uporaba PODATKOV POSNETIH z LANDS AT in SPOT
SATELITI
Ana Tretjak*, Danijela Šabič**, Enisa H. Lojovic***
Izvleček:	UDK; 62139:659.2:711
V prispevku opisujemo pridobivanje podatkov s sateliti tipa Landsat in SPOT, njihovo obdelavo in analizo. Predstavljena je izdelava karte splošne pokrovnosti tal Slovenije, ki v celoti sloni na numeričnih podatkih Landsat-T M satelita. Opisan je vnos poravnanih satelitsko s kani rani h podatkov v GIS pokrovnosti in rabe tal Slovenije ter analiza sprememb, nastalih zaradi novopozidanih površin v obdobju od 1993 so 1997.
Ključne besede: Landsat-TM, SPOT, pokrov no st, raba tal, GIS, spremembe Abstract:
The acquisition of Landsat-TM and SPOT satellite scanned data, their processing and analysis are described. The compilation of the c ho rop let map of general land cover of Slovenia with Landsat-TM digital data is presented. The implementation of georeferenced satellite scanned data into the Land Cover/Land Use GIS of Slovenia is explained, as well as the land cover/land use change in the period from 1993 to 1997 due to new built-up areas.
Key words: Landsat-TM, SPOT, land cover, land use, GIS, changes
* Dr. Agrofiom-elektroinženii: Statistični Urad Republike Slovenije. Vož.arski pot ¡2, 1000 Ljubljana, e-mail: ana.tretjak@gov.si
dipl. matematike, Statistični Urad Republike Slovenije, Vož.arski pot /2, 1000 Ljubljana, e-mail: danije l a. s a b i c @ g o v. s i
*** analitik. Statistični Urad Republike Slovenije, Vož.arski pot 12, 1000 Ljubljana, e-mail: enisa. Iojovic@gov.si
229
230
Tretjak, Šabic, Loj o vi c
Uporaba podatkov posnetih s sateliti
ki, predvsem pa so periodičen vir primerljivo pridobljenih podatkov in se uporabljajo v
vseh strokah, ki se ukvarjajo s proučevanjem pojavov na površini Zemlje.
Danes kroži okoli Zemlje 19 satelitov za opazovanje njene površine. Med seboj se ločijo po:
-	pogostnosti ali frekvenci preleta nad isto točko nad Zemljo;
-	širini pasu, s katerega s kan i raj o;
-	številu skanerjev na satelitu;
-	območjih valovnih dolžin oz. številu detektorjev;
-	ločljivosti ali pikslih, s katerih zajemajo povprečni odboj elektromagnetnega valovanja. Zaradi ohranjanja kontinuitete pridobivanja primerljivih podatkov zadnji dve desetletiji, so za uporabnike najpomembnejši sateliti iz serije Landsat in S POT. Iz Landsat-TM podatkov je bila izdelana tudi prva numerična karta splošne pokrovnosti tal cele Slovenije. Iz podatkov Landsat in S POT se na Statističnem Uradu Republike Slovenije izdelujejo (RS) statistični GIS pokrovnosti in rabe tal Slovenije na nivoju regij.
SATELIT LANDSAT-TM IN -ETM
Landsat-TM satelit je ameriški satelit, ki kroži okoli Zemlje s frekvenco 18 dni. Ker trenutno delujeta dva Landsat-TM satelita, lahko dobimo podatke o isti površini na Zemlji vsakih 9 dni, Širina pasu, s katerega zajema odboj in tudi sevanje elektromagnetnega valovanja je 185km, zato je velikost scene, ki jo lahko naroči uporabnik 185km x 185km. Slovenijo tako pokrivajo ena polna scena, katere središče je blizu središča Slovenije in dve polovični sceni, ki pokrijeta vzhodni in zahodni del Slovenije.
