NO. 162
Ameriška Domovina
AM6RICAN IN SPIRIT FOR6IGN IN LANGUAGE ONLY
SLOVGNIAN
HORNING N€WSPAP€R
CLEVELAND 3, O., TUESDAY MORNING, AUGUST 19, 1952
LETO LIU — VOL. LIU
STAVKA PR! GOODRICHU
V	AKRONU
Piketi so zajezili vhode v tovarne. — Njih avti so skoro docela zavrli promet na živahni ulici.
AKRON, Ohio. — Pri F. B. Goodrich Co., v Akronu je bilo
V	nedeljo 13,000 delavcev poklicanih na stavko, toda nevarnost 3e, da se bo stavka razširila po Vseh tovarnah te družbe, raztresenih po deželi, pri čemer bi bilo prizadetih 30,000 delavcev.
Pri vhodih v tovarno so se v nedeljo zvečer pojavili piketi, ko so prispeli v Akron prvi Good-richevi truki, naloženi s premogom. Tovarniški policisti so prižgali luči ter odprli vrata za vstop delavcev polnočnega šifta.
V	odprta vrata so takoj skočili piketi ter jih zajezili, pa tudi svoje avtomobile so parkali o-koli vhodov, tako da je bilo tovarniškim trukom nemogoče zapeljati na dvorišče.
South Main St., je bil skoraj Popolnoma zamašen od parkanih avtomobilov, ki so bili last pi-ketov m ki so pustili med avtomobili samo ozek pas prostora, Po katerem je polzel promet.
Neki unijski uradnik je izjavil, da je štrajk avtoriziral lokalni eksekutivni odbor in da se stavke ne bo preklicalo, dokler he bo podpisan novi kontrakt.
Družba je ponudila svojim delavcem 10 centov zvišanja na u-ro, kolikor je dala Goodyear Rubber and Tire Co., pred ted-hom dni svojim delavcem. Od tedaj so že tri večje tovarne za Izdelovanje kavčuga oziroma Predmetov iz kavčuka podpisale sporazume z unijo.
Neki unijski uradnik je izjavi, da je povprečna plača pri Goodrich Co., $1.80 na uro. Iz hekega drugega vira pa je reče-ho, da znaša povprečna plača $2 na uro.
Strela je udarila v jet-letalo
Kansas city, mo. — v netijo zvečer so divjali preko 'Ržav Kansas, Missouri in Oklahome silni viharji med neurjem-kliskom in gromom. Ob tej pri-Rki je treščilo v neko jet-letalo, ki se je nahajalo v zraku v bli-^!hi Centralia, Kans. Letalo se ie v zraku razletelo in pilot je
hil ubit.
Tito za balkansko edinstvo
BEOGRAD. — Jugoslovanska Publikacija za zunanje zadeve Izjavlja, da je premier Tto rekel, ha bo Jugoslavija kmalu začela Sodelovati z Grčijo in Turčijo za °brambo in varnost Balkana.

Vremenski
prerok
pravi:
Danes
Pio.
in ponoči jasno in to-
Važni dnevi svetovne zgodovine
Bine 19. avgusta 1871 je bil roien Orville Wright, slavni aiheriški iznajditelj letala.
Novi grobovi
Daniel Požar
Danes zjutraj so našli mrtvega v spanju Daniel Pozar-ja, 4231 East 162. St., v starosti 38 let. Rajnik je bil po poklicu stavbni mizar, je bil sin dobro poznanega nekdanjega stavbenika Frank Požar, st. Bil je član društva Sv. Janeza Krstnika št. 37 JSKJ. Poleg žalujoče soproge Jean, rojena Rodella, zapušča sina Dan ny, očeta Franka in mačeho Mary ter brata Franka. Pogreb pokojnika se bo vršil v petek zjutraj ob 8:30 iz Louis Ferfolia pogrebnega zavoda in v cerkev Sv. Henry na Harvard Ave. ob 9. uri.
Julija Shine
Umrla je 11. avgusta v Union-town, Pa. bolnišnici, Julija Shine v starosti 70 let. Stanovala je deloma v Clevelandu in Mason-town, Pa. Zapušča sledeče otroke: Victor Shine iz Masontown, Pa., Dora Shine iz Masontown, Pa., Stella Koproc, Cleveland, O Sophia iz Brooklyn, N. Y., Harry in Angela iz Clevelanda in 12 vnukov, in sledeče brate in se stre: Jenine Shine, Frances Esta-nich in Helen Branisel, vse iz Masontown, Pa., Antonia Shine in Joseph Stajnrajh, iz Jugoslavije, in Ignac Stajnrajh iz Carmichaels, Pa. V Clevelandu je pripadala k faram sv. Vida in Marije Vnebovzete. Pokopana je bila v Leckrone, Pa.
Joseph Kastelic
Po dolgi bolezni je preminul v nedeljo zvečer v starosti 62 let na svojem domu na 3576 E. 81. St., rojak Joseph Kastelic. Doma je bil iz fare Zagradec na Dolenjskem, odkoder je prišel sem pred 50 leti. Poleg žalujoče soproge Sophie, rojene Telatka, zapušča nečakinjo Ano Šušteršič in nečaka Franka Kastelic ter več drugih sorodnikov. Pogreb se bo vršil v četrtek zjutraj ob 8:30 iz Louis Ferfolia pogrebnega zavoda v cerkev sv. Lovrenca in ob 9. uri na pokopališče Kalvarija.
Leopold Mevžek
Včeraj zjutraj ob štirih je umrl v mestni bolnišnici Leopold Mevžek, star 63 let in stanujoč na 1383 E. 41. St. Bolan je bil pet tednov. Doma je bil iz Preserja, odkoder je prišel leta 1901. Bil je vdovec; žena Ana, roj. Kolenc, mu je.umrla 1. 1920. Zadnja leta je bil zaposlen kot mašinist. pri Cleveland Punch and Shear Co. V Colorado zapušča sestro Mrs. Peter Rotar, v Clevelandu pa popol sestro Frances Rotter, ičias pogreba, ki bo v oskrbi Grdinovega pogrebnega zavoda na E. 62. cesti, še ni bil odločen.
John Svitkovic
Ali je to socializem?
“Slov. Poročevalec” je v svojem poročilu o carinjenju daril in izropavanju naših rojakov v dom'ovini zabeležil tudi skrajno značilno vest, da so visoki predstavniki v Jugoslaviji posredovali, da je bil avto za Seliškarja oproščen carine, darila za šolske otroke in celo za SLEPCE pa ne! ... To je tisti toliko opevani Titov “socializem”! — Temu pravimo pri nas razboj-ništvo!
Jugoslov, športniki prosijo pribežališča r Nemčiji
WIESBADEN, Nemčija.— Notranje ministrstvo zapad-nonemške države Hesse naznanja, da je šest jugoslovanskih veslačev, članov olimpijske skupine, zaprosilo za politično pribežališče v Nemčiji-
Ta skupina je štela osem članov, toda dva sta izjavila, da se bosta vrnila nazaj v Jugoslavijo. Omenjeni Jugoslovani so se imeli vrniti v domovino že v sredo, mesto tega pa so odšli v južno Nemčijo, kjer so že tekmovali z nemškimi veslači.
Liturgična konferenca amer. katoličanov v Clevelandu
Na konferenco je dospelo nad tisoč delegatov iz vseh delov Zdr. držav.
CLEVELAND. — Snoči je bila otvorjena v tukajšnji Music Hall liturgična konferenca katoliške Cerkve, na katero je prišlo nad 1000 delegatov iz raznih krajev Zdr. držav in Kanade.
Clevelandski nadškof Edward F. Hoban, ki je sponzor te konference, je izjavil, da bo spored posvečen študijam nedavno re-storiranim ali obnovljenim velikonočnim viljam.
Danes ob devetih je daroval dialoško mašo v katedrali sv. Janeza škof Jos. P. Dougherty iz Yakima, Wash.
Zborovanja konference se bodo vršila v St. John’s College, na E. 12. St. in Superior Ave., večerna zborovanja pa v Music Hall.
Tajfun v Koreji je začasno onemogočil vse bojevanje
Tajfun je divjal z naglico 100 milj na uro preko polotoka proti Japonskemu morju.
SEOUL, Koreja. — Najhujša sila tajfuna je zadela včeraj zapadno obalo Koreje pri Kun-sanu, 80 milj južno od Seoula. Tajfun se je nato izdivjal preko polotoka proti Japonskemu morju.
Takoj za tajfunom so nastali silni nalivi, ki so spremenili reke in potoke v hudournike. Vzdolž celotne bojne fronte je padlo 4 do 5 palcev dežja. Deževje je začasno onemogočilo vsako bojevanje in v zrak se ni moglo dvigniti nobeno letalo.
Iznajdljivi jetnik si je naredil v ječi televizijo
WETHERSFIELD, Conn. — Neki jetnik v tukajšnji jetnišni-ci, ki ga kličejo Joe, je prevrtal steno svoje ječe, radi česar so varden in ostali jetniški uradniki — ponosni nanj.
Joe si je namreč zgradil po-polen televizijski aparat, in to iz raznih kosov kovine, ki bi bila šla sicer v “škrap”, nekaj kosov in vijakov pa je dobil v strojnici jetnišnice. Nekatere potrebne dele je pa kupil ter jih plačal z denarjem svoje plače, ki znaša $4.65 na mesec.
Warden George A. Cummings je izjavil, da je Joe zgradil odličen aparat, ki jasno prenaša slike.
Nenadoma je umrl John Svit-!ni bil določen.
kovic, star 47 let in stanujoč na 6124 Glass Ave. Čas pogreba,%i bo iz Zakrajškovega zavoda, še
NOV MADŽARSKI GLAVAR
BUDIMPEŠTA. — Matyas Ra-kosi, rdeči boss Madžarske, je postal pretekli teden madžarski premier, za katerega ga je “izvolil” parlament z vzklikom. — Poteza je bila narekovana iz Moskve kot del njene nove politike, da se še bolj privije vse podložne dežele in da se eliminira vse nekomunistične elemente1 z vseh odgovornih mest.
-----o----
Dobro jutro, gospod Kalegeropoulous!
LOS ANGELES. — Kako naj se otroci nauče izgovarjati njegovo ime, je hotel vedeti neki šolski učitelj v Los Angelesu. — Ta učitelj je Vasilios Kalogero-poulos, ki je prosil sodnika, da bi mel spremeniti svoje ime. — Sodnik je ugodil njegovi upravičeni želji in učitelj se zdaj piše William Marsh.
Zakaj se borimo za ohranitev svobode
Borimo se, da ohranimo svobodo, v kateri more vsak in povsod povedati, kar smatra za pravilno in pametno, ne da bi se moral pri tem bati zasledovanja tajne policije.
Boriti se moramo, da razum človeka ne bo močvirje, ki sprejema vse, kar se vanj meče, temveč da bi bli razum človeka, ki misli, razsoja, sprejema in zavrača po svobodnem preudarku. Razum, ki ne misli, je razum sužnja, a sužnji nočemo postati!
Boriti se moramo za življenje, svobodo in srečo, boriti se za pravice, ki so zajamčene svobodnemu človeku v svobodnem svetu!
Boriti se moramo, da bi mogel še nadalje ostati vsak na svoji zemlji svoj gospod, kjer s svojim imetjem svobodno razpolaga in da ne bo nihče v tovranah izkoriščal delavca s priganjaškimi “normami” in “udarniškim” pehanjem. Boriti se moramo, da nikoli ne zaigramo pravice do štrajkov, do kolektivnih pogajdnj in do besede o naši lastni usodi. Boriti se moramo proti izrabljanju človeka po človeku!
