Z OSREDNJE OBČINSKE PROSLAVE
Prešernovi soneti so še vedno živi
Podobno kot že doigo vrsto let doslej, smo tndi letošnji slovenski kulturni praznik — 8. febniar v na-ii občini počastili z vrsto kultumih prireditev. Letos it bolj, saj mineva natanko 140 lel od PreSernove smrti. To pot je osrednja slovesnost (ki hkrati seveda sovpada tudi z Dnevom knjižničarjev) potekala v dvorani Otroškega kulturnega centra KUD Svobo-da Malči Belič, ki je začel z deloni neposredno pred koDcem lanskega leta.
V mali. a lično prenovljeni dvoranici, v katero so kulturni zagnanci iz KS Malči Belič vložili na stotine ur prostovoljnega dela, so nam organizatorji - Otro-ški kulturni center KUD Svoboda in občinska ZKO ponudil. kar so nam ta trenutek pač mogh: Gledali-ško skupino KUD Novanje Gorice z odlomkom iz prastare, a še vedno precej priljubljene ljudske igrice A. T. Linharta »Ta veseli dan ali Matiiek se ženi« (v režiji prof. Vide Selan), pa nastop (rccitacije) prizna-nje gledališke igralke Stefke Drolc, mešani pevski zbor PD Horjul (pod vodstvom Aste Jakopič) z venč-kom starih slovenskih pesmi, dcibane iz »Modre hiše« VVO Malči Belič in nenazadnje tudi srečanje z dobitnikom Evropske nagrade za literaluro 1988, Jožetom Javorškom.
Seveda pa ni šlo tudi brez uslrcznc simbolike: na odru smo lahko videli izvirno starinsko mizo, kakrž-ne so bile v »modi« v Prešernovih časih, pa trojni svečnik in prava gosja peresa s tinlnikom, vse to pa so poživljala k še razkoSna baročna oblačila notranje-goriških igralcev in do neke mcre tudi masivne (sive) reliefne podobe akadcmskega kiparja Boštjana Pu-triha po samih stenah dvorane. Več kot dovolj torej za povprečnega Ijubitelja kulture. če ne bi bilo vse skupaj strpano na razmeroma majhnem prostoru (človek se nikakor ni mogel znebiti občutka. da je nekje na podeželju in ne srcdi mesta). Škoda je tudi, da je izostalo ozvoienje (?) in da je prircditev pote-kala prav na pustni torck. tako da so maškare. našemljcne v vsc mogofie like, ves čas kapljalc v dvo-rano.
Samega PreSemovega dela se je v svojem slavnost-nem govoru dolaknil predsednik OK ZSMS Slavko
Slak (»Danes mineva natanko 140 let od Prešcrnove smrti, toda zdi se, da nam njegova poezija ni bila Se nikoli tako blizu«), Štefka Drolčeva in (povezovalec) Matko ZdcSar pa sla potem prebrala tudi nekaj njegovih pesmi.
Tajnica občinske ZKO Jasna Škrinjar je opozorila na drastično omejevanje sredstev za kulturo, ki da le-to spravlja v obupcn položaj. Prav zato, da kulturni delavci terjajo od skupščine SFRJ, da omeji vse ukrepe, ki bi omejevali kulturo in šolstvo. »Njihov razvoj je naša prihodnost«, je dcjala Jasna Škrinjar.
V sklepnem delu proslave smo nato lahko prisluh-nili tudi pomenku s priznanim literatom in dobitni-kom Evropske nagrade za lansko leto, Jožetom Ja-vorškom. Z njim se je pogovarjala Viljenka Jalovec. Pisatelj je občinstvu prcbral (v francošiini) odlomek iz svojega nagrajenega dela »Les Memoirs Dangere-uxcs« (Nevarni spomini), Štefka Drolc in Matko Zdešar pa sta prebrala nekaj njegovih pesmi. B.
VRHOVEC