Satelit Landsat-TM ima skaner, ki se imenuje tematski kartograf (Thematic Mapper). S sistemom nihajočih leč TM skaner zajame elektromagnetno valovanje na 7 detektorjev, ki so selektivno občutljivi za različne pasove elektromagnetnega valovanja:
detektor ali kanal	valovna dolžina fim	elektromagnetno valovanje opisno	ločljivost m
1.	0,45 - 0,52	modra svetloba iz človeku vidnega dela	30 x 30
2.	0,52 - 0,60	zelena svetloba iz človeku vidnega dela	30 x 30
3.	0,63 - 0,69	rdeča svetloba iz človeku vidnega dela	30 x 30
4.	0,76 - 0,90	bližnje infrardeče valovanje	30 x 30
5.	1,55 - 1,75	srednje infrardeče valovanje	30 x 30
7.	2,08 - 2,35	daljne infrardeče valovanje	30 x 30
6.	10,40 - 12,50	termično/sevano infrardeče valovanje	120 x 120
V prvih šestih kanalih TM skaner zajema povprečni odboj elektromagnetnega valovanja s površine 30m x 30m, v termičnem kanalu pa je velikost skan i ranega piksla 12()m x 120 m. Zaradi zajemanja odboja elektromagnetnega valovanja preko sistema nihajočih leč, se površine pikslov proti robovom scene povečujejo za skoraj tretjino in s tem prispevajo k popačenju podatkov. Naloga interpretatorja je, da poravna lokacije slikovnih elemetov in odstrani še druga popačenja, ki so nastala zaradi nesistematičnih odklonov satelita od predpisane orbitre letenja in njegovega spuščanja, dvigovanja ter obračanja okoli lastne osi. Običajno se te korekcije izvedejo s prenašanjem teh podatkov v neko geografsko mrežo.
231
232
Tretjak, Šabic, Loj o vi c
Uporaba podatkov posnetih s sateliti
Leta 1993 smo v sprejemni postaji Eurimage v Italiji naročili podatke o kakovosti scen, ki pokrivajo Slovenijo za obdobje od aprila do oktobra 1993. Iz izkušenj in iz strokovne literature vemo, da se prvi trije razredi rabe tal, skanirani s satelitom Landsat-TM, med seboj najbolje ločijo ali v pomladanskem času ali pa v jesenskem. Le v pomladanskem obdobju smo dobili vse tri potrebne scene, ki so imele najmanj motečo oblačnost. Podatke smo s pomočjo kart merila 1: 25 000 najprej georeferencirali v Gaus-Kriigerjevo geografsko projekcijo in istočasno izravnali popačenja skaniranja. Vsak slikovni element je tako dobil še podatek koordinate Gaus-Krtigerjeve projekcije. Prerazporejene podatke, opremljene z Gaus-Kriigerjevimi koordinatami vseh treh scen smo združili v eno sceno, imenovano mozaik. Z uporabo numeričnih podatkov državne meje iz registra teritorialnih enot (RTE) smo iz mozaika izrezali podatke območja Slovenije in s tem zmanjšali obseg podatkov in povečali hitrost obdelave. Z nekontrolirano analizo kopic (kiaster analizo) smo izbrali podatke tistih valovnih dolžin ali kanalov, katerih lastna variabilnost je bila najvišja in med katerimi je bila tesnost povezave najnižja. Visoka variabilnost podatkov znotraj kanala omogoča ločevanje med sorodnimi pojavi, nizka korelacija med kanali pa izboljšuje ločevanje samih pojavov. Za naše delo smo tako določili kanale 4 (0,76-0,90fjm), 5 (1,55-1,75 jjm) in 7 (2,08-2,35 jum). Za izdelavo karte splošne pokrovnosti tal smo mozaik Slovenije najprej stratificirali. To pomeni, da smo območje Slovenije razdelili na enote, ki se med seboj značilno ločijo po odbojnih vrednostih, kar se odraža v različni obarvanosti pojavov. Na teh podatkih so intenzivno kmetijska območja rumenkaste barve, gozdovi temno modri do skoraj črni, urbano oranžno, voda temno siva do črna, oblaki beli in sence oblakov črne. Tako smo celo Slovenijo razdelili v 7 osnovnih stratumov, ki pa se vsebinsko med seboj ločijo po intenzivnosti kmetijske rabe tal. Zaradi razdrobljene in raznolike kmetijske rabe tal smo se odločili, da bomo pri tej ločljivosti podatkov kot najmanjšo površinsko enoto opredeljevanja v 7 stratumov upoštevali pojave z velikostjo vsaj 20 ha.