Boriti se moramo, da bi mogli še nadalje svobodno prihajati in odhajati, kamor bi hoteli; da bi se mogel vsak zadrževati, kjer ga je volja: na farmi ali v mestu, ne da bi moral za to prositi kogar koli za dovoljenje.
Boriti se moramo, da nikoli ne nastopi čas, ko bi prežali na nas hišni, ulični in drugi špioni ter ovaduhi.
Boriti se moramo za svobodo vesti in vere, da ne bo treba nikoli nikomer padati na kolena pred nikomer, razen pred Bogom.
Boriti se moramo, ker verujemo v napredek in civilizacijo, ne v temo in barbarstvo.
Boriti se moramo, ker hočemo, da bi se naši otroci še nadalje rodili v svobodnem svetu. Ker so nam naši predniki zapustili svobodo, je naša dolžnost, da jo tudi mi zapustimo onim, ki pridejo za nami.
Boriti se moramo, ker se zavedamo, da je bolje umreti kot v sužnosti živeti.
Boriti se moramo za svobodo in demokracijo —proti tiraniji in diktaturi vseh imen in barv.
PRIHOD KITAJSKE DELEGACIJE V MOSKVO
Vojna v Koreji ne gre Kitajcem več v račun. - Značilna radijska izjava severnokorejskega premierja. - Kitajski komunisti v zadregi zaradi svojih ujetih bojevnikov, ki se na noben način nočejo vrniti nazaj pod njihovo strahovlado. _ _
MOSKVA. — Semkaj je dospela kitajska delegacija, sesto-ječa iz petnajstih visokih vladnih in vojaških funkcionarjev, ki jim je na čelu premier Čou En-Lai. Omenjeni so prispeli k važnim razgovorom s sovjetskimi oblastniki v Kremlju. V tej delegaciji so vojaški, diplomatski in ekonomski voditelji.
Delegacijo so sprejeli na letališču premier Molotov, podpre-mier Mikojan, maršal Bulganin in zuunanji minister Višinski. Molotov, Mikojan in Bulganin so vsi včlani politbiroja, iz česar je razvidna važnost, ki jo pripisuje Moskva temu obisku.
Letališče je bilo okrašeno s sovjetskimi in kitajskimi zastavami, častna straža je stala v pozoru in godbe so svirale sovjetske in kitajske narodne himne.
Značilno je, da je ta skupina prispela v Moskvo dan nato, ko
Neizprosna borba proti modernim barbarom dvajsetega veka!
Da je komunizem hujša in arutalnejša tiranija za ljudstva, nad katerimi vlada, kakor sta bila nacizem in fašizem skupno vzeta, o tem ni danes več najmanjšega dvoma. — “Fraternal Age”, glasilo vseh bratskih organizacij v Zdr. državah, trdi, da je med ostalimi zaprekami razširjanju komunizma tretja največja zapreka FRATERNA-LIZEM! “Fraternal Age” izvaja svojem uredniškem članku med drugim sledeče:
“Velika zapreka razvoju komunizma v tej deželi je FRA-TERNALIZEM! Na milijone ljudi v tej deželi, kjer imamo svo-Dodo zborovanja, se zbira v raznih bratskih društvih in klubih, kjer se v prijateljskem razgovoru pripravljajo načrti in skladi
za pomoč drug drugemu v raz- čiti od zunaj, je treba vtihotapiti se v organizacije in vrtati od znotraj.”
Kako ustvarjajo komunisti povsod, kjer koli vladajo, srednjeveške razmere tlačanstva in celo suženjstva, kako neusmiljeno priganjajo industrijske delavce s svojnmi “normami” in “udarniškim” delom, kako kradejo kmetom zemljo ter jih spreminjajo v tlačane na nekdaj njihovi lastni posesti, vse to je zdaj le predobro znano. Da bi tudi to deželo spravili pod oblast komunizma in ustvarili tudi tukaj razmere, kakršne vladajo v “diktaturi proletariata” in v “ljudskih demokracijah”, zato rovarijo za nasilno strmoglavljenje vlade kar jim je bilo dokazano v pro-
nih naselbinah, in kjer hkrati svoje članstvo učijo in navajajo na versko življenje in narodno zavednost. To komunistom ne gre v račune. Dežele, kjer vlada komunizem, ne poznaj P FRATERNALIZMA!
“To zapreko so. komunistični voditelji priznali s tem, da so se odločili organizirati znani “International Workers Order”, ki je bil razpuščen po Zavar. de-partmentu države New York navzlic temu, da je pričel poslovati kot bratska dobrodelna organizacija. Ta organizacija je zaprosila za sprejem v “National Fraternal Congress of America”, a prošnjg je bila odklonjena. — Namen je bil jasen — če se
bratskega gibanja ne more uni- cesih proti njim, kakor tudi to,
da uče svoje članstvo in ostale, ki jih hočejo poslušati, naj se v slučaju vojne med Ameriko in Sovjetijo borijo proti Ameriki za zmago Sovjetov! ... V oči-gled teh dejstev in pozivov fraternalističnih glasil za borbo proti komunizmu, pa si je drznil urednik “Prosvete”, slovenskega FRATERNALISTIČNEGA glasila, ob obsodbi enajstih komunističnih voditeljev v New Yorku, zapisati tole:
“Torej po vsem svetu branimo ‘demokracijo’ in človečanske pravice, doma pa je svoboda doživela najhujši poraz, namreč 4. junija, ko je vrhovno zvezno sodišče potrdilo obsodbo enajstih voditeljev ameriške komunistične stranke in šestih odvetnikov, ki so branili obtožence” . . . .
je kitajski radio bodril Severnokorejce ter jih pozival na boj do končne zmage. Dan poprej je namreč severnokorejskli premier Kum II izjavil po radiu, da bi njegova vlada “ne smatrala za nečastno podpisati premirja po triletni borbi profi 19 sovražnim državam”.
V Tokiju so mnenja, da bo morda kmalu oznanjen nov sovjetski mirovni predlog.
SAN FRANCISCO. — Iz prihoda najvišjih kitajskih vojaških poveljnikov v Moskvo v spremstvu premierja Čou En -Laja, je razvidno, kaj hoče premier dobiti. On hoče to, česar ni dobil v pogodbi leta 1950. To: je vojaško pomoč, in sicer v toliki meri, da postane Kitajska močna svetovna sila. Kitajska to pomoč potrebuje. Sovjetija pa potrebuje Kitajsko, če hoče razširiti svojo komunistično sfero v Aziji.
Za Severno Korejo pomeni ta vojna razdejanje, trpljenje in izčrpavanje vseh njenih virov. Poleg tega dela severnokorejskim vodjem skrb naraščajoča moč in samozavest Južne Koreje. Kar se tiče Kitajcev, so slednji ugotovili, da se zavezniki ne’ bodo dali pognati v morje, kakor tudi to, da ne bodo sklenili premirja po komunističnem diktatu.
Inozemci, ki so prispeli iz Kitajske, pripovedujetjo, da pričenjajo Kitajci čutiti, da korejska vojna “ni naša vojna.”
Torej čigava vojna? Sovjetska, naravno, za katero pa nihče rad ne posega po kostanj v žerjavico. Kitajcem je danes predvsem na tem, da se izmažejo iz vojne, ne da bi pri tem “izgubili obraz”. Toda to jim je težko zaradi odločnosti zaveznikov, ki jim nočejo pod nobenim pogo-
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
Rojenice—
Franku in Tončki šega na Neff Rd. se je rodil fantek, drugi otrok v družini. Prva je bila deklica. Obilo sreče in častita-mo!
Rojenice—
Jerneju in Minki Slak na 1010 E. 70. St. se je rodila zadnji petek zjutraj deklica, prvorojenka. Mamica, rojena Likozar, in otrok sta v bolnišnici in se dobro počutita. S tem je postal Janez Likozar prvič stari oče. Častita-mo!
K molitvi—
Materinski klub fare sv. Vida vabi nocoj ob 7:30 v Grdinov pogrebni zavod na E. 62. St. k molitvi za umrla Jennie Mišmaš in John Trček.
Molitev—
Članice Oltarnega društva fare sv. Vida bodo danes ob 2:30 molile v Grdinovem pogrebnem zavodu ob krsti umrle Jennie Mišmaš.
Srebrna poroka—
Mr. in Mrs. Joseph Tomšič, 15922 Whitcomb Rd. obhajata 25-letnico srečnega zakona. Za to priložnost sta ju prišla Lt. Wm. in Mrs. Frances Selers, zet in hči, obiskat iz Houston, Texas. Vrneta se v četrtek. Prijatelji so vabljeni na obisk.
Popravek—
V poročilu o smrti 'Mary Za-linskas bi se morala glasiti, da je zapustila hčer Joan in ne sina Johna.
Pogreb Pierce-a —
Pogreb Franka Pierce bo jutri dopoldne ob 8:30 iz Grdinovega pogrebnega zavoda na 17002 Lake Shore Blvd. v cerkev sv. Agate na 1269 Lakeview Rd. ob 9. uri.
Dodatek—
Glede pokojnega Trčka nam je sporočeno, da je bil njegov dom vsa leta na 1075 E. 64. St., kjer se zdaj družina vseljuje v nove spodnje prostore.
------o-----
Če se zgodi nesreča, vam ne more nihče pomagati, če se niste držali prometnih predpisov.
MJNOVEJSEYESTI
CLEVELAND. — Neki reprezentant CIO Steelworkers unije je izjavil, da je bila pu-stitev dela snoči od strani 2,-000 delavcev Republic Steel Corp. neavtorizirana.
CANTON, O. — Med Timken Roller Bearing Co. in United Steelworkers of America (CIO) unijo je bil snoči dosežen sporazum po 30 dni trajajočem štrajku delavcev tukaj, v Columbusu in Zanesville. Stavka je prizadela 12,-000 delavcev.
CLEVELAND. — Ta teden bo odšlo preko morja nad 1,000 mož ohijske 37. divizije.
WASHINGTON. — V petek sta zadela dva izstrelka neke ameriške ladje drugo ameriško ladjo v korejskih vodah, pri čemer sta bila dva mornarja ubita, devet drugih pa ranjenih, trije med njimi nevarno. Ladja je streljala po pomoti na drugo ladjo.
jem izročit onih njihovih ujetih bojevnikov, ki nočejo nazaj pod komunistično vlado. Če bi Kitajci pristali na ta Zavezniški predlog, bi s tem javno priznali, da njih lastni ljudje raje umro ali ostanejo za večno v ujetništvu, kakor da bi se vrnili nazaj pod njihovo strahovlado.
Ameriška Domovina
v /vi ■	i%i'

i • o 1
3s
«117 St. Cla5r Ave.	HEnderson 1-0628 _________Cleveland 3, Ohio
Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays_______
General Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA
Za Zed. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00.
SUBSCRIPTION RATES
United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months.
Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months.
Entered as second class matter January 6th 1908 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd 1879._
c^^>83	No. 162 Tues, Aug, 19, 1952
Po čem bodo jesenske volitve?
Ne bodo po ceni. Tako trdi senator Douglas v zadnji številki Atlantica. Vsi kandidatje za predsednika, senatorje in poslance bodo zapravili na njih okoli 75 milijonov dolarjev, tako on misli. Zakaj bodo stroški tako veliki?
