Za poduk in kratek čas. Nekaj iz Amerike. Namenil sem se Vam nekaj raalega o Ameriki pisati, more biti bode Vašim bralcem ljubo, če izved6 kaj iz nje. Hribi, kolikor aein jib do aedaj videl, niso tako visoki, kakor v Evropi, marveč ao vecinoma nizki, pa ravnine, kakor je Marenberško polje, še do sedaj nisem videl do Pensilvanije. Mesta ležijo na obeb stranšb planine, kjer smo sedaj mi in najbližniša mesta 80 z imenom: Osceola, Houadale, Brisbin, na drugi etrani pa je Filipsburg in Murasdel. Ali tukaj še stojijo mesta v planini med štorovi ali panji posekanib dreves in okoli mesta ni druzega, kakor štor pri štoru in klada pri kladi. Vidi se od dalec ravno tako, kakor pri nas v kaki planini, kjer petdeset let ,,holcarji" ali drvarji drevje posekujejo iu nič ne snažijo, kar je stare hoate. Vsi podjetniki dajo drevje posekati in česar ne poaekajo, to se požge. Hiše ali brami so po mestih večjidel leseni in z deakami obiti, z dvema ali z večimi nadstropji. Zidanih hramov se zelo malo nahaja. Hleve za živino pa imajo take, kakor 80 pri nas kolarnice za vozove, pluge in gare. Uboga živalica mora tukaj veliko mraza in lakote pretrpeti. Večjidel imajo le krave, konje in mule, koje po dne vse iz hlevov izpodijo. Volov emo še tukaj pri kmetib zelo malo vi- deli; na železnicah pa tispče parov, kajti vsaki teden jih peljajo po trikrat in le aamo klavao živino. Tudi o divjačini hočem nekaj piaati. Zajci so majhni, črez dva funta ni nobenega, da še strela ni vreden Lesice so tudi majhne, ne bo lahko katera crez 4 fuute tehtala, repe imajo pa prav lepe in košate. Veverice ao majhne postave, podobne našim podlesičkam; druge divje zverine pa še nisem videl. Ptic je prav malo pa lepe barve so, zelene, modre in pisane, v spomladi pojo pa le malo. Kukovice še nismo nikjer tukaj slišali. Jaatrebov celo ni nič, kokoši imajo torej mir. Zdaj pa nekoliko o cerkvah. V Oaceoli ae je koj lepa cerkev, altarima le samo eden, pridižnice nobene, pa pridiguje se v angleakem jeziku vaako nedeljo. V mestu Houadale je le- sena cerkev. Tamkaj imajo le enega župnika majhne postave, ki vsako nedeljo v angleškem jeziku božjo beaedo oznanjuje. Blagoalova ni nikoli, ako ni kak velik praznik. Tukaj ne praznujejo druzega praznika, kakor Božič, Marijinih praznikov ni. Ob nedeljah pa trdno držijo avojo postavo. Ob nedeljah se ne dobi ničesar ,,v štacunah" ali pri trgovcih, še kruha ne pri peku, pri mesarji ne mesa, tudi na poštah je zaprto in se ne dobi nikako pismo, ko bi še taka sila bila. Se veliko bolje je prepovedano ob nedeljah po krčmah pivo in žganjico točiti. Vina se nikjer ne dobi, kakor v mestih, pa predrago je, kajti steklenica, ki ne drži liter, velja eden dolar ali po naaem 2 gld. 20 kr. pa še ni iz grozdja, je le iz drugih tvarin. Grozdje se sedaj po atacunah v mestu prodavajo. Jagode ima debele, kakor so pri nas alive, podolgovate in eden grozd tehta črez 2 funta. Grozdje pripeljajo iz Kalifornije in južne Amerike. Sadnega drevja ni, hruške ao le lesnjače, jabelk se malo nahaja in še tiata so večinoma lesnike, nič požlahtnjenih. Pri trgovcih se prodavajo jabelka, koja le iz južnih krajev pripeljajo. To leto ni bilo tukaj nič aadja. Pijače dobijo še se diuge sorte, nekak rudeei ,,geist" v '/* litersteklenici in je aladka pijača, edna ateklenica velja 5 cento. Potem tudi limonada, ki je že dobra pijača, tudi peprovec, sadni mošt ali tolklja, s sladkorjem napravljen, je zelo dober.Pivo dobi se le v meatih po ,,hotelih" ali yelikih oštarijah, drugod pa nikjer. Piva eden moški ne dobi enkrat vu*, kakor dve ročici, ko bi tudi cekin še za edno ročico ponudil. Mlad fant pod 20 letom dobi le samo eno ročico. Cloveka pa vidiš tukaj vsakega naroda. Hrvate, Madžare ali Ogre, Slovake, Kranjce, Štajarce, Francoze, Pruse, Bavarce, Saksonce, Angleže, Zamorce, ti so črni ljudje, mesto laai na glavi imajo zasukano volno. Ženake so kaj ostudne, da skoro niso pogledati, Angleži sonajlepši Ijudje, kar smo jih do sedaj tukaj videli. Zenake imajo v Ameriki veliko veljavo in tudi pravico; kar ženska reče in razsodi, mora ae zgoditi. Ako ženska pri sodniji priseže, šest moških nie ne opravi zoper njo, ona vseh šest premaga. če hoče toraj moški tožbo izpeljati, mora imeti sedem možkih prič. Na dalje še omenim, ako možki ženako v aramoto spravi, ali zapelje, mora jo v zakon vzeti, če pa tega noč-e storiti, mora ji plaeati od 2—300 dolarjev, po našem 440—650 gld. Ženake na polji ničesar ne delajo, le aamo kuhajo, perejo in po atolih gugajo, kakor pri naa majhni otroci, ker imajo navlašč take stole narejane. Gregor Štruc. Smešnica 11. Tatii so vjeli ter so ga pripeljali k sodniku. Ta ga vpraša: ,,Malo tednov si še le iz ječe, pa si že zopet kradel. Kaj te pa je napeljalo do kraje?" ,,Goapod", odvrne tat, ,,osem reči: bolna žena, šeatero otrok pa glad, ki ga imamo za gosta v moji hiši".