PoMni urad ?0!1 Cetovec — Vedagspottam! S0Z1 Ktagentur! [ihaja v Cetovtu — Erscheinungsort Ktagenfurt Posameini iivod 1.S0 šit., meseina naročnina 5 čitingov i^^i? P. b.b. Letnik XXX. Ceiovec, petek, 25. juiij 1975 Štev. 30 (1720) Ne po besedah in obijubah, marveč samo po dejanjih bo cenjena pripravljenost Avstrije, da izpoini svoje obveznosti Mg sestanku vodiinih predstavnikov zveznih in dežeinih vrhov treh v pariamentu in v koroškem dežeinem zboru zastopanih strank so Prejšnji teden — kakor smo kratko poročati ie v zadnji števiiki našega Nsta — dokončno potrditi skiep, da bo prihodnje ieto izvedeno ugotavljanje manjšine v obiiki tako imenovanega .ijudskega štetja posebne vrste". Namera, da sc tako ugotavtjanje izvede tudi proti voiji in proti upravičenim pomisiekom prizadete manjšine, je očitno povsem neomajna. Zato je po sestanku kancier Kreisky na vprašanje, kakšen koncept ima za primer, da bi koroški Siovenci ugotavijanje bojkotirati, samozavestno odgovorit: .Ne potrebujemo nobenega koncepta; mi napravimo, kar smatramo za praviino."_______________________________ Da se Ije kancler Kreisky s tem . tov, vsiljenih spet enkrat zavrte! za 180 stopinj, čine.______ te mimogrede, ko se spomnimo, da je še lani izjavlja), da proti volji Prizadete manjšine ne more biti in tudi ne bo ugotavljanja. Podobno je lani 23. oktobra v Innsbrucku zagotovijo! zunanji minister Bielka: da mednarodno ni običajno, da^ bi ugotavljanje manjšine izvedli brez pristanka prizadete manjšne. Toda ministrove besede očitno že niso Več bile iskreno mišijene, kajti že dan poprej — namreč 22. oktobra 1974 — je kancler Kreisky v parlamentu na Dunaju na vprašanje poslanca Ermacore menil, da se more Avstrija internacionalizaciji manjšinskega vprašanja zoperstaviti samo s tem, da Jugoslavijo opozori, da pri načrtovanem povpraševanju ne gre za ugotavljanje manjšine v pravem pomenu besede, marveč za ljudsko štetje s posebnimi aspekti in za določene pokrajine. Takrat se je torej porodila praksa sprenevedanja, s katero skušajo predstavniki Avstrije danes zavajati domačo in mednarodno javnost. Kakor mačka okoli vrele kaše, tako ovinkarijo okoli stvari, ker nočejo javno priznati, da so spet enkrat .junaško" kapitulirati pred nemškimi nacionalisti ter ugodili njihovi zahtevi po ugotavljanju manjšine. Kajti ne gre za to, kako se nameravano preštevanje formalno imenuje — ugotavljanje manjšine ati ljudsko štetje posebne vrste. Gre Izključno le za načelno vprašanje, ali je Avstrija pripravljena Izpolniti svoje mednarodne obveznosti, kakor ji to predpisuje državna pogodba in kakor bi odgovarjalo načelom pospeševalne manjšinske politike; ali pa namerava k obravnavanju manjšinske problematike še naprej pristopati v smislu protimanjšinskega tolmačenja In restriktivnega reševanja tozadevnih določil. Sklep, ki so ga prejšnji teden sprejeta no skupnem sestanku vodstva SPCf, GVP in FPU, vsekakor kaže, da merodajnim dejavnikom v Avstriji očitno ni do takšnega reševanja, ki edino bi zagotavljalo pravične in za vse prizadete sprejemljive rešitve — mislimo namreč reševanje skupaj in sporazumno z manjšino —, marveč želijo še naprej prakticirati .reševanje" v obliki brezobzirnih dikta- s pozicije moči ve- To pa je v očitnem nasprotju z načeli sodobne manjšinske politike, to je v nasprotju z načeli vseh tozadevnih mednarodnih pogodb in dokumentov in je predvsem v nasprotju z življenjskimi interesi prizadete manjšine. Če se Avstrija kljub temu odtoči za tako pot in pri tem brezobzirno gre mimo vseh opozori), da je ugotavljanje v kakršnikoli obliki za manjšino nesprejemljivo, potem brez dvoma prevzema nase odgovornost za vse morebitne posledice — in to tako navznoter kakor tudi navzven. Koroški Siovenci smo vsekakor že do-voljkrat in dovolj jasno povedali, da ne bomo pristali na to, da bi nam pravice, ki so nam zagotovljene v državni pogodbi, odmerjali po dvomljivih odstotkih, oziroma