Dosedanje volivne skušnje povedo, da vsak kandidat za poslanca porabi za volivno kampanjo od 10 do 40 tisoč dolarjev, vsak kandidat za senatorja pa 50 do 200 tisoč dolarjev. Četrtino teh stroškov poj,e propaganda po časopisih, drugo četrtino pa plakati in reklama, tretja četrtina gre na .pisarniške, potne in slične stroške, ostanek pa poberejo radio in televizija. Posebno draga je televizija, nad stroški zanjo se pritožujejo vsi kandidatje brez razlike stranke, menda so si samo v tem edini. Gori navedene številke so pa samo povprečne ; kandidatje, ki imajo denar ali pa si ga znajo dobiti, pa potrošijo veliko več. Znano je na primer, da je volivna kampanja senatorja Tafta stala kar $1,800,000.
Posebno poglavje so seveda stroški za volitve predsednika. Ti gredo v milijone. Koliko pa so v preteklosti natančno znašali, tega ni še nihče točno povedal. Podražili se bodo posebno letos, ko so tudi televizijo vpregli v volivno kampanjo. Zato je danes gotovo le eno; stranka, ki bo zgubila volitve, bo imela ne samo moralnega mačka, ampak tudi denarnega.
Kako pa stranke naberejo denar za volilne kampanje? Predvsem mora seči v žep — ako ga ima — kandidat sam. Navadno pa so njegova sredstva majhna, kajti tudi v Ameriki bogati ljudje ne kandidirajo radi; javnost ne^mara denarnih ljudi v politiki, ako nimajo poleg denarja še kaj politične soli v glavi. Kandidat pa ima pravico — ki jo seveda tudi zmeraj porabi —, da osnuje volivni komitet, ki ima nalogo, da volivno kampanjo ne samo vodi, ampak tudi financira. Ta volivni komitet sme nabrati toliko denarja, kolikor mu ga dovoli zakon, mora pa o njem tudi polagati javen obračun. To so neprijetne stvari, ker omejujejo akcijsko svobodo volivnega komiteta. Zato so pri volitvah 1. 1940 prišli na misel, da pristaši vsakega kandidata osnujejo neodvisne volivne komitete, to je take, ki formalno niso v nobeni zvezi s kandidatom in njegovim odborom in delajo popolnoma na svojo roko. Teh neodvisnih komitetov zakon ne pozna in zato so popolnoma svobodni v nabiranju volivnega fonda in jim tudi ni treba polagati računov.
Volivni komiteti kandidatov in neodvisni pa pobirajo prispevke, kjer jih morejo dobiti. Dve vrsti volivcev jih podpirata. Najbolj so priljubljeni prispevki malih ljudi. To so navadni volivci, ki prispevajo po svojih močeh tako male zneske, da za njihove žrtve ne zahtevajo nobenega priznanja v obliki kake protiusluge, ki bi jim jo njihov kandidat ako je izvoljen, moral narediti. To so ljudje, ki prispevajo iz prepričanja, da morajo kaj žrtvovati za svojo stranko, ker mislijo, da njihova stranka vodi dobro politiko. Take dobrotnike imajo kandidatje najbolj radi, kajti ti omogočajo tisto politično neodvisnost, ki je ideal vsakega poštenega politika. Žalibože je pa takih pristašev v vsaki stranki zelo malo in zato se morajo volivni komiteti obračati s prošnjami za prispevke tudi na ljudi, ki lahko odrinejo kaj več. Take pristaše so tukaj krstili z imenom; debele mačke. Debele mačke so pa za vsako stranko velika nevarnost: prispevajo sicer velike vsote, ki gredo v tisoče dolarjev, zato pa računajo s tem, da jim bo kandidat, ako bo izvoljen, pomagal; pri njihovih poslih z vlado. Taki posli so pa lahko čisto nedolžni, lahko pa tudi tako daleč ob robu še tako ohlapne morale, da jih lahko smatramo kot tipične primere korupcije. Kandidatje se torej debelih mačk bojijo, kajti vedo, da bodo morali plačati njihove prispevke v volivni fond z uslugami, ki se kaj radi spremenijo v škandale.
Bojijo se jih pa tudi vse stranke kot take in zato obstojajo zakoni, ki naj omejijo možnost take vrste korupcije. Zato zakon predvideva, da sme volivni odbor vsakega kandidata nabrati za volitve samo največ $5,000, volivni odbor za vsakega senatorja pa do $25,000, in da mora o nabranem denarju polagati javen obračun. Ti zneski so pa očitno prenizki; zato so sedaj vpeljali “neodvisne” komitete, ki lahko naberejo denarja, kar ga le morejo in ki jim ni treba v javnosti polagati nobenega obračuna. Za volivne odbore kandidatov za predsednika pa zakon določa višino treh milijonov dolarjev, kar je tudi očitno premalo, saj bodo samo televizijski stroški večji od zakonite višine volivnih stroškov. Dalje zakon predvideva, da pravne osebe, kot so kompani-je, unije itd., ne smejo prispevati v volivne fonde. To zakonsko določilo se obide na ta način, da namesto pravnih oseb prispevajo njihovi predstavniki (direktorji, upravniki i. t. d.)
Letos so pa prišli še na nov trik, posojila volivnim ko-hitetom. Nikjer ni namreč napisamo, da volivni komiteti ne bi smeli dobivati denarja na posodo, kdor jim pač kaj posodi. To smejo delati tudi pravne osebe. Stvar je zelo pri-prosta. Kdor da posojilo, ve že naprej, da ga ne bo dobil nazaj, kajti po volitvah se vsi volivni komiteti utopijo v veselju, ako je njihov kandidat zmagal, ali pa v žalosti, ako je propadel. Komitetov ni več in tisti, ki so jim posodili denar,
ga morajo odpisati kot gnile terjatve. Pri tem odpisu je pa najbolj oškodovana država, kajti pri vsakem odpisu se zmanjša dobiček in stem tudi davčna osnova. Ni torej čudno, da je tako “financiranje” volitev ostro obsodil demokratski kandidat Stevenson. Vprašanje pa je, ali bo njegovo odkritosrčno obsojanje takega postopanja kaj zaleglo, kajti tudi v politiki “sila kola lomi.”
Katera stranka bo imela več prispevkov? Stevenson pove kar odkrito, da bodo republikanci imeli več sredstev na razpolago kot demokratje, Ike pa se o tem vprašanju do-sedaj ni izjasnil.
Kot vidimo, današnjemu načinu financiranja volitev zmeraj grozi opasnost, da ne zdrkne v korupcijo. Debele ntačke pomenijo Damoklejev meč nad poštenostjo vsake stranke. Zato skušeni in pošteni Amerikanci premišljujejo, kako naj bi se stranke tej nevarnosti izognile. Nekateri mislijo celo na to, da bi državna blagajna prevzela vse volivne stroške, seveda pod gotovimi pogoji.
Teh 75 milijonov dolarjev, ki smo jih omenili v začetku, pa še ne obseže vseh stroškov, ki jih povzročajo volitve. Niso namreč vpoštevani stroški, ki jih ima javna uprava s tehnično izvedbo volitev. Tudi ti stroški gredo v težke milijone, gotovo ne bodo pod 25 milijonov dolarjev. Tako bodo skupni stroški za letošnje volitve znašali okoli 100 milijonov dolarjev. Ako pomislimo, da gre na volitve samo okoli 50 milijonov volivcev, stane torej vsak oddani glas okoli dva dolarja. To ni nizka cena, tudi za amerikanske razmere ne.
J. A.
-----------o----------
Slovenski koroški pevci v zapadnih državah
Celovec, Avstrija. — Razmere v Sloveniji silijo slovenske rojake po zapadhih državah, da se v rastočem številu obračajo na kulturno centralo v Celovcu. Število Mohorjanov in naročnikov “Našega tednika” raste in se tako ustvarjajo nove vezi. To dejstvo je napotilo tudi oktet “Slavček,” katerega poslušajo radi vsi koroški Slovenci, da se jie odločil za obisk rojakov na Zapadu.
Slovenskim rudarjem v Nemčiji, Holandski, Belgiji in Franciji je veljal ta obisk. Tam imamo slovenske rudarske kolonije, ki imajo že svojo lastno zgodovino 30-tih ali 40-tih let. Tam srečaš slovenske rudarje, ki so preromali že vse zapadne države in poznajo veliko število rudnikov. Pred drugo svetovno vojno so bili povezani v močnih kulturnih orgnaizacijah sv. Barbare in v pevskih društvih, da je slov. kulturno življenje cvetelo tam daleč v tujini. Vojna je mnogo tega uničila. Kar pa je preživelo vojno, pa je v veliki meri poskušal uničiti komunizem, ki si je nadel nalogo, da spravi rudarje v domovino, ne da bi jim mogel nuditi v domovini vsaj približno enake življenjske prilike. In tako srečavamo danes po vseh zapadnih rudarskih kolonijah može in cele družine, ki so se vrnile v dobri veri v domovino in so potem iz domovine zopet pobegnile in si poiskale dela v zapadnih državah, kjer je pač tehnika v rudniku na višji stopnji in so tudi življenjske prilike po-voljnejše. Ti ljudje vedo dosti povedati o udarniškem sistemu, ki naj bi “preprečil” izkoriščanje človeka po človeku.
Dne 18. julija so se koroški pevci napotili v severno Nemčijo, da' nesiejo rojakom košček domovine in jim tako izrečejo tudi zahvalo in priznanje, da so skozi desetletja v tujini ohranili zvestobo narodu, veri in domovini. Pretresljivi so bili pogledi po dvoranah med petjem slovenskih umetnih in narodnih pesmi. Slovenska pesem je po-' slušalce tako zajela, da je vsa dvorana jokala. Ob koncu pa je vsa dvorana s Korošči zapela “Nmav čriz jizaro,” himno koroških Slovencev. Da pričaramo rojakom tudi košček slovenske domovine, smo jim v barvastih diapozitivih pokazali tudi koroške gore in jezera, vso lepoto koroške zmelje. Rudarji pa so pevce spnejeli s tako gostoljubnost] o t da je ni mogoče opisati. Bili smo doma pri svojcih.	'
Življenjske prilike rudarjev po zapadnih državah so znosne, čeprav je seve delo težavno in nevarno. Socialna oskrba je danes za inozemce ista, kakor za domače državljane, medtem ko jie pred vojno obstojalo socialno zavarovanje inozemca v voz-
nem listku do državne meje. Sicer pa se je tudi razmerje rudarjev v rudnikih bistveno spremenilo. Po večini rudnikov delajo danes do 80% inozemci, tako da so države na delo teh ljudi navezane. Stanovanjske prilike so razmerno ugodne.
V	Nemčiji je slovensko kulturno delo med rudarji v veliki meri zamrlo, ker je bilo za časa nacizma vse prepovedano. Sedaj po našem obisku pa upajo, da bodo mogli vsaj petje zopet poživiti. Župnik Tensundern, ki je po rodu Nemec, a se je v polni meri priučil slovenščine, oskrbuje dušnopastirstvo in vzpodbuja tudi h kulturnemu delu.
