Uredništvo na obisku: krajevna skupnost AMBRUS NAJBOLJ SI ŽELIJO CESTE Kakih 50 prebivalcev KS Ambrus se je zbralo 3. fe-bruarja zvečer v jedilnici Ra-šice v Ambrusu. Vsekakor velika udeležba za tako majhno krajevno skupnost. Uvod sta pripravila Jože Ta-šinkovec in Rezka Braco-vič,prvi je predsednik KK SZDL, druga predsednica sveta KS. Korel Puš, predsednik skupščine KS, je spregovoril predvsem o kulturi, ki je bila nekoč cvetoča, sedaj pa je zamrla. Kulturni dom je bil prepuščen zaradi potreb Ra-šici, nato ga je prevzela KZ Stična. Slavko Nemanič: »Za-družni dom je v upravljanju KZ. Za to potrebujemo dolo-čena sredstva. Dobro sodelu-jemo s KS in pripravili smo pogodbo za pol cenejšo kot bi bilo običajno. Za DPO bodo prostori zastonj. Vaše je le plačevanje elektrike. Dvo-rana je slaba:. Če bi našli reši-tev, ker jo potrebujemo, bi jo lahko sprostili. Za gradnjo drugih prostorov nimamo denarja. Če hočemo tu ostati, potem rabimo prostore.« Lado Rozman: »Žal mi je, da Ambrus nima kulturnega doma. Ves čas smo upali, da se bodo nekateri zbrali in ustanovili kulturao društvo, vendar ni bilo dovolj iniciati-ve.« Dodal je še, da pri adap-taciji potrebujemo požrtvo-valne in zagrete ljudi. Načrti za prenovo sicer scj vendar bi krajani morali sami začeti. Treba bo najti prostor za kul- turo, vendar ne glomazen. Jože Tašinkovec: »Torej je jasno: aktivirati društvo, določiti nosilce in se do-končno dogovoriti z zadru-go«. Korel Puš je omenil, da je na Kalu spomenik 1. udar-nemu bataljonu Tomšičeve brigade. Morali bi urediti okolico. Vinko Blatnik je na to po-jasnil, da je bil v Zagradcu se-stanek borcev in bo o tem kmalu dan točen odgovor. Sicer pa obstaja tudi družbeni dogovor o skrbi za spomenike v občini. Jeseni bo na Korinju tudi odkritje spomenika par-tizanski brigadi Fontanot. Bracovič še doda, da bodo pri ureditvi poti do spome-nika na Kalu sodelovale tudi MDB, kar je že dogovorjeno. Korel Puš: »Eden izmed problemov je tudi cerkev na Kamnem vrhu, ki propada. Kje je spomeniško varstvo?« Lado Rozman je pojasnil, da je denarja malo, nujen pa je dogovor s cerkvijo. Spo-meniško varstvo skrbi le za zaščito notranjosti, ne pa za streho«. Korel Puš: »Na Korinju so bila izkopavanja. To bi sedaj morali zaščititi in morda na ustrezen način prikazafi turi-stom ter tako kraju pomagati pri razvoju.« Jože Zajc: »Včasih je bila občinska pot, danes je le ko-lovoz do tja. To bi morali po-praviti. To ni ona cesta, ki so jo gradili brigadirji.« Rezka Bracovič: »V KS bi morali vzdrževati 3,5 km cest. Zima nam je zagodla in je bilo slabo zorano, ker se je pokvaril buldožer. Najbolj problematična pa je cesta Zagradec—Ambrus. Na njej bi radi imeli asfalt. Smo tudi brez parkirišča v Ambrusu. Brez vode so še Kamni vrh in Korinj.« IMarjan Ahlin: »Nekaj je bilo že storjenega na po-dročju komunale v KS. Cesta Zagradec — Ambrus je v srednjeročnem planu občine. Vse, zapisano v planu pa ne bo možno uresničiti. Na tej cesti bi morali tudi prelagati vodovod. Trenutno je pre-dračun 300 milijonov din. Vpise zemljišč ob premikih in razširitvah cest izvaja občin-ska geodetska uprava. Za vodo smo naredili raziskave do leta 2000. Korinj in Kamni vrh imata 300 m višin-ske razlike in vodovod tu ne bo nikoli rentabilen, saj so projekti tehnično izredno za-htevni pa tudi cena elektrike za črpanje je velika. V 10 letih smo od 45% dvignili na 85% krajev v občini, ki imajo vodovod. 5 din od kubičnega metra vode plačujemo za raz-širjeno reprodukcijo.« Jože Ne zahtevamo veliko telefo-nov, a rabimo jih nekaj za zdravnika in živino. Priprav-ljeni smo sami pomagati.« Vinko Blatnik: »Točen od-govor na to bomo terjali od poštarjev, ki so bili danes vabljeni, pa jih ni bilo«. za živino in mleko so v Slove-niji enotne, druge republike pa nimajo dogovorov o cenah. Cene v poslovalnicah so različne ker so bile nabav-ljeni izdelki različne dni, cene pa se vsak dan spreminjajo. Tu so še stroški prevoza. Kljub vsemu pa zadovoljivo Perko: » Ali ne bi mogli cesto naenkrat urediti, da stroji ne bi hodili sem ter tja?