s samovoljnim in enostranskim interpretiranjem tega mednarodnega dokumenta zoževali ali sploh ospo-ravali. Kancler Kreisky je, ko je komentiral uspešni zaključek nedavne ženevske konference, med drugim menil, da je pri tem odločilno, da se morajo sporazumi spoštovati in izvajati. .Vsi morajo izpolnjevati svoje obveznosti, tudi mi pri krajevnih napisih," je ob tej priložnosti navezal na manjšinsko problematiko ter menil, ,da se pri nas vedno spet pozablja, da imamo tudi mi obveznosti." Skfep, ki so ga istega dne in pod njegovim predsedstvom sprejeta vodstva treh strank giede ugotav-ijanja odnosno štetja, ni ravno pre-pričijiv izraz iskrene pripravijenosti Avstrije, da izpoini svoje mednarodne obveznosti napram manjšinam. Na to je očitno mistii tudi ju-gosiovanski zunanji minister Minič, ko je v začetku prejšnjega tedna v zvezni skupščini .ugodnejši pristop" avstrijske viade k reševanju manjšinskih dotočii državne pogodbe registrirat z izrecnim pridržkom, .da se bo seveda še videio, kaj bo tu storjenega" — da se tu-gosiavija torej ne bo zadovoijiia z besedami in obijubami, marveč da bo naprej vztrajata pri tem, da Avstrija svoje obveznosti tudi dejansko in v ceioti izpoini. Uspešno uveljavljanje pravic italijanske in madžarske narodnosti v Sloveniji Komisija predsedstva SR Siovenije za varstvo ustavnosti in zakonitosti in za uresničevanje svoboščin, pravic in doižnosti čioveka in občana je prejšnji teden na seji v razširjeni sestavi obravnavata nekatera vprašanja uresničevanja posebnih pravic itaiijanske in madžarske narodnosti. Na seji so ugotoviti pomemben napredek pri uresničevanju posebnih ustavnih pravic itatijanske in madžarske narodnosti v Sioveniji in njenih pripadnikov. Ta napredek je posebno opazen pri reševanju vseh odprtih vprašanj z vkijučevanjem pripadnikov obeh narodnosti v vse organe samoupravnega družbeno-poiitičnega sistema na narodnostno mešanih območjih, prav tako pa tudi z odiočanjem pripadnikov narodnosti v samoupravni interesni skupnosti za prosveto in kuituro. Komisija je ugondo oceniia takšno pot reševanja odprtih vprašanj, ki izhaja iz ustavnih načet in doiočb. V praksi potrjuje njihovo utemetjenost in uspešnost. V iNTERESU SOSEDSKiH ODNOSOV: Nerešenih problemov ne bi smeti prikrivati aii odrivati V zveznem zboru skupščine SFRJ je zvezni sekretor zo zunanje zadeve in podpredsednik zveznega izvršnega sveta Miloš Minič prejšnji petek podal obširno poročilo o zunanji politiki Jugoslavije in o stališčih jugoslovanske vlade do posameznih mednarodnih vprašanj. V razpravi o tem poročilu je podpredsednik zveznega zbora Bogdan Osolnik obširno spregovoril o evropski konferenci za varnost in sodelovanje. Posebej je Bogdan Osolnik ob tej priložnosti opozoril na odnose med sosednimi državami ter dejal, da ni nobenega dvoma, da bi moral biti odnos med sosednimi državami podlaga celote novih od- Pred vrhom v Helsinkih Prihodnji teden — v sredo 30. julija — se bo v Helsinkih začela vrhunska konferenca o varnosti in sodelovanju v Evropi. V finski prestolnici se bodo zbrali državni predsedniki ali predsedniki vlad 35 držav iz Evrope ter ZDA in Kanade, da slovesno podpišejo dokumente, ki so jih izoblikovali predstavniki teh držav v skoraj dve leti trajajočih pripravljalnih pogajanjih. Pri konferenci v Helsinkih bo brez dvoma šlo za doslej največje vuhunsko srečanje v Evropi. Računajo, da se bo zbralo okoli 1000 državnikov in njihovih sodelavcev, prav toliko novinarjev iz vsega sveta, poleg tega pa še obsežen štab tehničnega osebja, tolmačev in drugih pomožnih sil. Zato je razumljivo, da so priprave za to konferenco izredno obsežne. Na konferenci bodo — kakor že povedano —.sve-čano podpisali dokumente, ki bodo v bodoče urejali odnose med državami in narodi ter zagotavljali varnost in sodelovanje v Evropi. Ti dokumenti vsebujejo v bistvu deset načel mednarodnih odnosov: suverenost in spoštovanje pravic, ki