Na Holandskem pa smo srečali razgibano kulturno življenje. V provinci Limburg imajo rudarji štiri društva sv. Barbare in vrsto pevskih društev, ki so znana po svojih nastopih. Ta kraj so “Slavčki” obiskali že lani. Tako je bilo letošnje srečanje še bolj prisrčno. Velika kulturna prireditev 26. jul. v Heer-lenu je pokazala rudarsko mladino in koroške pevce na odru. Posebnost tega večera pa je bila še opereta “Večer na vasi,” ki je delo koroške pesnice Milke Hartmanove. Njene pesmi bodo še to jesen izšle v založbi Mohorjeve družbe pod naslovom “Moje grede.” — Milka Hartmanova je letošnje poletje porabila, da vodi v Haerlen-heide dva kuharska tečaja za tamošnja slovenska dekleta.
V	Franciji pa smo prvi dan obiskali kolonijo g. msgr. Zupančiča v Bensu in priredili ob sodelovanju tamošnjih dveh pevskih društev pevski koncert 27. julija.
Pot je vodila naprej v Pariz. Slovenska pesem je zadonela po pariškem radiu, kjer so sneli na plošče tudi 18 koroških narodnih pesmi. Pevci, so bili oficijel-no sprejeti na pariškem magistratu, kjer so imeli priliko videti raznovrstne umetnine in je magistrat pevcem stavil tudi avtobus na razpolago, da si ogledajo francosko metropolo. Radio Pariz je priredil Korošcem tudi posebno časnikarsko konferenco, da se časnikarji sami spoznajo s pevci in tudi z življenjskimi prilikami koroških Slovencev. Francoski govornik je uvodno poudaril, da je francoski zunanji minister Schumann ob priliki obiska avstrijskega kanclerja Figla v Parizu interveniral za koroške Slovence in da je kancler Figi pri tej priliki zagotovil, da hoče Avstrija koroškim Slovencem garantirati vse pravice na kulturnem, gospodarskem in političnem polju. Predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Tischler se je nato zahvalil zunanjemu ministru Schumanu za to posredovanje, zahvalil se
je tudi pariškem« mestu za sve-
čan sprejem slovenskih pevcev in za vse razumevanje, katero je francoski narod vedno kazal za potrebe slovenskega naroda.
Dveurna konferenca je nudila za podrobnejšo izmenjavo misli in pogledov dovolj prilike.
Za pevce je bil š eposeben doživljaj sprejem pri enem največjih knjižnih založnikov v Parizu, pri g. OOgrizek Dore. Tam so bili pevci povabljeni 29. julija na kosilo. G. Ogrizek je segel tudi globoko v žep, da je o-mogočil pevcem bivanje v Parizu. V njegovi založbi je izšla v zadnjem času knjiga “Jedača in pijače vsega sveta” (LE MONDE A TABLE.)
Iz Pariza so jo pevci mahnili v Belgijo, kjer so bili štirje kon-oerti, in sicer v Mons-u, Char-leroiju, Eysdenu in Serabig-u. Zadnji koncert je bil namenjen bratom Hrvatom v okolici Lije-ža. Vse prireditve so bile izredno dobro obiskane. Hvaležnost poslušalcev izredna! Posebno bi bilo treba naglasiti kulturno delo slovenske kolonije v Eisdenu, kjer je neutrudljivi rudar Štefan Rogelj kot pevovodja in kulturnik na delu. Tako je bila tudi prireditev v Eisdenu skupna zadeva. Nastopili so trije ta-mošnji zbori in sider mešani, mladinski in otroški. Slovenska dušna pasitirja za Slovence v Belgiji pa sta gg. Reven in Žakelj, medtem ko dela med Slovenci na Holandskem g. Babnik.
To potovanje okteta “Slavček” smemo označiti kot velik moralni uspeh, katerega smo pri znani slovenski gostoljubnosti dosegli z razmerno malimi materij elnimi stroški. Nesli smo rojakom v tujini del domovine in njeno vrednost sami zopet doživeli. Ljubo doma, kdor ga ima.
-------O------
Strašno me je imeto
New York, N. Y. — Kar mencala sem, tako me je imelo. Tisto “Odprto pismo poslaniku Jugoslavije” me je vrglo iz vsega ravnotežja. Saj bi še vse drugo prestala, le tiste besede “propagandno gradivo proti režimu” mi ni šlo v glavo. Vse sem morala pustiti in iti na lov za podobicami, ki so jih Vrhničani poslali domov za stoletnico svoje fa: re. Pa jih je carina zaplenila. Razlog je, kali, v gornjih besedah!
Na vsak način sem hotela vedeti, kakšne podobice so bile. Kar se tiče žalostne Matere božje, nisem bila tako radovedna. Te so skoraj vse enake, pa seveda Titov režim ne vidi rad, da se sama Mati božja joka nad njim. Solze Matere božje so tudi po mojem mnenju hudo propagandno gradivo proti današnjemu režimu v Jugoslaviji.
Tudi oltarni prti in šest oblek za ministrante mi niso delale velikih preglavic. To^ spominja Tita na njegova ministrantovska leta, pa seveda tudi na tisto klofuto^ ki jo je sam tako proslavil v reviji LIFE. Ni čudno, če so take reči zanj in za njegove — “propagandno gradivo proti režimu”.
Le tiste podobice sv. Pavla mi niso dale miru. Tako dolgo sem letala od Ponči j a do Pilata, da sem eno staknila. Slučajno je bila bliže, kot sem si mogla misliti. So tu ljudje, ki imajo dobre zveze s Clevelandom, kjer so bile tiste podobice narejene. In sem eno videla. Na sredi krasen.konj, pred njim Kristus, s križem, ki se je prikazal Pavlu ali prav za prav Savlu. In glavno na sliki je, kako Savel leti s konja. Samo še hip, pa bo na tleh!
Ja, človek božji, kako naj to, ne bo “gradivo za propagando proti režimu?” Vrhničani, pa naj bodo še tako “stari“ in ma-,gari desetkrat ameriški državljani, bi morali vedeti bolje. Če Tito pogleda eno teh podobic, mora takoj misliti, da mu ameriški Vrhničani želijo, da naj bi
K sodobnim svetovnim problemom
!
Na Koreji se boji nadaljujejo in izgledi za sklenitev premirja niso prav nič boljši, kot so bili pred enim tednom. Vprašanje vrnitve vojnih ujetnikov je edino, ki je še ostalo na dnevnem redu. Obe strani pa trdovratno zagovarjata svoje stališče in izjavljata, da ne moreta popustiti.
Da bi omehčali komunistični odpor, nadaljujejo Združeni narodi zračno vojno v velikem obsegu. Celi vrsti mest v Severni Koreji so poslali opozorilo, da jih bodo bombardirali, ker so postala važna oporišča komunistične1 vojske. Kitajci in Severnokorejci se jeze in trdijo, da se na ta način ne bodo pustili ustrahovati. Predsednik severnokorejske vlade je izjavil, da ne bi bila nobena sramota, če bi Sev. Koreja sedaj, ko že tretje leto uspešno “zavrača” napade 19 narodov, sklenila premirje. Če se za toi izjavo skriva kak nov komunistični predlog, se bo šele v prihodnjih dneh pokazalo.
Obsežni letalski napadi na severnokorejska mesta so sprožili v svetovnem časopisju debato o smislu in upravičenosti zračnega vojskovanja, ki često hujše zadene nedolžno civilno prebivalstvo kot pa vojaštvo. Naši vojaški voditelji pravijo, da je to edini možni način, da se vrši pritisk na kitajske in severnokorejske komuniste. Za obsežnejšo ofenzivo na kopnem bi morali pripeljati velika ojačenja, ki jih pa trenutno ni na razpolago, čeprav bi se za kaj takega odločili. Z obsežnejšimi vojnimi operacijami na kopnem danes menda nihče več ne računa, vsaj za letos ne.
Kot že večkrat moramo tudi tokrat zapisati: Premirje na Koreji bo sklenjeno v onem trenutku, ko se bo Kremlju zazdelo, da' je to zanj koristno. Tedaj vprašanje vrnitve vojnih jetnikov ne bo več važno.
* * *
Politične razmere v Južni Koreji, ki so dolgo časa privlačevale pozornost svetovne javnosti,
čimprej sfrčal na tla! Ker menda ne jaha resničnega konja, pa jaha svoj po Peterčku zapuščeni tron kot “maršal” Jugoslavije. In zraven jaha vse ubogo Ijjud-stvo, ki mu mora biti za konja in za vsako drugačno jezdno žival. Zato bi zdaj rad jahal tudi ameriške Vrhničane, pa vendar izgleda, da se mu ne bodo dali. Le pogunm, ameriška Vrh-taika! — P. H.
-------o-----
ZAHVALA
Podpisana se želiva tem potom zahvaliti vsem in vsakemu, ki so se potrudili za obhajanje najine zlate poroke in sicer: nečaku Rev. Victor Cimpermanu za daritev sv. maše, Rev. Louis Bazniku za obrede, dalje pevkam in vsem, ki so se udeležili svete maše 2. avgusta pri sv. Vidu, hvala hčerkam in kuharicam, ki so pripravile okusna jedila, zahvala vsem, ki so naju 3. avg. o-biskali na domu, naju obdarovali in z nama praznovali. Ne bova! vas pozabila in ostala vam bovat vsem hvaležna do smrti.
Marj'- in John Zakrajšek, Painesville, Ohio.
-------o-------
Kaj je z misijonarji na Koreji?
Korejski komunisti so odklonili prošnjo, naj j&vijo usodo katoliških misijonarjev (nad 135), ki so delovali v Severni Koreji ob izbruhu vojne.
Od maja 1949 je izginilo ne-znanokam 21 nemških misijonar-jev-duhovnikov, 25 sester, 20 bratov, okrog 12 korejskih duhovnikov, en škof in nedoločeno število redovnic domačink. Med izginulimi so tudi škof, Amerikanec Bjune, apostolski delegat na Koreji msgr. Brenau (iz Chicago) in nekaj amerikanskih duhovnikov.
dobivajo polagoma spet običajno lice. Svngman Rhee, 77 let stari predsednik je bil izvoljen za nadaljna štiri leta. Tokrat ga je volil narod neposredno1. Dobil je nad 5 milijonov glasov, njegovi nasprotniki pa vsi skupaj komaj 1.8 milijona.
• • •
Sovjeti se zelo zanimajo zal obrambne naprave na najsevernejšem japonskem otoku Hokkaido (Jeso). Ponovno so zaustavili na tem področju japonske ribiške ladje in skušali izvleči iz ribičev vsemogoče vojaške skrivnosti, posebno so se zanimali za letalska oporišča. Naše vojaško; poveljstvo na Daljnem vzhodu je mnenja, da ni izključeno, da! bi Sovjeti Japonsko nenadno napadli. ičle bi do takega napada v resnici prišlo, bi to pomenilo začetek tretje svetovne vojne.
* * *
Tudi v Indokini in na Malaji se boji s komunisti nadaljujejo. Komunisti v Indokini so dobili in dobivajo še vedno izdatno pomoč iz komunistične Kitajske. Izgleda, da so na vseh vodilnih; mestih kitajski komunisti, čeprav na bojišču še ni nobenih kitajskih “prostovoljcev.” Francozi in domači nekomunisti se še dosti uspešno upirajo komunističnim napadom, vendar pa za, enkrat še niso v stanju upora zatreti, čeprav imajo precej močnejše vojaške sile kot pa komunisti. Ko je naša vlada sporočila! v Pariz, da bodo letos naša “naročila” v Franciji manjša, kot so Francozi pričakovali, je bilo slišati, da utegnejo Francozi v tem slučaju zapustiti Indokino. To pa so bile le grožnje, ki jih ni nihče preveč resno jemal.
