Čestitka za praznik:
DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM DOMŽALSKE OBČINE ČESTITAMO ZA 23. MAJ OBČINSKI PRAZNIK IN JIM ŽELIMO ŠE MNOGO USPEHOV
cm/ki
Domžale, 18. V. 1990, letnik XXVIV, št. 8
ec
Glasilo občine Domžale
Stran strasti, čas je za delo
r
	i»8
	
Cvetovi v naših nasadih in gmajnah nam že dalj časa naznanjajo Pomlad, prebujenje in prenavljanje, brstenje in rast; priča so zmage življenja nad zimsko temo in mrazom, nad spanjem in navidezno smrtjo: vabijo nas k občudo-yanju. Sočasno brstijo in poganjajo cvetovi demokratizacije našega življenja, včasih tudi v manj všečnih in nenadejanih okoliščinah.
Vendar se motna voda le počasi bistri in umirja. Skrajnosti, ki so še do včeraj spremljale naš vsakdan, Polagoma izginevajo in življenje se utirja, sicer počasi, toda noben Prehod ni enostaven in lahek.
Cas največje evforije, kaotične-8a vrenja, nejasnih pričakovanj, spreminjajoče se nove volilne tehnologije in pričakovanj v zvezi z njo, je mimo. Nastopa obdobje, kateremu so vse te odločitve zadnjih dni namenjene, obdobje dokazovanja vrednosti novih postu-'atov, identitet, ki smo jih zamenjevali ... Da pa bo to povolilno obdobje dejansko obdobje streznile in umirjenja in bo moglo Vzcveteti na začrtanih temeljih. Pospravimo vse škodljive in ekstremne emocije kakor sovraštvo ln revanšizem, ki nista konstruktivna dejavnika, v predal, ki se bo za Vselej zaprl. Dokažimo, da so ideali vredni uresničevanja. Nekdo je zapisal, da slovenskemu narodu nikoli ni primanjkovalo emocij, velikokrat pa pameti in trezne presoje — in če v tem trenutku kaj nianjka, nam zagotovo manjka treznosti in realnosti, temu rečemo Pamet, — in če naj bi bil to čas streznitve, potem nam je vsem jasno samo eno: Čas je za delo, ne za obračune. Tudi pritoževanje nad konkretnimi volilnimi izidi nas ne more odreza# od dela in Potrebne sprijaznitve z usodo: ljubezen do usode bodi naša neizbežna nujnost, vendar tako, da jo bomo (usodo) sooblikovali oziroma soustvarjali.
Da, kot pribito drži, da nas samo delo lahko reši iz krize — in če dobro premislimo, niti ne bomo smeli imeti časa za medsebojna obtoževanja in obračunavanja. Edina stvar, na katero pristajam, da z njo obračunavamo, je nedelo. Res, obračunajmo samo z nedelom in s pojavom čvekaštva, ki nas je v mnogih ozirih ugonabljalo in nas tudi ugonobilo. V nasprotnem primeru pa bi nas podleganje strastem, oživljanju slabega v sebi in v bližnjem ter somišljenikih vodilo v nesluteno kataklizmo, pač racionalno kataklizmo, za katero se zdi, da bi nekaterim zelo »pasala« in da so kar čakali nanjo. Matjaž Brojan je v enem svojih najboljših člankov zapisal: »Sovraštvo ne more biti temelj in začetek ničesar dobrega.« Sovraštvo je najbolj zavrženo od vseh čustev. Nekateri ljudje pa se vedejo, kakor da brez tega ne morejo in zavedajmo se, da z zamenjavo sistema nismo .dosegli nič, dokler nismo zamenjali vsebine v ljudeh, oziroma dokler ne bomo spremenili (še) sami sebe. Einstein je zapisal: »Eksistirati srečno — za to ne gre: gre za to, da bi bolj eksistirali.« To pa med drugim pomeni: sebe postaviti na realna tla. In še nekaj si velja zapomniti: Človek je po svojem bistvu dober, treba mu je le pomagati, da dela dobro. Skušajmo biti torej soodgovorni za sočloveka.
Latinski pregovor pravi: Pri-mum Vivere, diende philosophari. To pomeni: Najprej živeti, potem filozofirati. Z obema nogama, stoječ na realnih tleh, napravimo najprej stvarna analizo za življenje in šele potem bomo videli, koliko časa in volje nam bo ostalo za vse drugo. Kristusove besede, da ni prišel razvezovat postave, ampak samo dopolnit, še posebej veljajo za naš hic et nune. Ne podirajmo in ne rušimo, kar je trdno, vse pa motrimo s kritičnim očesom, poskušajoč biti boljši od drugih. To in nič drugega kot to . . .