jih vključuje suverenost; odpoved uporabi sile in grožnji s silo; nedotakljivost meja; ozemeljska integriteta vseh držav; miroljubno reševanje vseh spornih vprašanj; nevmešavanje v notranje zadeve; spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, vključno svobode misli, vesti, veroizpovedi in prepričanja; enakopravnost in pravica narodov,^ da sami odločajo o svoji usodi; sodelovanje med državami; vestno izpolnjevanje mednarodnopravnih obveznosti. Države udeleženke poudarjajo, da bodo aktivno in z vsemi močmi podpirale Združene narode ter krepile njihovo učinkovitost pri utrjevanju mednarodnega miru in pri razvoju prijateljskih odnosov in sodelovanja med državami. V tem smislu se soglasno priznavajo k načelom ustanovne listine OZN. Glede tehničnega poteka konference v Helsinkih so sprejeli podrobno izdelan .dnevni red". Po njem bo konferenco odprl predsednik finske republike Kekko-nen, za njim pa bo spregovoril glavni tajnik OZN dr. Waldheim. Vrstni red predsedujočih so določili z žrebom (prvi seji bo predsedoval predstavnik Vatikana), prav tako tudi vrstni red, po katerem bodo povzeli besedo najvišji predstavniki udeleženih držav, ki jim bo .protokol" nalagal, da se morajo pri svojih govorih omejiti na največ 20 minut. V Helsinkih imajo glede tehnične plati sicer že izkušnje, saj je bila finska prestolnica že leta 1973 prizorišče prvega sestanka zunanjih ministrov istih držav, ki bodo zdaj zastopane po svojih najvišjih reprezentantih. Vendar pa bo sedanje srečanje dosti večje, kar seveda zahteva mnogo obširnejše priprave. To velja še posebej tudi z ozirom na dejstvo, da morajo na kraju konference zagotoviti osebno varnost vseh udeležencev. Spričo takšnega števila vodilnih državnikov to gotovo ni lahka naloga, za katere rešitev je bilo določenih okoli 5000 policajev in uradnikov varnostnih oblasti. Na nedavni pripravljalni konferenci v Ženevi, kjer so po trdih pogajanjih končno le dosegli soglasje o vseh podrobnostih zgodovinskega srečanja v Helsinkih, pa je padla tudi še druga odločitev: sklenili so, da bo leta 1977 sklicana nadaljnja evropska konferenca, na kateri bodo pregledali, kako in v kolikšni meri se izvajajo oziroma spoštujejo načela, sprejeta v Helsinkih. Ta konferenca pa bo v Beogradu, kar pomeni veliko priznanje Jugoslaviji in njeni politiki, ki uživa velik ugled v svetu; še posebej pa njeni aktivni vlogi, ki jo je odigrala pri vseh pripravah za bližnjo vrhunske konferenco o varnosti in sodelovanju v Evropi. nosov v Evropi. Konec koncev smo vsi nekomu sosedje in fu je prva fronfa preverjanja mednarodne politike neke države, čeprav se včasih zdi, ko) da je laže gajih prijateljstvo tistim, ki nimajo skupnih meja. Zaključek evropske konference in potrdilo načel o odnostih med evropskimi državami bi morala biti tudi spodbuda za odtočno in dokončno rešitev vseh vprašanj, ki so še ostala med sosednimi državami, je menil podpredsednik Osolnik. .Naša država sl je ie prej prizadevala za rešitve, ki se zdaj potrjujejo v načeiu evropskih dokumentov. To vetja tudi za najbotj občutijiva vprašanja, kakršna so meje in manjšine. Z naše strani smo že prej priznavati načelo nedotakljivosti ozemeljske celovitosti. In samo to in nič drugega nismo zahtevali od svojih sosedov. Ker pripisujemo veiik pomen stanju manjšin, zaščiti njihovih narodnostnih in čioveških pravic, še posebno na tem prostoru, na katerem je zgodovina tako zeio razmetata in prepietia narode, smo pri nas posvetih posebno pozornost stanju narodnosti, ki imajo v samoupravija-nju zagotovijeno ne ie svojo kui-turno ceiovitost, temveč tudi poto-iaj subjektov v vseh javnih in družbenih zadevah. Upati smemo, da bo uresničevanje skiepov evropske konference pozitivno vpiivaio tudi na poioža) deiov naših narodov v sosednih državah in da bo oiajšaio razreševanje še odprtih vprašanj." Kljub občutljivosti nekaterih, še nerešenih problemov med nami in nekaterimi