* « *
V Iranu je predsednik vlade Mossadegh dobil za pol leta dik-tatoTsko oblast. Poslanska zbornica in senat sta ga pooblastila, da v tem času lahko po Svoji uvidevnosti izdaja odredbe, ki bodo imele moč zakona. Tako ima' sedaj možnost, da stori, kar smatra za potrebno, za rešitve gos-podarskih in vseh drugih težav dežele. Najpotrebnejša je vsekakor agrarna reforma.
Večina rodovitne zemlje v Iranu pripada namreč veleposestnikom. Kmetje, ki zemljo obdelujejo, so le bori najemniki, ki so za svoje1 delo tudi bore plačani. Komunisti so med njimi začeli obširno propagando z geslom: Zemljo tistemu, ki jo obdeluje! Poznavalci razmer trdijo, da je ta pro-ipaganda naletela na odprta ušesa. šah, ki je sam največji veleposestnik v državi, je prepustil pretekli teden del svoje zemlje kmetom proti odškodnini, ki jo bodo novi lastniki odplačali v 20 letih. To je le kapljica v morje, toda vsaj začetek je. Mossadegh je videl, da mora nekaj storiti, da zmanjša nezadovoljstvo kmečkega prebivalstva. Dosegel je, da bodo v bodoče dobili kmetje eno petino večji delež od pridelka kot doslej.
Britanci tipajo, kakšno je razpoloženje v iranski prestolnici glede obnove pogajanj za ureditev spora o izkoriščanju petrolejskih polj in čistilnice v Aba-danu. Naši predstavniki v Iranu so mnenja, da je sporazum mogoč in tudi nujno potreben, če nočemo dopustiti, da pride dežela! pod komunistični vpliv. Pred nekaj meseci so bili Britanci mnenja, da so vsaka pogajanja z Mossadeghom nesmiselna in da bo tretja počakati, da pride na oblast kaka druga vlada. Danes go Britanci z našo vlado vred mnenja, da je Mossadegh edino, na kar se Zahod še lahko opre v borbi za ohranitev svojega vpliva v tem važnem prostoru sveta.
Pa so včasih trdili, kako odlični poznavalci razmer na Srednjem vzhodu so Britanci. V tem slučaju se niti njihovi niti naši zastopniki niso Bog ve kako dobro odrezali. Smo bili celo tako modri, da smo eden drugemu polena pod noge metali.
I
Ameriška Domovina
Tir IVI' E RI €*/%' Ul
AMERICAN IN SPIRIT FOR6IGN IN LANGUAG6 ONLY
HO/W1EI
SLOVENIAN
MORNING NEWSPAPER
Ob žetvi pšenice
iti i
diplomatskih predstavnikov Če-hoislovaške v Kanadi in prvi, kr je zaprosil za začasno bivanje v Te dni se začenja v srednjih Indiji. Prav pretekli teden so v^ej deželi, odkar so se spravili'
Ottawi odločevali o tem, če in | n3 ičeškem za korito komunisti, koliko kanadske pšenice bodo iz-. Vlada v Pragi je pred nedavnim vozili v Pakistan. V Indijo bodo |dr- Mareša opomnila, da je pri-poslali letos za deset milijonov šel čas njegovih počitnic in da
južnih predelih naših prerij-
skih provinc, t. j. v Manitobi, ^askatchewanu in delih Alber-žetev pšeničnih polj. žitna P°lja na kanadskem Zapadu ni-s° njive ali krpe skrbno obdela-kmetij, kakor se jih spominjamo morda iz predvojne Slo-^nije, ampak neskončno morje ^*asja, ki se razteza ponekod na letine in desetine milj. Rav-
lahko le skromno primerjajo s kanadskimi žitnimi polji.
Letos bodo poželi v Kanadi ^>994,000 juter pšenice. To po-19eni 40,600 kvadratnih milj žit-^'It posevkov. Letošnji pšenični posevki so za 740,000 juter ob-Slrnejši od lanskih, če vreme J1® bo nagajalo, upajo da bo le-°snja žetev rekordna in da bor ° namlatili nič manj ko 600 bilijonov mernikov pšenice. To temeni 18 milijard kilogramov.
. bi razdelili moko, ki jo bodo 2 lega žita namleli, med vse Iju-1 na svetu, bi bil vsak človek eležen sedem in pol kilograma ruha. Po današnji mednarodno oločeni ceni žitu bo vreden le-j°snji pridelek pšenice eno mi-Jsrdo dvestopetdeset milijonov °larjev. Ker pa utegnejo ceno bremeniti, in sicer zvišati, bo ^dnost pridelka tej spremem-1 Primerno višja.
, Trenotno prodajajo pšenico po '1-90 za mernik. Na zadnjih se-stankih mož, ki so pred nedav-
kanadske pšenice.
Čeprav pomeni pšenični kruh
naj pripelje s seboj domov tudi svojo družino. Svoj korak je?
v večini evropskih dežel in tudi storil konzul predvsem zaradi drugod za temelj prehrane, so'jtega, ker se je bal, da ne on ne veščaki mnenja, da bo v bodoč-,nJegova družina (žena in tri nosti kruh izgubil svoje prven-. hčerke) ne bodo nikdar več vi-stvo v prehrani. To da bo tudi| deli Kanade. Dr. Mareš je bil
9itie v jugoslovanski Vojvodini potrebno, pravijo, kajti pšenica član komunistične stranke, a se
v Londonu pretresali vpra-
žitne politike, pa so prišli ^rikanci s predlogom, naj ce-110 žitu zvišajo in sicer na $2.50 mernik Anglija, ki je ena ^jrvenejših dežel ‘na žitu in ki ^ skoraj vsega uvaža, se je te-11 predlogu zoperstavila in tre-°hm stvar še ni rešena. Bržko-Pa bodo določili novo ceno Pšenici 1. 1953, ko bo pretekel se-Veljavni mednarodni spora-11111 o žitnih cenah.
^ Mednarodnem pšeničnem jPmazumu, trgovski organizacija’ hi jo imenujejo na kratko . (International Wheat Ag-eernent), imamo tri dežele: Ka-ad°, Združene države in Av-• rahjo. Argentine, ki tudi šte-med ene največjih žitnic na j e^u> v tej organizaciji ne naj-emo. yse te štiri dežele ima-0 °bičajno 1,480,000 mernikov Jeto za izvoz. Argentina pro-svojo pšenico na svojo ro-m sicer precej dražje kakor stale tri dežele.
, ^-tjub temu, da pričakujejo re-^o^dno število pšenice tudi v Zd. l^vah, so mnenja, da bodo žito bko prodali. Avstralija je i-namreč lani (tam dozori goniča v novembru in decem-ru) slabo letino in še slabšo! rjčakujejo letos, t^o so Amerikanci 1. 1949 pri-a 1 na sedanjo pšenično ceno v. 9 za mernik, so imeli svoje! 2roke. Treba je bilo hraniti Vr°Po. šli so tako daleč, da je
faJa
ho
vlad
^iri
a morala- zaradi nizke cene'
ektno podpreti farmarje. V
k
tt'ošil,
namen je ameriška vlada po-
li
a letno stopetdeset milijo-
dolarjev. Toda zdaj se Ev-Ta> pravijo, popravlja in mora pri
V,
aU
stv
bo
svojem obnovljenem °bnavljujočem se gospodar-u Pač že toliko denarja, dal iahko plačala za žito več kot
*a^ja leta. j0 ° bi ko v Evropi pa potrebuj e-j, Goriško pšenico azijski na-^ }■ Japonska bo uvozila v bo-j^vCe Več ameriške in kanadske ^ce kot doslej. Kitajci pri-^ ai° zase menda dovolj, neob-potrebna pa je pšenica z Sega kontinenta za dežele v
je rastlina, ki zahteva v primeri je sedaj, izgleda, premislil. Med z drugimi hranilnimi rastlinami ^ razlogi, čemu se noče vrniti do-vse preveč prostora. Krompirja.mov, je našim oblastem dejal na primer pridelajo na isti po- predvsem to, da noče, da bi nje-vršini običajno petkrat toliko govim otrokom doma vtepali v kot pšenice, če se bo človeštvo glavo sovraštvo do demokratič-množilo, bo treba gledati tudi na ‘ nega in krščanskega duha. to. Treba bo štediti s prostorom.
Te stiske sicer naše pokolenje .Dovolj sadja za konzerviranje nemara ne bo doživelo, v teku | Hamilton, Ont. — Predstavni-nekaj stoletij pa se utegnejo’(ki tovarn za konzerviranje sadja! znajti ljudje v resnici pred tem-v Hamiltonu, Stoney Creeku in problemom.	^drugod po tej okolici se pohvali-
------o-----,	j° z dobavo svežega sadja, če-
Misijonska prireditev “° d.oyolvn te dnl bod“!
Baragovega društva ’ \ breskve. Breskve zorijo na Nia-
V Montrealu	'garskem polotoku letos naglejd
Montreal, Que. - TukajfetjS kaJf,r obi“in?’ To l*1«*««* ,	suhemu in vročemu vremenu, ki
slovenski pnjatel . so pripravili (r o doma]a ^	^
v nedeljo 3. avgusta pod okrrljem n de k. so biljl deležn y
lam ustanovljenega Baragovega. Južnem delo ovince 0iitar.
društva misijonski piknik s sre- . .	, ,	, ,	. ,.	. ’
v ,	d ,	.f..	Ije izglede za dobro letino poznih
eolovom. Za to priliko so pova- breskev (Standard Elberta) p0.
bili medse slovenskega misijonarja s Kitajskega, Karla Wol-banga C. M., ki je imel v soboto, zvečer v šoli Olie za naše rojakef! misijonsko predavanje o Kitajski, v nedeljo zjutraj pri slovenski službi božji v slovaški cerkvi misijonsko pridigo, popoldne pa je prinesel na Popikovo farmo
boljšal. Največ dežja so imeli okrog mesta St. Catherines.
Pretekli teden so v Burling-
,	.	, v, | tonu izbrali najlepšo deklico Ka-
sbramm Slovencem pozdrav sko-, nade 2a le(o	ica do_
4- a-v /	IJ /-M-r	1	O I	"
fa Gregorija Rožmana in malo nove vzpodbude, ki smo jo v teh' težkih urah naših dni vsi zelo' potrebni. Izrazil je željo, naj bi se vsi Slovenci v Montrealu čimbolj povezali v Baragovem društvu in čutili vsi kot eno srce. Saj ni slučajno bilo ustanovljeno' vprav Baragovo društvo, ki naj' na kanadskih tleh utrjuje misijonsko zavest med rojaki in napolnjuje vse člane z ono katoliško gorečnostjo, ki je velikega Slovenca Barago pripeljala na! ameriška tla spreobračat Indijance. Baragovo ime in njegovo svetniško življenje da naj bodo Slovencem za vzor in branik1 v dandanašnji duhovni zmedi, ki, jo v svoje temne namene zlorablja svetovni komunizem, je poudaril govornik.
Razpoloženje na pikniku je bilo domače in prijetno. Tudi nekaj slovenskih rojakov iz drugih krajev je prihitelo nanj, da so sej tako srečali s svojimi znanci. — Navzoč je bil tudi Rev. Puhar iz Montreala. Bilo je lepo vreme in, pogostitev izborna. Tudi nekaj Hrvatov in Slovakov je bilo nal pikniku; predsednik hrvatskega društva v Montrealu je celo zadel glavni dobitek pri srečelovu — radio.