Ivan Kepic
Nov velik uspeh mlade domžalske cvetličarke
Ksenija Kos, vnovič državna prvakinja
Mlada, komaj dvaindvajsetletna domžalska cvetličar-ka, ki se je v svojem poklicu že doslej lepo uveljavila, je z novim naslovom državne prvakinje v cvetličarstvu v Zagrebu potrdila svojo visoko strokovno usposobljenost in neobičajne estetske dispozicije, ki jih v svoje delo vnaša.
Tekmovanje — državno prvenstvo z mednarodno udeležbo je bilo v Zagrebu 3. maja in sicer v hotelu Inter-continental. Tekmovanje je bilo pripravljeno v petih tekmovalnih kategorijah, vsak tekmovalec pa se je lahko udeležil le tekmovanja v eni od kategorij. Ksenija Kos seje udeležila tekmovanja v kategoriji »vezani šopki« in osvojila pred mednarodnimi sodniki prvo mesto. Kot sama pove, je v šopek vključila lilije, orijental, veliko zelenja, predvsem pa mnogo dodatkov.
K velikemu uspehu, ki ga je dosegla v sicer zelo množičnem cehu cvetličarjev, so Kseniji že čestitali vsi prisotni stanovski kolegi v zagrebškem hotelu mtercontinen-tal, iskrene čestitke z najboljšimi željami za njene uspehe v prihodnje pa izrekamo v imenu bralcev, tudi v uredništvu Občinskega'poročevalca.
OPRAVIČILO BRALCEM
vse bralce (5bčinskega
d jLhH številki našega
zaradi napake pri aeiu v tiskarni.
aktualno
B.
Haloze po Halozah
V septembru 1989 so člani Rdečega križa v KS Radomlje in KS Rova, ter učenci osnovne šole Radomeljske čete izpeljali eno najuspešnejših akcij v občini Domžale. Šlo je za pomoč Halozam ob veliki elementarni nesreči. Vodna ujma in plazovi, ki so jih zajeli med 4. in 5. julijem preteklega leta, je uničil številne hiše, gospodarska poslopja in napravil ogromno škodo na poljih in vinogradih, tako, da so ljudje takorekoč čez noč ostali brez vsega.
V Radomljah so se odločili, da bo pomoč najbolj učinkovita, če jo namenijo eni najbolj ogroženi družini KRUŠIČ-PULKO iz Peklač, kf ji je plaz ogrozil že drugi dom.
Letos spomladi se je Izvršni odbor Rdečega križa Radomlje-Ro-va odločil da bo ponovno obiskal prizadeto družino. Ob širši pomoči, to je nepovratnih sredstev za elementarne nesreče od republike, sredstev občine Ptuj, kot tudi naših sredstev, si je družina v tem kratkem času postavila nov dom, to je novo dvodružinsko hišo, ki bo vseljiva te dni.
Ob obisku so izročili tudi priložnostna darila, ki so jih prispevali: Induplati Jarše, Slovenijales Radomlje, INCE Mengeš ter Krajevna skupnost Radomlje, ki je darovala 45 m zaves.
Družini so izročili tudi grafiko »Haloze iz blata«, akademskega slikarja Črtomira Freliha, katero je daroval Občinski odbor RK Domžale, d. P.
Novi dom družine Krušič-Pulko, ki je doživela tragedijo ob naravni katastrofi.
Slovenija Open
v Domžalah
Ob priliki turnirja Slovenija Open nas je obiskal tudi predsed- Teniški stadion v Domžalah je gotovo velika pridobitev za perspektivo tenisa v Sloveniji, pa tudi propaganda nik Predsedstva SFRJ dr. Janez Drnovšek
Kot je videti, se je center športnih aktivnosti že preselil na teniška igrišča ob Bistrici v neposredni bližini teniškega stadiona
Na svečani otvoritvi in ob finalu Slovenija Open dne 13. 5. 90 je svečano vzdušje pomagala ustvariti tudi domžalska godba
Podeljena priznanja Skupščine občine Domžale_
Na zadnji seji Skupščine občine Domžale so delegati sprejeli tudi sklep o podelitvi priznanj Skupščine občine' Domžale ob prazniku občine v letošnjem letu, ki sta jih predsednik Skupščine občine Peter Primožič in predsednik Komisije za odlikovanja Kostja Bizjak podelila na prisrčni slovesnosti.