od naših sosedov sodimo, je poudaril Bogdan Osolnik, da bi jih prav zaradi razvoja dobrih sosedskih odnosov tudi v bodoče ne smeli prikrivati ali odrivati, temveč da je treba ravno z odkritimi opozorili in dialogom olajšati rešitve. .Nihče pa ne more trditi, da vodi nekakšno evropsko ali celo svetovno politiko, hkrati ko se doma obnaša kot nestrpen nacionalist, pa tudi tisti ne, ki ne vidi drugega razen svojih ozkih interesov. HS963E3M3 25. julij 1975 Izpolnitev mednarodnih obveznosti ne pa „dejanje dobre vo!je" Na Dunaju je bil prejšnji leden podpisan avstrijsko-jugostovanski protokol o vrnitvi jugoslovanskih kulturnih dragocenosti, ki so jih med drugo svetovno vojno naropali nacisti v Jugoslaviji in jih odpeljali na ozemlje današnje Avstrije. S tem je Avstrija vsaj delno izpolnila enega izmed svojih dolgov do sosedne države, kajti vprašanje vrnitve naropanih kulturnih dragocenosti je sodilo v okvir nerešenih vprašanj, ki že dolga leta bremenijo odnose med obema državama. Z vrnitvijo naropanih kulturnih dragocenosti izpolnjuje Avstrija po dolgem času eno svojih obveznosti, kakor je ob podpisu protokola izrecno poudarit zunanji minister dr. Bielka, ki je izrazil upanije, da je s tem postavljen kažipot za čim-boijše odnose med državama. Hkrati je dejal, da upa, da bodo uspešno potekala tudi nedavno obnovljena pogajanja o arhivih. .Avstrija se popolnoma zaveda," je naglasil minister Bielka, .da je medsebojno zaupanje, če je omajano, mogoče vzpostaviti samo z resničnim izpolnjevanjem obveznosti." Zato se vlada trudi, da bi izpolnila tudi še neizpolnjene obveznosti, je zagotovit zunanji minister ter menit, da je to poskušata tudi z zakonom o dvojezičnih napisih, kar pa ji takrat ni uspelo (pozabil je samo povedati, zakaj ji to ni .uspelo"), vendar upa, da bo v doglednem času tudi v tem vprašanju mogoče doseči rešitev, ki bo zadovoljita obe strani. Jugoslovanski veleposlanik na Dunaju inž. Vlahov je ob podpisu protokola prav tako izrazil zadovoljstvo, da je bil odstranjen eden izmed problemov, ki je bil desetletja ovira na poti dobrih sosedskih odnosov. Posebej pa je veleposlanik Vlahov opozoril, da je temelj, kor zadeva resnično odstranitev ovir ter preizkusni kamen trajnosti razvoja dobrih sosedskih odnosov nedvomno v izpolnitvi državne pogodbe. Pri tem je izrazil upanje, da bodo tudi na tem področju kmalu doseženi rezultati, s katerimi bi bili zadovoljni slovenska in hrvaška manjšina v Avstriji. Protokol, ki so ga podpisali zdaj na Dunaju, vsebuje seznam kulturnih dragocenosti, za katere je na podlogi jugoslovansko- avstrijskih pogajanj iz leta 1961 ugotovljeno, da pridejo v poštev za vrnitev Jugoslaviji. V teh seznamih je naštetih 120 .restitucijskih enot", med katerimi so pomorska knjižnica iz Pulja (okoli 27.000 zvezkov), arhivsko gradivo s sarajevskega in solunskega procesa ter drugo gradivo zgodovinsko-arhivske narave iz bivše kraljevine Srbije in Jugosla- vije, nadalje arheološke izkopanine z Ritnika v Sloveniji, devet ikon rodbme Njegoš-Petrovič, pa tudi razno dokumentacijsko gradivo iz narodnoosvobodilne borbe in drugo. Prav tako pa je v dokumentu ugotovljeno, da drugi predmeti, na katere se nanašajo jugoslovanske zahteve po vrnitvi in ki jih doslej niso našli, po načelih mednarodnega prava tako zapadejo obveznosti vrnitve; zato se je avstrijska vlada obvezala, da take predmete Jugoslaviji tudi dejansko vrne. Ta del sporazuma je bil potreben predvsem zaradi dosedanjega pristopa Avstrije k obravnavanju tega problema. Večji del kulturnih dragocenosti, ki so jih nacisti med zadnjo vojno naropali v Jugoslaviji in prepeljali v Avstrijo, so Jugoslaviji takoj po vojni vrnile takratne zasedbene sile. Preostali del naropanih dragocenosti pa se je potem, ko je Avstrija postala neodvisna, menda .izgubil" lin so od Jugoslavije zahtevane predmete šele .iskali"; po tridesetih letih so Or. ScMeinzer žrtev prometne nesreče