-	stratum A: 70 - 100% kmetijskih površin. Vse površine, ki so izpolnjevale ta kriterij smo
smo digitalizirali in obarvali rumeno;
-	stratum C: 40 - 70% kmetijskih površin. Te poligone smo obarvali svetlo rumeno;
-	stratum D: 10 - 40% kmetijskih površin. Te poligone smo obarvali svetlo zeleno;
-	stratum E: pod 10% kmetijskih površin. Te poligone smo obarval i temno zeleno;
-	stratum S: 0% kmetijskih površin. Te poligone, ki so v Sloveniji pretežno višinska
območja, smo določili z uporabo podatkov digitalnega modela višin (DMR-100) in jih obarvali sivo;
-	stratum V: 0% kmetijskih površin. To so površine tistih jezer in zajezitev, ki jih lahko
zazna TM skaner in smo jih obarvali modro;
-	stratum U: 0% kmetijskih površin. Te površine je bilo najtežje omejevati, ker urbani pros-
tor zajema posamezne hiše, kmetije, zaselke, mesta in in-frastrukturo, kot so ceste z mostovi in železnica z nasipi. V pomladanskem času skaniranja je bilo še mnogo kmetijskih površin neporaščenih in so odbijale elektromagnetno valovanje v vseh valovnih dolžinah, na katere je občutljiv TM skaner. enako intenzivno kot pozidane površine. Zato smo na kartah merila 1: 25 000 digitalizirali obrise vseh tistih mest, ki so imela več kot 10 000 prebivalcev. Poligone urbanega prostora smo obarvali rdeče ter preložili čez mozaik Slovenije.
233
234
Tretjak, Šabic, Loj o vi c
Uporaba podatkov posnetih s sateliti
Statistični G IS pokrovnosti in rabe tal je informacijski sistem, ki poleg geografskih metod upošteva tudi statistične metode obdelave in analize prostorsko opredeljenih podatkov in omogoča kartografski in tabelarni prikaz analiziranih časovnih sprememb v pokrovnosti in rabi tah
Pokrov no s t tal ali splošna raba tal je definirana kot opazovani fizični pojav na površini Zemlje, zaznan s tal ali s pomočjo tehnik daljinskega zaznavanja in vključuje vegetacijo (naravno ali gojeno) ter človeške gradnje, ki pokrivajo površino zemlje. Vode, led, nepo-raščene skale se tudi uvrščajo pod pokrovnost tal. Pri opredeljevanju v kategorije pokrovnosti tal ne opredeljujemo pojavov po namenu oziroma po uporabi npr.: športno letališče je opredeljen oz. razpoznan kot travnik.
Raba tal sloni na funkcionalnosti, to je opredelitvi zemljišča glede na njegovo uporabo. Rabo tal lahko definiramo tudi kot vrste aktivnosti, ki se izvajajo zaradi proizvodnje ene ali več dobrin. Pri opredeljevanju v razrede rabe tal, bi npr. športno letališče opredelili kot rekreacijsko površino.
Leta 1996 smo začeli z izdelavo statističnega GlS-a pokrovnosti/rabe tal Slovenije za stanje "93 tako, da smo georeferencirani mozaik Slovenije, izdelan iz Landsat-TM/93 podatkov, dopolnili z drugimi georeferenciranimi bazami podatkov,, Najprej smo razčlenili nomenklaturo kategorij pokrovnosti in razredov rabe tal v skupine, ki omogočajo primerljivo opredeljevanje skeniranih podatkov:
-	gozdne površine,
-	površine s kmetijsko rabo tal,
-	površine voda
-	površine skal in melišč
-	pozidane površine, znotraj tega raba tal:
-	površine hiš z vrtovi in dvorišči
-	površine pod cestami
-	površine pod železnico
-	ostalo: na karti in v legendi označeno kot »neopredeljeno«, ker zajema površine kot so odlagališča, peskokopi, kamnolomi ipd., ki jih je možno razpoznati na satelitsko s kan i ran i h podatkih le pod določenimi pogoji in zato v tej klasifikaciji ne predstavljajo ta pojav v celoti.