« Jože Tašinkovec:» V Am-brusu življenjsko rabimo cesto. Nujno rabimo kon-kreten odgovor kdaj bo.« Rezka Bracovič: »Lani je bilo v gradivu, da bo ta cesta imela vso prioriteto.« Marjan Ahlin: »Poskrbeli botno za čim racionalnejši pristop. Morali bi v stik sto-piti z Zagradcem. Težko bomo asfaltirali v celoti v tem srednjeročnem obdobju«. TELEFONI Jože Blatnik: »Imamo 2 te-lefona, ki redkodkaj delata. KMETUSTVO Jakob Hrovat:»Radi bi, da bi tu delali več agromeliora-cijskih del. Nujen je tudi boljši pristop osemenjeval-cev. Veliko problemov je s cenami pri odkupih živine. V drugih republikah so večje kot pri nas. Tudi ni krmil za krave. Cene v poslovalnicah zadruge niso enake«. Slavko Nemanič: »Kmetij-stvo je v podobnih težavah kot drugo gospodarstvo. Ker ni uvoza ni vitaminov. Bovi-sal bomo kmalu dobili, krmil pa ni,ker so cene zamrnjene. Te težave so še hujše v druž-benem sektorju, ki nima lastne krme. Odkupne cene ugotavljamo, da je vsako leto več mleka, mesa in krompir-ja«. Milena Rojc: »Možno je, da so osemenjevalci kdaj slabše razpoloženi, ker imajo velik teren. Glede tiaminov za nadomestek pri veterinar-jih lahko dobite injekcije. Glede agromelioracij je nekaj (23 ha) že v sodelova-nju z zemljiško skupnostjo storjeno v Višnjah. Povsod pa je težko. Nujno je sodelo-vanje vaščanov.« Slavko Nemanič: »Nujno morate pripraviti program agromelioracij.« MLADINA Korek Puš: »Premalo usmerjamo mladino v druš-tveno delo.Morali bi jim po-magati«. Tone Bedene: »Nihče ne pomaga mladim z denarjem. Imamo le kar sami zberemo. Od kultume skupnosti ne do-bimo nič, čeprav smo jim po-slali programe. Srečo Hrast: »Mladina res nima pravega prostora. V KS prihajajo sredstva za funk-cionalno delo DPO, torej tudi za mladino, a to gre marsikje za ceste in podobno«. Bracovič: »Mlad;na nima prostora in res potrebuje pomoč SZDL. Delajo ska-kalnico, imajo nogometni klub itd.« Jože Tašinkovec:»UstanQ-viti bi morali OO ZSMS v Ra-šici in se povezovati z OO ZSMS v KS. Potem bo laže delovati.« Lado Rozman: »Ker ni- mate registriranega društva, ne morete kljub aktivnostim dobiti sredstev. Ustanovitev društva je osnova za ves na-daljnji razvoj kulturnega živ-Ijenja v kraju. Redno namreč dajemo dotacije za klubsko dejavnost in realizacijo pro-gramov. Vaši delegati naj o tem spregovorijo na sejah kulturne skupnosti«. Martin Hočevar: »Veliko-krat se izgovarjamo na dele-gata. Ta lahko le našteva želje. Naša udeležba je pov-sod dobra. To, da danes od PTT ni nikogar je neodgo-vorao. Naša delegacija dela dobro, le rezultatov ne dose-žemo. Zakaj potrebujemo plan do leta 2000, če še tega, ki ga imamo ne moremo rea-lizirati....« Vinko Blatnik: »Programe smo pripravljali v drugačnih pogojih, kot so danes. Mo-ramo videtr izhod iz težav. Vse dogajanje in pomoč le ni šla mimo Ambrusa.« Janez Koščak: »Za naloge o katerih smo govorili bom urgiral pri pristojnih organih, morate pa se vključevati s svojim delom. V analizi dele-gatskega sistema smo ugoto-vili, da je vaša delegacija zelo aktivna, tako po udeležbi, kot po razpravah. Nujno je razre-ševanje specifičnih proble-mov v SIS. Nujen je tudi pra-vilen pristop pri razpravah. Lepa beseda lepo mesto najde.« ROMI Bracovič: »Lani se je kri-minal v KS povečal za 250% na račun Romov, ki napadajo celo stare ženske. Menimo, da bi morali skrbeti za veji red na tem področju in jim določiti lokacije bivanja«. Vinko Blatnik: »Že dalj časa določamo lokacije, a kaj, ko vsak pravi, da pri njem ne«. . Še marsikaj so povedali krajani. Pa zaključimo z ne-koliko šaljivimi besedami enega izmed razpravljalcev: »Zadosti tečna baba še v ne-besa pride!« Zapis in foto: Ivo Brečšč Poleg krajanov Ambrusa so sodelovaii: Janez Koš-čak, predsednrik skupš-čine občine, Lado Ro-zman, kulturna skup-nost, Marjan Ahiin, Zavod za prostorsko in komunalno urejanje Gro-suplje, Srečo Hrast, se-kretar OK ZSMS, Slavko Nemanič in Milena Rojc, Kmetij$ka zadruga Stič-na, Vinko Blatnik. sekre-tar OK SZDL.