V hudi prometni nesreči je minulo soboto zgubil življenje predsednik UVP dr. Karl Schleinzer. Blizu Brucka na Muri je s svojim osebnim avtomobilom iz doslej neznanega vzroka zavozil v kamion turške registracije. Kljub takojšnji zdravniški pomoči je umrl še na kraju nesreče. Nenadna smrt dr. Schtein-zerja je težka izguba za ljudsko stranko, zlasti ko je le še nekaj mesecev do državnozborskih volitev, pri katerih je bil predviden kot kanclerski kandidat. O njegovem nasledniku bo stranka šele od-iočala. jih nekaj le .našli" in jih bodo zdaj vrnili lastniku, preostale pa bodo še naprej .iskali". Za Avstrijo, ki se rada ponaša kot pravna država, je tak pristop k izpolnjevanju mednarodnih obveznosti vsekakor malo čuden, poleg tega pa je v njem težko najti izraz iskrene želje po dobrososedskih odnosih z Jugoslavijo. Trideset let .iskanja" .izgubljenih" kulturnih dragocenosti, ki so jiih zdaj nenadoma .odkrili" kar v državnem arhivu (kar ni ravno najboljše spričevalo za njegovo urejenost), nasprotno vsiljuje vtis, da so gotovi krogi v Avstriijii naravnost zainteresirani na tem, da se določena vprašanja ne rešijo in da se mednarodne obveznosti ne izpolnijo. Kajti ne gre le za vrnitev ugrabljenih dragocenosti, gre prav tako tudi za vprašanje arhivov, to je za problem, ki je še starejši, saj se njegovo .reševanje" vleče že več kot petdeset let. Po dolgoletnem zavlačevanju so zdaj končno le dosegli .prvi nov konkreten korak" — dogovor o formiranju delovnih mešanih skupin strokovnjakov za 'izvajanje avstrijsko-jugoslovanske-ga arhivskega sporazuma iz leta 1923. 5 tem sporazumom je — kakor smo že obširno poročali — prevzela Avstrija obveznost, da bo izročila Jugoslaviji vse arhive iz časov avstroogrske monarhije, ki so nastali na; tleh kasnejše Jugoslavije. Toda razen občasnih pogajanj dosedanja prizadevanja niso rodila dosti več kot pa protokol, s katerim je Avstrija leta 1958 svojo tozadevno obveznost še enkrat priznala in potrdila. Če je zdaj s protokolom o vrnitvi kulturnih dragocenosti in z dogovorom o ustanovitvi mešanih komisij za izvajanje arhivskega sporazuma res bil dosežen korak naprej k dejanskemu reševanju teh problemov, je to brez dvoma razveseljivo. Razveseljivo predvsem za Avstrijo, ki bo s tem končno le izpolnila nekaj svojih mednarodnih obveznosti in tako vsaj delno popravila slabi vtis, ki ga je napravila v mednarodni javnosti s svojim dosedanjim odnosom do teh vprašanj. Zato pa je povsem zgrešeno stališče tistih krogov v Avstriji, ki skušajo vrnitev naropanih kulturnih dragocenosti prikazovati kot .dejanja dobre volje", ko pa gre v resnici le za izpolnitev mednarodne obveznosti. uorJstcu pe/? rMjvfč/F/? %tufrFp^FZ? po/ftfčnf/? — v/drfgjoče socFn/FstFČHe /jMfA&e Fw suo^oJ-na so M: še prud^F te/7 strani Md Xo- roš^erH, pogovdr/d/r pd so se o prrprdud/? zd KresTH-čFrcu fd^o rrHeMoudMegd „pop;'sd pre^tfd/s^-od posede vrsre" — znoud rneče senco nd rzjdue ne^dferfA uo^F/-M/Z; d^sfpo/fd^ov u zdJnjem čdSK, F z ^dterf/? (n Mfegrud rdz^rdfi, Jd so pr; soserdA Zdp;/7d/; KgoJnejš; fePouF zd normd/ne odnose z /dgos/dv;;o. iprfčo tegd, dd so sog/dsno pocfprd prrprdue zd cfopo/ndeu pred ^rd^Fm Fzde/dnegd ndčrtd zdJrond o posebnem popfsd pre^fvd/stvd, Z.<: ndj AF M prej ^o s/ej predecdnje Z?o-roš^f^r 5/ouencev, ndmreč /dZ?Ao resno podvomimo u tdMno prfprdu/jenosf. Povsem je ndmreč jdsno, dd je dokončno prfzndnje prdufc s/ouens&e rndnjšfne nd ZFo-ro%em Fn tddjers^em Šrot tnd; /jrudš^e nd Grdddčdn-s^enr eden od teme/jnf/? pogojev zd do^re odnose med drždVdmd. 