Dodatno smo uporabili sledeče georeferencirane baze podatkov, ki pokrivajo celo Slovenijo in ki so z določeno frekvenco tudi vzdrževane, Kjer je bilo možno, smo uporabili podatke iz leta 1993:
-	digitalitirane meje gozdov izdelane na Inštitutu za Gozdarstvo RS s fotointerpretaci-jo letalskih posnetkov merila 1: 5 000 ali 1: 10 000 v obdobju 1983 do 1989.
-	obrise tekočih voda, jezer in zajezitev smo prevzeli od še neuradnih podatkov H i d r o meteorološkega zavoda Slovenije na Ministrstvu za okolje in prostor.
-	skale in melišč a smo določili z uporabo digitalnega modela terena - 100 m (DMR-100), ki smo ga v 80-ti h letih dobili od Geodetskega Zavoda Slovenije
-	centroide hiš, to je težišče vsake hiše, ki ima hišno številko in je določena iz kart merila 1: 5000 z natančnostjo 1 m.
-	vektorske podatke avtocest, magistralnih, regionalnih in lokalnih cest smo dobili od Direkcije RS za ceste.
235
Slovenija	1 145 003	7 70 131	13 199	36 790	50 959	7190	2 210	1798	2 027 277
Pomurska	37 509	89 847	1000	...	3 892	1396	100	20	133 764
Podravska	83 675	120159	2 555	...	8 598	1 543	318	116	216964
Koroška	73 371	27 957	778	103	1566	140	91	48	104060
Savinjska	131669	94 823	1 252	2 281	7 458	515	283	136	238417
Zasavska	16588	8 671	95	o..	812	26	44	118	36 354
		42 783	773	...	2 353	166	130	100	88 503
Dolenjska	101 805	61274	771	...	3 530	785	174	79	168418
		116185	1224	1887	11 283	1 123	442	221	354610
Gorenjska	140 872	49 710	1278	16 476	4 726	334	137	122	213 658
	□raška 95 477	46137	2 277	34	1290	276	112	29	145 632
Goriška	147350	64 507	966	16 008	3 050	325	168	98	232472
	ka 52 245	48 078	224	...	2400	561	210	711	104429
Tretjak, Šabic, Loj o vi c
Uporaba podatkov posnetih s sateliti
-	vektorske podatke železniških prog smo prevzeli od Slovenskih železnic. Vektorski podatki so bili izdelani iz kart merila 1: 50 000. Železniške postaje, ki so vektorizi-rani sloj TK 25, smo dobili od Geodetskega Zavoda RS;
-	površine in obrise regij smo vzeli iz registra teritorialnih enot (RTE), izdelan na Geodetskem Zavodu Slovenije in Statističnem uradu RS.
Priprava podatkovnih slojev, izločanje nelogičnih pojavov, prelaganje in usklajevanje vsebine med podatkovnimi sloji ter končno povezovanje posameznih podatkovnih slojev v GIS pokrovnosti/rabe tal, je zaradi različne kakovosti uporabljenih baz podatkov potekalo mimo zastavljenega postopka dela in zahtevalo, da se tudi med samim delom sproti prilagajamo naravi prevzetih podatkov. Rezultat te obdelave je podan v tabeli in ima tudi svoj grafični, to je kartografski prikaz.
Pokrovnost/raba tal v hektarjih po statističnih regijah regijah Slovenije, stanje 1993; izpis podatkov iz statističnega GlS-a pokrovnosti in rabe tal
STATISTIČNI GIS POKROVNOSTI IN RABE TAL - STANJE 97
Na osnovi izkušenj, pridobljenih z izdelavo statističnega GlS-a pokrovnosti/rabe tal Slovenije za stanje 1993, smo se v sodelovanju z CESD in Eurostatom odločili, da:
-	obstoječi statistični GIS ažuriramo na stanje 1997,
-	bolj natančno izrišemo meje kategorij pokrovnosti in razredov rabe tal,
-	ocenimo vsebinsko kvaliteto izdelanega statističnega GlS-a,
-	ocenimo pozicijsko kvaliteto izdelanega statističnega GlS-a.