Slovenci v Montrealu kakor tudi slovenski misijonarji, katerim bodo poslali v misijone čisti dobiček te prireditve, so Baragovem društvu in vsem, ki so pri prireditvi sodelovali, iz srca hvaležni. Posebna zahvala za uspeh gre predsedniku Baragovega društva g. Kramarju.
Češki konzul se ne mara vrniti
Ottawa. —- Naša vlada je uslišala prošnjo dosedanjega češkega generalnega konzula v Montrealu dr. Mareša, ki je zaprosil, da bi lahko ostal v Kanadi. Dr. Mareš je bil doslej eden od petih
ma v Torontu, piše se Mary lin Dolores Reddick, stara je osemnajst let, lepo poje in je dovolj bistroumna. Ko so jo vprašali, kdo je po njenem mnenju najodličnejši Kanadčan, je imenovala našega predsednika Louisa St. Laurenta. Miss Reddick se bo septembra udeležila natečaja za izbor lepotice obeh Amerik v mestu Atlantic City.
* * *
Predsednik Kanadskega instituta za mednarodne zadeve je na konferenci ob jezeru Couchi-ching dejal, da prihaja čas, ko bo morala Kanada začeti mišliti na obvezno vojaško službo.
* * »
Vse tiste, ki se zanimajo za prerokovanja, opozarjamo na to, da beleži skrivnostna struktura gradbenih kamnov Keopsove piramide v Egiptu 20. avgust 1953 kot dan, ko se bo zgodilo nekaj nehavadnega. Tudi dan, ko se je začela 1. 1914 prva svetovna vojna, je imel v kamenitem sestavu te največje piramide, ki je bila zgrajena pred 5000 leti, svoj poseben položaj.
* * *
Vojaške edinice naše vojske, ki so na straži najbolj severno ležečih kanadskih postojank in radarskih gnezd, so stalno založene s hrano za eno leto naprej. Večino provijanta za te naše čete dobavljajo iz skladišč v Edmontonu, odkoder jih odpeljava-jo s tovornimi avtomobili do Velikega suženjskega jezera, od-tam dalje pa z motornimi čolni ali pa z letali na postojanke, ki so raztresene po beli samoti našega Severa vse od Yukona dO Labradorja.
* * *
Ameriške vselitvene oblasti so dognale, da se je v zadnjem času preselilo iz Kanade v Združene države okrog 100 Kanadčanov in sicer da so prišli v deželo z
nezakonito izdanimi vizumi. Večina teh Kanadčanov živi v Detroitu.
* * *
Vsi, ki mislite, da je Halifax, N. S. bolj prometno pristanišče kakor Hamilton, Ont., se motite. Lanski vodni promet po kanadskih pristaniščih je dokazal, da je Hamilton, Ont. tretje največje pristanišče v Kanadi. Prvi je Montreal, drugi pa Vancouver, B. C.
* * *
Šola je pred durmi, v Kanadi pa manjka več ko pet tisoč učiteljev, je ugotovil tajnik Učiteljske zveze v Ottawi; 6500 učiteljev in učiteljic je odšlo tekom leta v druge poklice, 4500 učitelj iščnikov je letos diplomiralo, 3000 pa jih je manjkalo že lansko leto.
• • •
Suša prizadeva Britsko Kolumbijo: konec preteklega tedna je gorelo v provinci stopetdeset gozdnih požarov. Provinca ima vsak dan en milijon dolarjev škode, so izračunali. ---------------o-------
Izkoriščanje vodne sile na Niagari
Toronto. — Kdor je obiskal Niagarske slapove, se spominja poleg njihove lepote tudi bobnenja, ki ga povzroča padanje vode. Moč vodne sile, ki jo i-majo Niagarski slapovi, so v preteklosti le malo izkoriščali. Zad-je čase pa so začeli misliti na izdatnejše izkoriščanje Niagarskih slapov in sicer tako, da pri potrebnih elektrarniških gradnjah lepota kraja in slapov samih ne bo nič trpela. Poročajo, da je kanadska vlada vložila v gradnjo elektrarniških naprav na Niagari 314 milijonov dolarjev. V ta namen kopljejo zdaj dva podzemska rova, ki tečeta pod mestom Niagara Falls, Ont. dvesto metrov vsaksebi, pred slapovi pa s bosta združila. Več ko polovica del pri kopanju teh predorov je že dograjenih. Ko bo nova elektrarna na Niagari zgrajena, bo skupaj z že obstoječo proizvajala milijon sedemsto tisoč konjskih sil. Pravijo, da bo ob dograditvi to ena naj-večjih električnih central na svetu.
------o------
Plačane počitnice
Toronto. — V Ottawi rojena filmska igralka Suzanne Cloutier je bila pred meseci povabljena, naj bi sodelovala kot igralka pri snemanju filma “Persian Gulf”; ker so snerrianje tega: filma zdaj odgodili za nedoločeno dobo, plačujejo brezposelni 'igralki po petsto dolarjev na teden. . . Zdaj se misli gdč. Cloutier odpeljati v Evropo, kjer jo bo najela neka francoska filmska družba. Enega prvih večjih uspehov na platnu je doživela mlada filmska igralka z vlogo Desdemone v filmu “Othello”, ki so ga na filmskem festivalu v Bruslju nagradili s prvo nagrado. Film “Othello” bodo vrteli v Kanadi v pozni jeseni.
■------o-------
Moderna postajališča za subway
Toronto. — Nove, zelo moderne in privlačne zgradbe, ki bodo služile kot čakalnice za potnike, ki bodo prestopali z avtobusov in tramvajev na torontsko podzemsko železnico, grade vzdolž že dograjenega pasu torontske podzemske železnice. Na teh postajališčih in čakalnicah bodo prodajali tudi vozne listke. Torontski subway bo, pričakujejo, dokončno zgrajen jeseni L 1953.
Skoro bodo začele oddajati naše TV postaje
Ottawa. — Televizijske oddaje družbe CBC se začno končno-veljavno prihodnji mesec. V Montrealu bodo lahko gledali televizijske programe že 6. septembra. Prenašali jih bodo preko prve montrealske TV postaje CBFT po kanalu št. 2. V Torontu bo otvoritev programov televizijske postaje CBLT po kanalu 9 dne 8. septembra.
■-----o-----
Požari uničujejo gozdove v B C.
Vancouver, B. C. — V Britski Kolumbiji so imeli pretekli teden 60 gozdnih požarov, šestnajst med temi v vancouverskem okolju. Eden naj večjih je zavzel velike predele gozdov na a-meriško - kanadski meji. Pokrajinska gozdna služba je izdala stroge ukrepe. Gozdni delavci ne smejo na delo, izletnikom ni dovoljeno v gozdove. Lovcem je prav tako prepovedano na pogone. Skratka: Gozdovi v B. C. bodo ostali neobljudeni vse dokler ne bo provinca deležna izdatnega dežja. Lesna industrija v Britski Kolumbiji, ki je pred nedavnim utrpela zaradi stavke gozdnih delavcev več ko pol milijona dolarjev, bo z ostrimi ukrepi proti požarom znova prizadeta.
------o-----
Pax Romana zboruje
Toronto. — Svetovni kongres katoliške organizacije Pax Romana se vrši letos v Kanadi. Začel se je včeraj in sicer v Torontu. To je po vrsti dvaindvajseti kongres te organizacije, ki skrbi za zdrave moralne in umske principe katoliškega izobražen-,stva. Iz Toronta bodo slavnost zborovanja prenesli v Ottawo, od tamkaj v Montreal, dokler se 1. septembra ne bo kongres končal v Quebec City.
Kongres Pax Romane se je doslej samo enkrat vršil tukaj na Zapadu. To je bilo 1. 1939, koi se je vršil tak kongres v Wash-ingtbnu in New Yorku. Vzroki čemu so si zamislili letos za kraj zborovanja Kanado so predvsem stoletnice treh katoliških univerz v Kanadi. Te tri univerze so St. Michael College v Torontu, Universite de Laval v Que-becu in St. Xavier University v Novi Škotiji.
%
------o------
Kanada zalaga Anglijo z orožjem
Ottawa. — Konec preteklega; tedna je kanadski minister z^ proizvodnjo naznanil, da bo letos'Kanada podarila Angliji za 150 milijonov dolarjev orožja. Doslej je Kanada dobavljala oziroma še dobavlja orožje in strelivo Franciji, Norveški, Italiji, Nizozemski in Danski. Vsi ti so ali pa bodo orožje na tak ali drug način plačali, medtem ko ga bo prejela Anglija zastonj.
------o-----
Zasilni most pri Burlingtonu odprt
Hamilton, Ont. — V Burlingtonu so v soboto izročili prometu nov začasni most, ki bo spet spravil v red težak cestni promet med Torontom in Niagaro. Prejšnji vzdižni most je porušil še’ spomladi nek vlačilec in tako za dolge štiri mesece pretrgal glavno cestno prometno: žilo v južnem Ontariju.
------o-----
Katoliški prazniki v Indiji
Med uradno priznanimi prazniki v Indiji so tudi trije katoliški: veliki petek, Božič in Marijino Vnebovzetje. Čeprav je muslimanom svet dan petek, je vendar po zakonu tedenski dan počitka nedelja.
fVAŽNO NAZNANILO ZA DARILNE PAKETE 1
GIFT PARCEL SERVICE
Cenjeni javnosti sporočamo, da je tvrdka
CITRUS
IMPORT — EXPORT
LASTNIK, ALEKSANDER GOLJEVŠČEJC via Torrebianca 27, Post Box 522 Trieste,
ki zaradi svoje SOLIDNOSTI, TOČNE IN HITRE POSTREŽBE ter dobave PRVORAZREDNEGA BLAGA, za pošiljanje paketov PO VSEJ EVROPI, uživa SVETOVNI SLOVES, — je za naročila darilnih paketov poverila zastopstvo znani in solidni tvrdki:
STEVE F. PIRNAT
6516 St. Clair Ave.	* HE 1-3500
Cleveland 3, Ohio
STANDARD PAKETI PAKETI Z VSEBINO PO VAŠI ŽELJI TEKSTILNO BLAGO OBUTEV
RADIJSKI APARATI ŠIVALNI STROJI BICIKLI in MOTORCIKLI RAZNE DRUGE POTREBŠČINE
Za vsa naročila paketov ter informacije se z POLNIM ZAUPANJEM obrnite na imenovano poverjeno tvrdko, mi pa jamčimo za najsolidnejšo izvršitev vseh Vaših naročil.
CITRUS
ALEKSANDER GOLJEVŠČEK
^.......... ■ -------------------------^
Katherine Mansfield:
Kisla kumarica
In potem, po šestih letih, ga je videla zopet. Sedel je za eno tistih bambusovih mizic, ki so o-krašene s papirnatimi narcisami v japonskih vazah. Pred njim je stal visok krožnik sadja in on je zelo pazljivo, na način ki ga jej takoj spoznala kot njegov “poseben” način, lupil pomarančo.
Čutiti je moral, kako se je ob spoznanju zdrznila, kajti ozrl se je in se srečal z njenimi očmi. Neverjetno! Ni je poznal. Ona! se je smehljala, on pa je mršil obrvi. Približala se mu je. Za trenotek je zaprl oči, ko pa jih je spet odprl, je njegov obraz zagorel, ko da bi v temni sobi prasnil vžigalico. Odložil je pomarančo in odrinil svoj stol nazaj, ona pa je spulila iz mufa svojo malo, toplo roko in mu jo ponudila.