7*dMno std/Fšče uodečF^ sPdn^ v zlusrrFjf presenečd ?ddf zato, ^er je severnd sosedd pred ^rdf^Fm prfče/d prFprdue Zd odprdvo nc^dter/7; drngFJ) nesog/dsFj, prF čemer mfs/Fmo z/dsd nd urmdeu stvdrF Kmernfš^o-zgodo-vfns^egd pomend, Zh so jFZ? ndcFsd med drngo svetovno vojno prf nds ndropd/F Fn odnes/F v zlvspFjo, nd vrnFtev dr^Fvs^egd grddFvd Frn. Bo/jše čdse pd so o^etd/F rdd; ne-ddvnF sfF^F med predsfdvnF^F s/ovens^e mdnjsFne nd AFo-ros^em Fn dvs(rFjs^o v/ddo. Prdv te poteze je ocenFF zd ^orFstne nd ponedeFj^ovF sejF zdMdwjcpo/FrFčr;egd od^ord zveznegd z^ord Fn od^ord repd^/;^ Fn po&rdjFn Zd go-spoddrs^o sode/ovdnje s tnjFno s^npščFne 3PP/ tndF zveznF se^retdr zd znndnje zddeve Fn podpredsednF^ Z/5 A/F/oš A/FnFč. Venddr pd je A/FnFč ponddrF/, dd Z^o dokončno oceno rdzvojd odnosov med zlvstrFjo Fn /dgo-s/dvFjo mogoče ddtF še/e potem, ^o se do vFde/o, d/F dvstrFjsdd v/ddd dos/edno Fz^o/^jdje svoje o/^eznostF Fz drždvne pogodde. Z/F /dddo ocenFmo predvčerdjšnje rdvndnje zveznegd ddnc/erjd A*rezsdegd drngdče dot dvo/Fčno, potem do je dot šej svoje strdnde nd omenjenem sestdndn pFdd/ v sddpnF rog težnje po preštevdnjd s/ovensde mdnjšFne, d sdordj ddrdtF nd tFsdovnF donjerencF govorF/, dd se je „dvstrFjsdd v/ddd od/očF/d doseč/ rešFtev v dFstvenFd jezFdovnFd vprdšdnjFd s pomočjo nddd/jevdnjd rdzgovo-rd z mdnjšFndmF ter dd je prFprdv/jend rešFtF vprdšd-nje dvojezFčnFd ndpFsov, venddr s/ednje vsedddor v so-de/ovdnjn z drngo ve/Fdo dvstrFjsdo strdndo" f Ndvz/Fc govorjenja torej ddže, dd med dvstrFjsdFmF v/dddjočFmF drog/ še vedno nF tFste od/očnostF, dF ndj dF z vFdFdd dnmdnostF Fn zddonsde zdvezdnostF rešF/d spor-nd vprdšdnjd (v tem prFmern ndrodnostnoj, česdr prdv gotovo nF tredd še doddtno domentFrdtF. Braco Zavrnik (Večer, Maribor, 18. 7. 1975) ^------------------------------^ Zaktjučki študijske komisije izraz maienkostnosti in ne dokaz širokogrudnosti Že v predzadnji številki našega lista smo poročali, da je bilo na Dunaju zaključno zasedanje tako imenovane študijske komisije za vprašanja slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem. Medtem je bila v tisku tudi že objavljena skrajšana oblika zaključnega poročila te komisije, tako da lahko povsem upravičeno ugotovimo, da več kot dveletno delo v bistvu ni rodilo nobenih uspehov. Iz objavljenjega poročila namreč zelo jasno prihaja do izraza dejstvo, da je bilo v teh dveh letih sicer precej razpravljanja in teoretiziranja, da pa zaključkov praktične vrednosti takorekoč ni. Razen seveda., če se pristojni dejavniki — in tega se je ob njihovem dosedanjem odnosu do manjšinske problematike tudi bati — pač poslužijo pri reševanju manjšinskih vprašanj osnov, ki izhajajo iz golega formalizma, ne pa načela, da so manjšinska zaščitna določila državne pogodbe namenjena v zaščito in ne v škodo manjšine. Djdgovezna razpravljanja o tem, kje, kdaj in kako naj bi bila slovenščina v eni ali drugi ali tretji obliki in v takšnem ali drugačnem obsegu pripuščena v upravi in sodstvu; kje, kdaj in kako naj bi bili napisi v eni ali drugi ali tretji obliki v takšnem ali drugačnem obsegu dvojezični — vse to je izraz skrajne maienkostnosti, ne pa dokaz tiste širokogrudnosti, o kateri v Avstriji tako radi govorijo. In kot krona vsemu še pogoj, da mora biti najprej ugotovljeno, kje Slovenci sploh živimo, ker šele potem bi po odstotkih (tozadevne predstave segajo od 5 do 30 "/o, po .nestrokovnem nasvetu" komisije pa bi bil najbolj primeren delež 10 "/o) lahko razdeljevali tudi pravice. Treba je priznati, da stališča v komisiji niso bila vedno enotna, marveč so prišla do izraza tudi mnenja, ki so manjšini dosti bolj naklonjena. Vendar pa je večina nagibala k predstavam, ki jih nikakor ni mogoče uskladiti z načeli pospeševalnega manjšinskega prava. Tega so se zagovorniki takih nazorov prav dobro zavedali, zato so si raje umili roke in rešitve same prepustili .političnim odločitvam". Ati res ni nacizma v Avstriji? Če bi mogli verjeti zagotovilom oblasti in izljavam pok likov, potem bi na to vprašanje lahko odgovorili, da nacizma v Avstriji res ni. Toda takim zagotovilom in takim izjavam žal ni mogoče verjeti, katjti za dokaz resnice so dosti bolj prepričljiva dejanja. Seveda: ker v Avstriji ni uradno dovoljene in registrirane nacistične stranke, po tormalističnem