Za izdelavo statističnega GlS-a pokrovnosti/rabe tal Slovenije-stanje "97 uporabljamo iste podatkovne sloje, kot smo jih pri prvem GIS-u, le da so vsi sloji ažurirani na stanje 1997. Poleg teh podatkov, uporabljamo še:
-	serijo Landsat- T M/9 7 podatkov, plačano iz sredstev CESD/Eurostat,
-	za vse scene, kjer smo pridobili dovoljenje od Ministrstva za obrambo RS, uporabljamo tudi ortorektificirane podatke SPOT-Pan scen, velikosti 40 x 5()km. Ti podatki so poravnani z natančnostjo, ki bi SPOT-Imagu omogočila izdelavo 20 m digitalnega modela terena z decimetersko natančnostjo,
-	lokacije odlagališč smo dobili od Ministrstva za okolje in prostor,
-	lokacije kamnolomov in peskokopov smo dobili od Direkcije RS za rudna bogatstva. Podatke satelita Landsat-TM/97 smo georcrefencirali na podatke Landsat-TM/93 z napako manjšo kot polovico piksla (<15m). Območja, ki so pokrita tudi s podatki SPOT-Pan satelita, so ponovno georeferencirana na te ortorektificirane podatke, s spremenjeno velikostjo slikovnega elementa na lOm. Prva dva kanala valovnih dolžin vidnega območja elektromagnetnega valovanja (0,45-0,52jjm in 0,52-0,60 p m) na satelitu Landsat-TM/97 smo nadomestili s SPOT-Pan podatki (0,52-0,90 pm).
Kot tematski referenčni podatek smo privzeli stanje, ki sta ga skenirala satelit Landsat-TM/97 in Spot-Pan. Spot-Pan podatki so tudi osnova za digitalizacijo mask večjih pozidanih površin, katerih površina bistveno presega 20m polmer okoli centroida. Priprava podatkovnih slojev, prelaganje in usklajevanje vsebine med podatkovnimi sloji ter povezovanje posameznih podatkovnih slojev v GIS pokrovnosti/rabe tal na stanje leta 1997 izvajamo z ekransko digitalizacijo.
237
Tretjak, Šabic, Loj o vi c
Uporaba podatkov posnetih s sateliti
ANALIZA ČASOVNIH SPREMEMB
Spremembe pokrovnosti tal Slovenije, ki so nastale v obdobju od junija 1993 do junija 1997 zaradi novopozidanih površin, smo določili na prostorsko opredeljenih podatkih Geografsko informacijskega sistema (GIS) pokrovnosti tal Slovenije za leto 1993. Za vsako statistično regijo in za Slovenijo kot celoto smo tako dobili tabelarni in prostorski prikaz sprememb v pokrovnosti tal.
Za izračun sprememb pokrovnosti tal Slovenije v časovnem obdobju od junija 1993 do junija 1997 smo uporabili centroide hiš po stanju 30. junija 1993 in po stanju junija 1997 ter podatke GlS-a pokrovnosti tal Slovenije za leto 1993.
Vsem centroidom smo dodali površino s polmerom 20m. Oba georeferencirana sloja »pozidano« smo združili in izločili skupne površine. Ostanek površin so površine, ki so bile v obdobju od junija 1993 do junija 1997 na novo pozidane. Sloj novopozidanih površin smo preložili čez statistični GIS pokrovnosti tal Slovenije za leto 1993 in tako ugotovili, kolikšna površina drugih kategorij se je spremenila v kategorijo »pozidane površine«. Sloj opredeljenih novopozidanih površin smo združili z digitaliziranimi mejami administrativnih enot in izračunali spremembo v površini posameznih kategorij pokrovnosti tal zaradi novopozidanih površin po posameznih statističnih regijah in za Slovenijo kot celoto.