— Vera! — je vzkiknil. — Kako čudno. Resnično, za trenottek te nisem spoznal. Ne boš sedla? Si že pokosila? Boš popila malo kave? —
Ni mislila odreči, čeprav je o-klevala.
— Da, malo kave bi. — Vsedla se je nasproti njemu.
— Spremenila si se. Zelo si' se spremenila, — je dejal in strmel vanjo s tisttim prizadevnim, gorečim pogledom. — Tako lepo izgledaš! Ne pomnim, da bi bila kdaj tako dobro izgledala. —
— Res? — Odstrla si je pajčolan in si odpela svoj visoki krzneni ovratnik. — Ne počutim sei prav dobro. Saj veš to vreme mi škodi. —
— Ah, ne. Ti sovražiš mraz...
— Strašno. — Stresla se je. — In najhujše pri vsem je, da čimbolj se človek stara. . .
Prekinil jo je. — Oprosti, — je s trkljajem pomizi klical natakarico, njej pa je dejal:
— Res ne boš nič jedla? Malo sadja, morda. Tu imajo zelo dobro sadje. —
— Ne, hvala. Nič ne bom. —
— Potem je to urej.eno. — Z za spoznanje preširokim smehljajem se je spet lotil svoje pomaranče. — Si dejala — da čimbolj se človek stara. . .
— Bolj ga zebe, — se je smejala. Mislila pa je, kako dobro se spominja te njegove zvijače — zvijače poseganja v besedo — in kako zelo jo je to pred šestimi leti dražilo. Vselej tedaj se ji je zdelo, ko da bi bil iznenada, sredi njenega govorjenja, položil na njene ustnice svojo dlan, sei obrnil stran in se zazrl v nekaj drugega in potem ko da bi dlan umaknil in se s prav tistim, z za' spoznanje preširokim smehljajem, spet obrnil k njej. . . V redu. To je urejeno.
— Bolj ga zebe, — je prav ta-
ko s smehom ponovil za njo. — Ha, ha. Govoriš prav kakor si nekoč. In še ena stvar, ki je sploh nisi spremenila — tvoj krasni glas — prikupni način tvojega govorjenja. — Nenadoma se je zelo zresnil; nagnil se je proti njej, da je lahko duhala topli, cikajoči vonj pomarančne lupine. — če bi rekla eno samo besedo, bi spoznal tvoj glas med vsemi drugimi. Ne vem, večkrat sem že premišljal, kako da mi je ostal tvoj glas v tako1 živem spominu. . . Se spominjaš na tisto prvo popoldne, ki sva ga prebila skupaj v Kew Gardens? Ti si bila tako presenečena, ker nisem vedel nobeni cvetlici imena. še vedno ne znam nobenega, čeprav si me tako učila. Toda kadar je zelo lepo in toplo in če vidim kake žive barve — kako strašno čudno — tedaj zaslišim tvoj glas, ki pravi:‘Geranija, meseček in verbena.’ In čutim, da so te tri edine besede pozabljenega, nebeškega jezika, kar se jih spominjam. Pomniš tiste popoldneve?
■ — Seveda, zelo dobro.—Vzdihnila je nežno in zadržano, ko da bi bile papirnate narcise med injima predišeče. Toda kar je njej ostalo v spominu iz tistega posebnega popoldneva, je bil neokusen prizor ob čajni mizici. V kitajski pagodi se je vse polno ljudi krepčalo s čajem, on pa se je ko pobesnel otepal os, jih odganjal z mahanjem svojega slamnika, resen in razdražen, da se sploh ni skladalo z vzdušjem o-kolja. Kako zadovoljno so se gostje hihitali in kako je bilo njej mučno!
Toda ko je zdaj govoril, je spomin vedel. On si je bolje zapomnil. Da, bilo je čudovito popoldne, polno geranij, mesečka in verbene in — toplega sonca. Njene misli so se pomudile pri zadnjih dveh besedah, ki ko da bi jih bila zapela.
V toploti, kakor je bila, se je zbudil še drug spomin. Videla je samo sebe, kako sedi na trati. On je ležal poleg nje, po dolgem molku pa se je nenadoma prevalil in položil svojo glavo v njeno naročje.
— Škoda, — je dejal z nizkim, skaljenim glasom, — škoda, ker se nisem zastrupil in bi zdajle, tukaj le, — umiral. —
Tisti mah se je priplazila izza grmovja majhna, belo oblečena deklica, z belim, ocejajočim se lokvanj evim cvetom v roki, po-zijala nanju-, pa se spet odplazila nazaj. Toda on ni videl. Ona se je nagnila nadenj.
— Ah, čemu govoriš to? Jaz bi tega ne mogla.
(Konec prihodnjič)
HENRIK SJENKIEWICZ:
Z ognjem in mečem
t
“Molči, če ti je mlada glava mila!” je brnel odgovor.
Nastal je hip molčanja, le izza drugih sten še je slišalo šepetanje.
“Povsod so, povsod stražijo” je zamrmral Zagloba.
In šel je k nasprotni steni. .
Tu se je slišalo hrustanje krme in sopenje konj, ki so očivi-dno stali tod, a med njimi so se razgovarjali molojci, ležeč, ker so prihajali glasovi od spodaj.!
“Hej,” je ogovril eden, “mi smo šli sem brez spanja, brez jedi in brez krmljenja konj, da bi prišli v taboru Jareme na ko-lec.”
“Torej je gotovo, da je on že tu?”
“Ljudje, ki so pribežali iz Jarmolinec, so ga videli, kakor sedaj jaz tebe vidim: Strah je, kar pripovedujejo: velik je kakor jelka, v glavi dve plamenici, a konj pod njim je ogromen.”
“Hospodi, pomiluj!”
“Tega Laha in vojake moramo vzeti in bežati.”
“Kako bežati? Konji itak že ginejo.”
“Zlo je, rodni bratje! Če bi bil jaz ataman, bi temu Lahu odsekal glavo in se vrnil v Ka-mienec, če treba peš.”
“Njega vzamemo s seboj pod Kamienec. Tam se poigrajo z njim naši atamani.”
“Prej se hudiči poigrajo z vami,” je mrmral Zagloba.
In navzlic vsemu strahu pred Bohunom, a morda baš radi tega, je prisegel, da se živ ne da ujeti. Prost je spon, sabljo ima v roki — branil se bo. Če ga razsekajo, ga razsekajo; a živega ne ujamejo.
Vtem je prhanje in stokanje konj očividno nenavadno utrujenih, zaglušilo nadaljni razgovor, a mesto tega dalo gospodu Zaglobi gotovo misel.
“Če bi mogel skozi to steno in nenadoma skočiti na konja!” je mislil. “Noč je — in preden bi opazili, kaj se je zgodilo, bi jim že zbežal izpred oči. Po teh jarkih in prepadih je celo ob solncu. težko jezditi, kaj šele v temi; daj mi Bog priliko!”
Toda za priliko ni bilo lahko. Treba bi bilo steno prodreti, a za to bi bilo treba biti gospod Podbipieta — ali pa bi bilo treba podkopavati kakor lisjak. Toda v tem bi gotovo zaslišali, zapazili in ugrabili ubežnika za vrat, preden bi dosegel z nogo streme.”
Gospodu Zaglobi je šinilo na tisoče ukan v glavo, toda baš radi tega, ker jih je bilo na tisoče, se ni nonena jasno ustanovila.
“Ni mogoče drugače, da poplačam s kožo,” je pomislil.
In krenil je k tretji steni.
Zdajci je udaril z glavo ob nekaj trdega, otipal je: bila je lestev. To ni bil hlev za svinje, temveč za govedo in je imel do polovice dolžine strop, da so spravljali nanj slamo in seno. Gospod Zagloba je brez vsakega pomišljanja zlezel gor.
Potem je sedel, se oddahnil in začel polagamo vleči lestev na vzgor.
“No. sedaj sem pa v trdnjavi!” je zamrmral. “Čeprav dobe tudi drugo lestev, tako kmalu ne pridejo gor. Ako prve glave, ki se semkaj pomoli, ne razbijem na dvoje, se pustim nabosti. O za vraga” je rekel naglo, “sicer pa me ne le nabodejo, temveč spečejo in pretope v loj. Pa naj bo! Če hočejo zažgati hlev — dobro! Živega me itak ne dobe; meni je vseeno, ako me krokarji pozobljejo sirove-
ga ali pečenega. Da bi le ušel iz teh razbojniških rok, za drugo se ne brigam in imam upanje, da se že tako izteče.”
Vidi se, da je gospod Zagloba lahko prešel od skrajnega obupa na nado. In res je stopila vanj taka nads, kakor bi bil že v taboru kneza Jeremije. In vendar se njegov joložaj ni mnogo popravil. Sedel je na podstrešju s sabljo v roki in bi res dolgo branii pristop. To pa je bilo tudi vse. Toda s strehe je bila pot do prostosti taka kakor iz peči na prosto — in še s to razliko, da so spodaj čakale sablje in sulice molojcev, stražečih pod stenami.
“Bo že kako!” je zmrmral gospod Zagloba, se približal strehi in začel zlahka razrivati in puliti slamnato streho, da bi si odprl razgled na svet.
To mu je šlo lahko od rok, ker so se pod stenami molojci neprenehoma razgovarjali, hoteč si ubiti dolgočasno straženje; vrhu tega je nastal precej močan veter ter je s svojim pove-vom sredi bližnjih dreves glušil šelest pujene skope.
Črez nekaj časa je bila luknja gotova — gospod Zagloba je vtaknil vanjo glavo in se začel ozirati naokoli.
Noč se je začela umikati in na vzhodni strani neba je nastopal že prvi dnevni blesk. Pri bledi mesečni svetlobi je uzrl gospod Zagloba ves maj dan poln konj, pred kočo vrste spečih molojcev, poraztegnjenih v obliki dolgih neizraznih črt, dalje vodnjak in korito, v katerem se je lesketala voda, poleg pa zopet vrsto spečih ljudi in nekoliko molojcev z golimi sabljami v rokah, hodečih ob oni vrsti.
“To so moji ljudje, katere so zarobili,” je mrmral šlahčič. “Ba!” je dodal črez hip, “da bi bili moji, ali so knežji. Dober vodnik sem jim bil, lahko rečem! Zapeljal sem jih psu v grlo. Sram me bodi oči pokazati, če mi Bog vrne prostost.
In radi česa vse to? Radi ljubezni in pijače. Kaj mi je bilo mar, da se kmetje ženijo? Toliko sem imel opraviti na tem ženitovanju kolikor na pasjem. Odrekam siS temu izdaj-niškemu medu, ki leze v noge, ne v glavo. \se zlo na svetu izvira iz pijanstva, zakaj če bi nas bili napadli trezne, bi bil, kakor sem živ, jaz odnesel zmago in zaprl Bohuna v hlev.”
Tu je padel pogled gospoda Zaglobe iznova na kočo, v kateri je spal četnik, in se ustavil na njenih durih.
“O, le spi, zlodej,” je zamrmral, spi! Naj se ti sanja, da te hudiči lučijo. kar te itak ne mine. Hotel si iz moje kože rezati jermene, le poizkusi zlesti gori k meni in videla bova, če ti jaz tvoje ne razsekam, da niti psom ne bo za obuteV. Da bi se le mogel odtod iztrgati, da bi se le mogei iztrgati! Ali kako?”