stališču birokratskih in pravnih formalistov tudi ne more biti nacizma oziroma nacistične dejavnost. O miselnosti, ki je na las podobna nekdanji nacistični ideologiji, pa v Avstriji raje ne govorijo — še vse preveč živa je pri mnogih državljanih, tudi na vplivnih položajih, duhovna povezanost z rjavo preteklostjo, da bi mogli v njej videti ka)j pregrešnega, protizakonitega. In zato se v Avstriji lahko nemoteno in neovirano prirejajo tudi tako izrazite nacistične manifestacije, kot je bil pred nedavnim pogreb nekdanjega SS-ovskega oficirja in .Mussoliniijevega osvoboditelja" Otta Skarzenyja. Govori, ki so jih ob tej priložnosti imeli visoki .dostojanstveniki" nekdanjega nacističnega režima, so bili — da se milo izrazimo — precej neobičajni za Avstrijo 20 let po podpisu državne pogodbe, kakor so bila številna ob tej priložnosti raz-kazovana nacistična odlikovanja (tako pokojnikova kot tista njegovih še živih bojnih kameradov) dokaj neprikladna za čas 30 let po zmagi nad fašizmom. Da omenimo iz govorov le nekaj posebno značilnih izrekov. Nekdanji pripadnik Goringovega vojnega letalstva polkovnik Rudi je patetično vzkliknil: .Skorzeny je kot vojak opravljal več kot dolžnost, ustvarjal je zgodovino!" Nekdanji nadporočnik nacističnih posebnih letalskih enot Dahi je posredoval Skorzenyju .zadnje pozdrave Wehrmachta", in sicer .na ukaz velikega admirala Donitza, Hitler- jevega naslednika". Zastopnik .avstrijskega " Kameradschaftsbunda pa je opozarjal na .nemško zavest" Dunajčanov ter Skorzenyja slavil kot .slavnega sinu mesta Dunaja". To očitno poveličevanje nacizma in zlasti zločinske SS se je dogajalo sredi meseca julija 1975 na Dunaju. Ali se je potem čuditi, če se za podobne .ideale" navdušuje tudi mladina? Na Predarlskem so demokratične mladinske organizacije s skupno akcijo uspele preprečiti .srednjeevropsko" manifestacijo neonacistične mladine, predvideno v Bregenzu za 12. in 13. julij-Toda tokratna prepoved teh krogov ni preplašila: zdaj pripravljajo že novo provokacijo, in sicer prav za avstrijski državni praznik 26. oktobra. Torej enkratna prepoved ne zadostuje, potrebni sO ukrepi, ki bodo odločno in dosledno preprečili vsakršno obnavljanje nacizma. To dolžnost izrecno nalaga Avstriji državna pogodba! Z doslednim izvajanjem te mednarodne obveznosti bi bii narejen konec tudi ičuvanju na rasno in narodnostno mržnjo, bi biie predvsem onemogočene genocidne grožnje raznih .kiicarjev domovine", ki na Koroškem nočejo miru, dokier živita tu dva naroda. Seveda pa pri izpoinjevanju teh obveznosti ni mogoče vztrajati pri tako ozkem formaiizmu, kot je to napravi) tani predstavnik Avstrije v odboru OZN, ko je razpravo o izvajanju konvencije o odpravi vseh obiik rasne diskriminacije v Avstriji skuša) preprečiti s trditvijo, da v naši državi ni pripadnikov drugih ras in zato tudi ne more biti rasne diskriminacije. Zastopniki drugih držav ga niso samo poučiti o tem, da obsega pojem rasne diskriminacije tudi diskriminacijo zaradi narodne pripadnosti, jezika in veroizpovedi, temveč so kritično opozoriti tudi na števitne primere očitne diskriminacije stovenske in hrvaške manjšine v Avstriji. Tudi beneškim Sto vencem se obetajo boljši izgledi za spoštovanje njihovih pravic r Upravne volitve v Italiji pred dobrim mesecem, pri katerih je vo-di!na demokristjanska stranko utrpeia občuten udarec, medtem ko so napredne site — zlasti KP — zabeležite velik uspeh, so bistveno spremenite politično razmerje tudi v Benečiji. Ustvarile so novo stvarnost, kakor je na razširjeni seji izvršnega odbora SKGZ, ki je tokrat zaseda! v Čedadu, ugotovi) predsednik tamkajšnjega društva .Ivan Trinko" prof. Viljem Černo. Dejal je, da se je zrušil demokristjanski fevd in monopol nad javnim življenjem, kar bo nedvomno imelo blagodejen vpliv. Predv:em pa je $ tem dana jasnejša perspektiva za konstruk-fivnejši pristop k priznavanju in zaščiti stovenske