Sprememba pokrovnosti tal zaradi novopozidanih površin v Sloveniji, junij 93 - junij 97
Statistične	Skupna površina	Od tega kmetijske	Novopozidane površine na račun		
regije	ozemlja1	površine2	Skupaj	gozda	kmet.površin
	ha	ha	ha	ha	ha
Slovenija	2 027 277	770 131	895,66	40,71	854,95
Pomurska	133 764	89 874	55,29	0,39	54,90
Podravska	216 964	120 15	147,68	2,00	145,68
Koroška	104 060	27 957	21,86	1,60	20,26
Savinjska	238 417	94 823	124,28	5,15	1 19,13
Zasavska	26 354	8 671	20,20	1,60	1 8,60
Spodnjcposavska	88 503	42 783	27,94	0,55	27,39
Dolenjska	168 418	61 274	66,21	2,33	63,88
Osrcdnjeslovenska	354 609	1 16 185	244,77	15,50	229,27
Gorenjska	213 655	49 710	62,21	4,85	57,36
Notranjsko-kraška	145 632	46 137	21,17	1,30	19,87
Goriška	232 472	64 507	58,39	4,22	54,17
Ohalno-kraška	104 429	8 078	45,66	1,22	44,44
/ Površina Slovenije (2 027 277 haj, dobljena z združevanjem obdelanih statističnih regij, se loči od površine obrisa po Ki i'. (2 027 245 ha) za 32 ha ali 0,0016 %. Površine statističnih regij se ločijo od obrisov površin 7.a največ 0,02 % (Koroška regija ima največjo razliko: 19,4 ha ali 0,0/9 %).
2 Kmetijske površine po statističnem (iIS-u pokrovnosti tal, 1993
238
Tretjak, Šabic, Loj o vi c
Uporaba podatkov posnetih s sateliti
V obdobju od juni ja 1993 do junija 1997 se je kategorija pokrovnosti tal »pozidane površine« povečala za 896 ha skupnega ozemlja Slovenije. Kot smo pričakovali, je največ novopozida-nih površin nastalo na račun kmetijskih površin v okolici urbanih središč. Izjema je Savinjska dolina, kjer so novopozidane površine skoraj enakomerno razporejene po dolini, ki je celo uvrščena med kmetijsko zaščitena območja. Ta primer pa tudi ponazarja pomen geografske porazdelitve pojava in njegove gostote na določenem območju, saj sta zgolj numerična podatka o deležu novopozidanih površin od skupne površine Savinjske regije (0,05 %) ter delež novopozidanih, prej kmetijskih površin te regije (0,13 %) zanemarljiva.
SKLEP
Podatki skanirani s sateliti Landsat in SPOT so periodičen in primerljiv vir tematskih informacij o pojavih na površini Zemlje. Z uporabo GIS orodji omogočajo izdelavo podatkovnega sloja pokrovnosti in rabe tal in z uporabo ažuriranih podatkovnih slojev GIS-a tudi analizo časovnih sprememb velikosti pojavov in njihove lokacije v prostoru. Natančnost izdelkov je omejena z osnovno ločljivostjo skaniranja, ki se je v zadnjem letu povečala do 1 m x 1 m.
Letos načrtovana nabava Landsat-ETM podatkov Slovenije bo omogočila posodobitev GlS-a pokrovnosti in rabe tal Slovenije iz stanja 1997 na stanje 2000. Analiza podatkov ene scene IKONOS satelita (11 km x 11 km), z velikostjo piksla 4m x 4m v treh valovnih dolžinah elektromagnetnega valovanja in velikostjo piksla 1 m x lm v pankromatskem območju, bo pokazala ali je možno razločevati kmetijske površine po kulturah, spremljati posege v gozdovih in v kolikšni meri lahko opredeljujemo škodo, nastalo po ujmah. Zaradi izvorne numeričnosti podatkov, frekvence preletov satelitov in primerljivosti zajema podatkov, se v zadnjih desetih letih uporaba podatkov, skanirani h s sateliti visoke ločljivosti, uveljavlja kot rutinska metoda v strokah, ki se ukvarjajo s proučevanjem pojavov in procesov na površini Zemlje.