Zares, naloga je neizvedljiva. Vse dvorišče je bilo tako natlačeno z ljudmi in konji, da bi gospod Zagloba, tudi če bi se posrečilo priti iz hleva in če bi se tudi spustil s strehe in skočil na enega izmed teh konj, ki so stali pod hlevom, nikakor ne mogel niti vrat doseči, kaj šele se preriniti skozi nje.
In vendar se mu je zdelo, da je že izvršil polovico naloga: bil je prost, oborožen in je sedel pod streho kakor v trdnjavi.
“Kaj za vraga!” je mislil, “ali sem se zato osvobodil vezi, da bi se nanje obesil?”
In iznova so mu začele ukane šumeti po glavi, ali bilo jih je toliko, da ni mogel nobene izbrati.
Vtem se je čimdalje bolj danilo. Okolica koče se je začela pomaljati iz teme, streha koče se je prevlekla s srebrom. Gospod Zagloba je po dvorišču že lahko razločil posamezne skupine, že je uzrl rdečo barvo svojih ljudi, ležečih okoli vodnjaka — in ovčje kožuhe, pod katerimi so spali molojci poleg koče.
Zadjci se je iz vrste spečih .dvignila nekaka postava in začela s počasnim korakom hoditi po dvorišču, ustavljaje se tupatam okoli ljudi in konj; pogovarjala se je trenutek z molojci, ki so varovali ujetnike, in se naspoled približala hlevu. Gospod Zagloba je sodil v prvem trenutku, da je to Bohun, ker je opazil, da so se stražniki razgovarjali s to postavo, kakor podložniki s predstojniki.
“Ej!” je zamrmral," qe bi i-mel sedaj v rokah samokres, bi te naučil, kaj se pravi .hoditi.” V tem hipu je ta postava dvignila glavo, ■ ra obličje ji je padel blesk svetlobe. To ni bil Bohun, temveč stotnik Holodi, katerega je gospod Zagloba takoj spoznal, ker ga je, dobro poznal še iz časov, ko je v Če-hrinu tovariševal z Bohunom.
“Fantje,” je rekel Holodi, “ali ne spite?”
“Ne, očka, dasi se nam hoče spati. Čas je, da nas zamenijo.” “Takoj vas zamenjajo. Ali vražji sin ni ubežal?”
“Oj, oj Najbrž mu je še duša ušla, oče, ker se ni premaknil.” “To ti je zvita lisica! A poglejte, no, kaj je z njim, ker on je gotov, da se pogrezne v zemljo.”
“Takoj!” je odgovorilo nekoliko molojcev, ki so se bližali hlev j im vratom.
“Vrzite tudi sena izpod strehe. Konje očedite! O vzhodu odrinemo.”
“Dobro, batko!”
Gospod Zagloba je naglo zapustil svojfS stanovišče pri strešni luknji ter še priplazil k odprtini v stropu. Obenem je zaslišal škripanje lesenih vrat in šelest slame pod nogami molojcev. Srce mu je bilo v prsih kakor kladivo, z roko pa je stiskal sabljin ročaj, ponavljajoč si v duhu obete, da S|9 da prej sežgati s hlevom vred ali pa na kose sesekati, nego da bi se živ podal. Nadejal se je tudi, da molojci vsak hip zaženo strahovit krik, a ae je motil. Nekaj časa je bilo čuti, kako so čimdalje hitreje hodili po vsem hi e. vu. Naposled pa reče eden: “Kaj vraga? Ne morem se ga dotipati. Semkaj smo ga vendar vrgli.”
“Ali se je mar začaral, ali
kaj? Ukneši ognja, Vasil, temno je kakor v rogu.”
Nastal je hip molčanja. Vasil je iskal očividno gobe in kresila, drugi molojec pa je začel tiho klicati:
“Gospod šlahčič, odzovi se.” “Piši ti psa v uho!” je zamrmral Zagloba.
Vtem je začelo železo kresati ob kremen, usul se je roj isker in razsvetlil temno notranjost hleva in glave molojcev, pokrite s kučnami, potem pa je nastala še večja tema.
“Ni ga! Ni ga!” so vpili osupli glasovi.
Vtem je poskočil eden izmed molojcev k durim:
“Batko Hoiod.U Batko Holodi!”
“Kaj je?” je vprašal stotnik, prikažavši se pri vratih.
“Laha ni!”
“Kako ni?”
“V zemljo se je udrl! Ni ga nikjer. O Hospodi,” pomiluj! Mi smo ogenj kresali*— ni ga!”
“Ni mogoče. Oj, ataman bi vam pokazal! Ali je ušel, kaj? Ali ste pospali?”
“Ne, batko, mi nismo spali. Iz hleva ni ušel na naši strani.”
“Tiho! Ne budite atamana — če ni ušel, to mora kje biti. In vi ste povsod iskali?”
“Povsod.”
(Dalje prihodnjič)
MALI OGLASI
Naprodaj
Lesena stanovanjska hiša za 5 družin na 1008 E. 64 St., blizu St. Clair Ave. štiri stanovanja sestoje iz štirih sob in kopalnice, eno pa iz dveh sob. Na mesec $142 stanarine. Cena ugodna. Kličite GA 1-1414; Steve Szalai, 10701 Buckeye Rd.	(162)
Hiša naprodaj
2-druž'inska hiša na 1197 E. 173 St., 5-4. Plinsko gretje, garaža. Kdor si želi hišo ogledati, naj se zglasi na naslovu pri stranki, ki stanuje zgoraj.	—(163)
ZULICH
INSURANCE AGENCY FRANCES ZULICH. Agent
Zavarovalnina vseh vr^t za vaše domove, avtomobile in pohištvo
IVanhoe 1-4221 18115 NEFF ROAD
Mi pripravimo ZDRAVILA za Evropo MANDEL DRUG 15702 Waterloo Rd. Cleveland 10, Ohio KE 1-0034
Hoški dobijo delo Moški dobijo delo
Sposobni Forge Shop učenci /
Ali hočete
"^—najboljše delovne pogoje prilike za napredek p—načrt za pokojnino
življenske stroške poravnane Q—nadurno delo
Prinesite dokaz državljanstva Morate delati katerikoli šift.
THOMPSON PRODUCTS, MO. 23555 Euclid Ave.
Cleveland Transit Bus No. 28
I >
Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom
KRANJSK0-SL0VENSKA KATOLIŠKA JEDN0TA
Ul

Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki . . . Posluje že 59. leto
Premoženje nad $9,000,000 Članstvo nad 43,500
Solventnost K. S. K. Jednote znaša 120.01%
Ce hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši, pošteni in nadsolventni podporni organizaciji —
Kranjsko Slovenski Katoliški Jednoti
kjer se lahko zavaruješ za smrtninp, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti.
K. S. K. JEDNOTA sprejema pod svoje okrilje moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta.
K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate sedanje dobe od $250.00 do $5,000.00.
K. S. K. JEDNOJA je prava mati vdov in sirot. Ce še nisi član ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj.
Za pojasnila o zavarovanju in za vse druge podrobnosti se obrnite na uradnike in uradnice krajevnih društev K. S. K. Jednote, ali pa na:
GLAVNI URAD 351-353 No. Gbimcr/v	L-.!?**«- m
FORD
MOTOR 00.
17601 Brookpark Rd.
zdaj preišče sposobne može za sledeča dela
CUTTER GRINDERS TOOLMAKERS ELECTRICIANS MILLWRIGHTS MACHINE REPAIRMEN TINSMITHS PIPEFITTERS LABORERS
Izvrstna plača od ure z dodatkom za življenske stroške
Pridite osebno takoj v naš Personnel Building na Engle Rd. blizu Brookpark Rd.
(163)
"OLIVER"
potrebuje
operatorje za
RADIAL DRILL PRESSES
SMALL SINGLE SPINDLE DRILL PRESSES
PRESS HELPERS
POTTER & JOHNSON LATHE
LIBBY LATHES
TURRET LATHES LARGE
TURRET LATHES — SMALL
LO-SWING LATHES
VERTICAL MILLING MACHINES
DIE STORAGE
OXYGRAPH-CAMOGRAPH
BLANCHARD GRINDER
HANCHETT GRINDER
BULLARD OPERATORS
Incentiven zaslužek od začetka na incentivnem deiu. Plačane počitnice in prazniki; točka glede živ-ijenskih stroških avtomatičen povišek do srednje mezde. Mora biti pripravljen delati prvi, drugi ali tretji šift; 5% poviška za delo na 2. šiftu; 10% na 3. šittu.
Employment urad odprt dnevno od 8 do 4:30 pop.
The Oliver Corporation
19300 Euclid Ave.
KE 1-0309
(163)
Milling Machine
and
Turret Lathe Operators
Morajo znati postaviti svoj “setup”; precizno delo. Plača od ure in visoki dodatni zaslužki.
Le Roi (o.
Cleveland
Rock Drill Division
12500 Berea Rd.
(162)
CLEVELAND CAP SCREW GO.
2917 E. 79 St.
(blizu Kinsman Rd.)
Gold Header Operators
Bolt Making Machine Operators
Visoka plača od ure. .Zelo dobri delovni pogoji in več posebnih koristi.	(167)
MALI OGLASI
Hiša naprodaj'
Na Beckford Ave., v Eucli-du pri cerkvi sv. Kristine, 4 sobe in kopalnica in ena ne-zgotovljena soba v drugem nadstropju.
Za podrobnosti pokličite
Matt F. Intihar
630 E. 222 St.
Tel.: RE 1-6888 ali IV 1-0678
X
Stanovanje iščejo
Družina z odraslimi člani išče dvo ali več sobno stanovanje. Kličite HE 1-0628.
— (162)

HRBET JE OBRNILA SMRTI — Janice! Cory, 14-letno dekle iz Rochester, Kent, Anglija, kaše, kako se je skoro čudežno rešila smrti, ko se je ponesrečilo neko malo letalo. Dekle se je vračalo iz cerkve v družbi treh prijateljic. Janice se je stisnila k tlom, ko je videla, da se spušča proti njej letalo. Eno kolo letala je zdrčalo preko njenega hrbta irt pustilo tam oljnat madež. Dekle je bilo lahko ranjeno, pilotu pa se ni zgodilo nič, čeprav se je letalo zaletelo ob vrtno ograjo.
Odda se stanovanje
Odda se 3 sobno opremljeno stanovanje odraslim ljudem. Vprašajte v našem uradu ali kličite HE 1-0628. * 1
IrftŽL—Sfc 1 .asMt,
Sobe se odda
2 opremljeni sobi se odda,
1 za enega moškega, 1 za 2 moška, na 915 E. 72 St.
(164)
Mary Zilinskas
Umrla je Mary Zilinskas; roj-Burgar, stara 43 let, stanujoča na 10014 Euclid Av. Pokojna zapušča moža Josepha, hčer Joan, in brata Franka ter Lawrence Burgar. Pogreb bo iz Della Ja-kubs and Sons pogrebnega zavoda v sredo 2. avgusta ob 9:30 v St. George’s cerkev in od tam na Kalvarija pokopališče. Gornji pogrebni zavod je na 6621 Edna Ave.
Naprodaj
Hiša za 2 družini in trgovina v zelo dobri okolici blizu Superior in Ansel Rd. Lastnik prodaja po zelo zmerni ceni-Pokličite CE 1-2884.	(163)
Delo za moškega
Priletnega moškega bi radi, da bi pometal in čistil urade-Delo je 40 ur na teden, 5 dni V tednu. Oglasiti se pri John Drenik. 23776 Lakeland Blvd-tel. RE 1-3300.	(X)