narodne skupnosti v videmski pokrajini._________________________________________________ Predsednik Černo je meni), da novi pojavi v beneškem političnem življenju dokazujejo, da je de!o beneških kulturnih društev in organizacij obrodilo dobre sadove, saj se splošen položaj izboljšuje, šovinizem izgublja pozicije in krha se nasprotovanje slovenskemu življu. Izhajajoč iz novega položaja in večje odprtosti do življenjskih in narodnostnih interesov beneških Slovencev, je prof. Černo nakazal fudi naloge in nove oblike dela. Med drugim je opozoril na nevarnost tako imenovane turistične kolonizacije v Beneški Sloveniji, ki ne prinaša domačemu gospodarstvu nobenih koristi, pač pa odpira vrata asimilaciji. Zavzel se je za nadaljnje napore v zvezi s šolo in Poučevanjem v slovenskem jeziku v obliki pošolskega pouka in večernih tečajev, še botj razgibati pa bo treba tudi prosvetno dejavnost. Na seji so poudarili, da beneški Slovenci in njihova društva lahko računajo na pomoč vseh Slovencev v ttatiiji. Slovenska kulturno-gospodarska zveza v Trstu kot osrednja organizacija slovenske narodnostne skupnosti v Italiji se je bavila tudi z vprašanji, ki se postavljajo v zvezi z novim zakonom o radiu in televiziji. Opozorila^ je na vrsto neurejenih zadev in predvsem zahtevala, da bodo Slovenci enakopravno zastopani v pristojnih forumih in da bodo avtonomno odločali o svojih radijskih in televizijskih oddajah. Od merodajnih dejavnikov med drugim zahteva: pravično zastopstvo Slovencev v deželni komisiji, takojšnjo uvedbo slovenskih televizijskih oddaj, vsem slovenskim organizacijam in ustanovam mora biti omogočeno soustvarjanje radijskih in televizijskih progra- mov, vsem pripadnikom slovenske narodnostne skupnosti brez razlike njihove politične, socialne in kulturne usmeritve pa omogočen svoboden pristop k radiotelevizijski ustanovi; glede slovenskih poročil pa zahteva SKGZ odpravo strankarskega monopola in reakcionarne uglašenosti. Primer nespoštovanja načela enakopravnosti so tržaški Slovenci te dni zabeležil tudi v zvezi s tržaško Rižarno, ki je bila kot edino nacistično koncentracijsko taborišče v Italiji letos spremenjena v muzej-narodni spomenik. Z odločnim bojem in ob podpori naprednih sil so Slovenci dosegli, da je bil pri otvoritveni svečanosti upoštevan tudi njihov jezik. Toda zdaj doživljajo, da je bila to prakticirana enakopravnost le priložnostna, enkratna. Kajti že prvi uradni napis, ki se je prejšnji teden pojavil v Rižarni, je samo v italijanščini. „Č!ovek obstane brez besed", ugotavlja ob tej najnovejši diskriminaciji Primorski dnevnik. .Kje je pri odgovornih organih čut pravičnosti itn spoštovanja do vseh tistih Slovencev in Hrvatov, ki so poleg pripadnikov italijanske naprednosti žrtvovali v tem kraju mučenja in smrti svoja življenja, da ne govorimo tudi o čutu spoštovanja do pripadnikov slovenske narodnostne skupnosti, ki živijo v teh krajih in se pred globokim, neuničljivim pomenom tega mučeniškega kraja istovetijo v iskrenem antifašističnem duhu z italijanskim prebivalstvom?" Pristojni uradniki na ta vprašanja zelo .prepričljivo" odgovarjajo, dat je sedanji napis le začasen, ter zagotavljajo, da bodo dokončni napisi imeli poleg besedila v italijanščini tudi besedila v slovenskem in srbohrvaškem jeziku, za tuje turiste pa celo v nemščini in angleščini. Slovenska in demokratična javnost se s takšnimi .pojasnili" ne more zadovoljiti. Komunistična svetovalca v občinskem svetu sta v pismu tržaškemu županu zato obsodila takšno nespoštovanje enakopravnosti Slovencev ter zahtevala od občine ustrezne ukrepe. Tradicionalne nagrade vstaje slovenskega naroda /cros ;e rcpKB/tiB; or/Bor Zveze zrfrKŽen; Borcev NOV 5/oven;;c por/e/;/ fr%n?cfoM%/Me nagnrr/e wt%;e s/ovensBegg TMro&r. Preje/; so ;;B st/rje %vtor;; — /anez Pomš/č, dr. Bd/tnjcB, /?%-do/J /dr/BcrM/B-^var^r; ;'r; Z.gdo v4?MBrož;č-Nov/;;:?; — z% df/% s yor/roe;% zgodovine n