LITERATURA IN VIRI
1.	Bronge, L.B., 1998: Vegetation mapping using satellite and topographic map data in a stratified approach: Method development and application. Future trends in Remote Sensing, Gudmandsen (ed.), pp: 103-111.
2.	Duhamei, C. and Croi W., 1999: Manual of concepts; Working party »Land Use Statistics« of the Agricultural Statistics Committe, EEA, Euro s t at. Doc. Land/16, pp: 51.
3.	Griffith, D. A., 1996: The need for spatial statistics, Ch. 1 in Spatial Statistics, practical handbook, Editor-in-chief: Arlinghaus S.L. CRS Press, N.Y. pp: 1-17.
4.	Ivačič, M., 1997: Ugotavljanje kakovosti prostorskih podatkov pri digitalizaciji prostorskega plana Republike Slovenije, Geodetski Vestnik, Vol. 41, No. 1, pp: 21-29.
5.	J an sen, L. J. M., and DiGregorio, A., 1998: The problems of current classifications: development of new approach; European Commission, Land cover and land use information systems for European Union policy needs; international seminar, Luxembourgh, 21-23.01. 98 informtion.
6.	Kvamme, K., Oštir-Sedcj, K., in Stančič, Z., in vŠ um rad a, R.,1997: Geografski informacijski sistemi, ZRC SAZU, p: 463.
7.	Langford, M., Unwin, D. J., and Maguire, D. J., 1990: Generating Improved Population Density Maps in an Integrated GIS; European Conference on Geographical Information Systems, pp: 651-660.
239
Tretjak, Šabic, Loj o vi c
Uporaba podatkov posnetih s sateliti
8.	Lojovic, E. H., Šabic, D., 1999: Spremembe v pokrovnosti tal zaradi novopozidanih površin, Statistične Informacije, št. 121, SURS, pp:3.
9.	Šabic, D., Tretjak, A., and Perdigao, V.,1995: MARS 1994, Regional inventroy Slovenia, Ground Survey, Yield Survey, JRC-ispra and SORS, Contract No: 10371-94-07 F1ED ISP SLO, pp: 1-44.
10.	Šabic, D., Lojovic, E. H., in Tretjak, A., 1998: GIS pokrovnosti tal Slovenije. Statistične Informacije, št. 42/98, SURS, pp:9.
11.	Šabic, D., Lojovic, E.H., 1999: Posodobitev statističnega GlS-a pokrovnosti tal Pomurske statistične regije iz leta 1993 na leto 1997. Statistične informacije, št. 122, SURS, pp: 5.
12.	Tretjak, A., 1999: Geokodirani podatki na Statističnem uradu RS, vsebina, uporaba in povezovanje; projekt ONIX: temeljni nivo, p. 21.
13.	h t tp: // w w w. eu ri m age .com.
14.	h t tp: //w w w. s p ac ei m age. c o m/de f au 11. h t m.
15.	http://geo.arc.nasa.gov/sge/lancisat/landsat.html.
16.	http://www.spotimage.fr/spot-us.htm,
17.	http://priede.bf.lu.lv/GIS/Descriptions/Remote_^
SUMMARY
The satellite scanned data are a periodic and uniform source of thematic information of the Earth cover. The use of GIS tools enables the compilation of the land cover/land use data layer and with the updated GIS layers the multitemporal analysis of the size and location of various features can be performed» However the accuracy of the compiled data layer strongly depends on the pixel resolution that has with the advent of IKONOS satellite increased to lm x lm.
In this year it is planned to purchase a set of Landsat-ETM data, covering the whole of Slovenia in order to update the existing statistical Land Cover/Land Use GIS of Slovenia from state 1997 to state 2000. The analysis of one IKONOS scene (11km x 1 lkm) that has a 4m x 4m multispectral resolution and a lm x lm panchromatic resolution will be oriented to the possible classification of agricultural areas into specific crops, automatic identification of various interventions in the forested areas and to its possible operational use in cases of natural catastrophes.
The use of high resolution satellite scanned data became in the last ten years a routine method, due to its basic numerical form, frequency of availability and uniformity of data, what all results in a reliable numerical source of information of the state, form and time-change of phenomena on the Earth's surface.
240