Ponudbe Ha oglasn! oddelek »Domoljuba« pod šifro »Gibljem se rad Se dobro zaslužim« 11071. Rnlaei najnovejši le-RUlBSfl tošnji modeli v največji izberi že od Din 680"— naprej. — Nov« trgovina, Ljubljana, Tjrševa cesta 86, (nasproti Gospodarske EV9E6).	fildo za seins nudi Sever & Komp., Ljubljana.
	6epe!Jska mlatiieiso s tresali, skoraj novo, ugodno predam, ker sem Ei nabavi! večjo. Franc Kramar, SSp 18, p. Šmarje - Sap.
	tloa ndilni prslsfe »REDIN« za prašiče. Vsak kmetovalec si lahko hitro in z malimi stroški zredi svoje prašiče. Zadostuje samo 1 zavitek za 1 prašiča ter stane 1 zavitek 6 din, po pošti 12 din; 3 zav. po pošti 24 din. Uspeh vam je zagotovljen. Prodaja droge-rija Kane, Ljubljana, 2idovska ulica 1.
BBnltaa |6?B!BR8 za mlatilnice in druge pogone nudi po zmernih cenah Brcar & Co., Ljubljana, Kolodvorska 85.	
	Msšlova esenca Mostia Z našo umetno esenco Masti n si lahko vsakdo z malimi stroški pripravi izborno, obstojno in zdravo domačo pijačo. Cena 1 steklenici za 150 litrov Din 20"—, po pošti Din 85'—, 2 steklenici po pošti 55 Din. - Prodaja Droge-rija Kane, Ljubljana, Židovska ulica 1.
Sil. M pojzrezljiv In fevljarski levoročni 2'DO Din naprodaj — Kladezna 26, Trnovo.	
TJbMr poSteno, za vsa H8B,» kmečka dela, sprejmem takoj. Florjan««, Dravlje, St. Vid nad Ljubljano.	
Hill * S0HP°darskim u'"" poslopjem naprodaj. Sodnik, Moste št. Komenda.	U «sabQSQP naK obleke, perila in vsa praktična oblačila. — Presker, Sv. Petra c. št 14, Ljubljana
Hihllr« 15 do 16 letno u,n»w k otroku in v pomoč gospodinjstvu v bližini Ljubljane sprejmem. Nastop takoj. — Naslov v upravi Domoljuba pod.it 11859.	
	l breji trtici Ck.taz rodovnikom, prodam. — ivan Šinkovec, Aui-brus, Zagjradeo Dol.
.. ne mitasfiiiva gospa, ni
»prav ist@s"
Samo Nivea vsebuje
Eoceril, krepčilno sredstvo za kožo. Nobeno drugo sredstvo za negovanje kože ni »prav isto«, Nivea krepi kožno staaičje ta ssnanjžuje nevarnost sončnih opeklin. Z Nivea okrep-žjMsa koža porjavi hitro in enakomerno ter jo varuje pri nagi! ohladitvi pred prehladom.
LJUDSKA POSOJILNICA
V LJUBLJANE
registr. zadruga z neom. zavezo	„ 4..
ifKBiJANA, MimošKem mM 6,
(v lastni palači) obrestuje hranilne vloge
aajngodnej &
Nove In »tare vloge, ki so v celoti vsak čas razpoložljive, obrestuje po 4'/», proti odpovedi do $*/»


Kdor hoče najugodneje prodati
dolarje, lire, franke
In sploh tuji denar, naj se obrne na
1» po Ki s t n c t anka v Ljubljani
'	poleg škofije. — Bunka je ves č as
krize Izplačevala vloge neomejeno v vsaki višini
«■ i Za Vaše hčerke in sinove dobite SfilFal pOSOr J za malo denarja prvovrstni šivalni gtroi ali kolo katere iina večjo partijo iz konk. nakupe naprodaj »Promet«, nasproti križanske cerkve.
mi i	dobi takoj poljski delavec proti pri-
Stalno SlBZDO mernemu plačilu, star okrog 20 let. Franc Smolej, Koroška Bela 64, p. Slov. Javormk.
_ ,. . , 40 šivalnih strojev Singer, Pfnff in dru-DSRIBidI gih prvovrstnih znamk, ki tudi Stikalo in StODaiD z 20 letno garancijo poceni naprodaj pri »Promet«, nasproti križanslte cerkve.
Hranilne knjiilce,
vrednostna papirje, delnice. 3%obveznice
vnovčujem po najviSji ceni 'takoj v gotovini.
Xupe«prodaja nepremifaln
Kupujte srečke državne razredne loterijo ▼ moji kolekturi »VRELEC SREČE«.
iL Plininšek, LJubljana, BeeUtovisOTa 14
»Domoljnb« stane 38 din za celo leto, za inozemstvo 60 din. — Dopise in spise sprejema uredništvo »Domoljuba«, naročnino, inse-rate in reklamacije pa n prava »Domoljuba«.
—	Oglasi se zaračunavajo po posebnem cenika.
—	Telefon uredništva in opraves 4«-04. — Izdajatelj: dr. Gregorij Pečjak. — Urednik« Jože K o 5 i č e k. -- Za Jugoslovansko tiskarno:
Kaiel Cefc