ZLATO PLAKETO OBČINE DOMŽALE STA PREJELA:
HERMAN BREZNIK — za dolgoletno prizadevno družbenopolitično delo na področjih, ki so pomembna za razvoj občine in krajevne skupnosti
EMIL MAVER — za prizadevanja pri razvijanju telesne kulture v občini Domžale in za prizadevno delo v športnih društvih
SREBRNO PLAKETO OBČINE DOMŽALE STA PREJELA:
HERMAN BREZNIK — za dolgoletno prizadevno družbenopolitično delo na področjih, ki so pomembna za razvoj občine in krajevne skupnosti
MIROSLAV BIRK — za aktivno družbenopolitično delo in prizadevanja pri razvijanju samoupravnih in delegatskih odnosov v DO in širši družbenopolitični skupnosti
IVANKA BRODAR — za izredno prizadevno delo v organih Zveze združenj borcev NOV v krajevni skupnosti in občini
DOMINIK GRMEK — za osebni doprinos pri strokovnem usposabljanju pripadnikov teritorialne obrambe in rezervnih vojaških starešin ter njihovo vključevanje v družbena dogajanja v občini
ANTON HREN — za prizadevno delo v samoupravnih organih delovne organizacije ter aktivnosti na področju delegatskega sistema v krajevni skupnosti
JULIJ JERMAN — za dolgoletno samoupravno in družbenopolitično aktivno delo v delovni organizaciji
IVAN KAMENŠEK — za aktivnosti na samoupravnem področju v delovni organizaciji ter pri krepitvi delegatskega sistema v krajevni skupnosti
MARIJA KUGLER — za angažirano in strokovno delo v delovni organizaciji in širši družbenopolitični skupnosti
EMA ŠKERJANC-OGOREVC - za ustvarjalno delo na področju vzgoje in izobraževanja ter za aktivnosti v občini in širši družbenopolitični skupnosti
MARJAN VELEPEC — za aktivno delo pri razvijanju in uveljavljanju delegatskega sistema na različnih nivojih ter za družbenopolitično aktivnost v delovni organizaciji in izven nje
LISTINO O PRIZNANJU OBČINE DOMŽALE PREJMEJO:
KOMISIJA »POT SPOMINOV NOB OBČINE DOMŽALE« — za uspešno delovanje pri ohranjanju revolucionarnih izročil NOB na območju občine Domžale
OSNOVNA ŠOLA VENCLJA PERKA DOMŽALE -
za dosežene uspehe pri uvajanju nivojskega pouka v osnovnošolskem izobraževanju
Dobitniki občinskih priznanj za leto 1990
Tudi letos praznično
(program prireditev ob 23. maju — prazniku naše občine)
5. do 13. maj
ATP Challenger teniški turnir SLOVENIJA OPEN 90 v novozgrajenem teniškem centru v Domžalah s številnimi spremljajočimi prireditvami.
8. do 25. maj
Razstava Dore Plestenjak in Domna slane v Likovnem razstavišču Domžale.
11. do 25. maj
Razstava Igorja Boševskega v Kulturnem domu v Mengšu.
11. maj ob 20. uri
večerni koncert Mešanega pevskega zbora dkd svoboda Mengeš v Kulturnem domu v Mengšu.
12. maj ob 8. uri
Tradicionalno vil. regijsko srečanje mladih tehnikov Gorenjske »Mladi tehniki raziskujejo in ustvarjajo« v Osnovni šoli Šlandrove brigade v Domžalah v organizaciji Zveze organizacij za tehnično kulturo občine Domžale.
13. maj ob 19. uri
Koncert Pihalne godbe Moravče na ploščadi pred Veleblagovnico.
15. maj ob 20.30 uri
Drama STARI ČASI v izvedbi Gledališča za srečo Kulturnega društva Domžale v stari kinodvorani Domžale.
16. do 26. maj
Prodajni dnevi NAPREDKA na ploščadi pred veleblagovnico.
17. do 23. maj
Nastopi PANDORE — MINI PLESNE ŠOLE na ploščadi pred Veleblagovnico.
17. maj 1990 ob 19. uri
Koncert Pihalne godbe Moravče na ploščadi pred Veleblagovnico. 19. maj ob 9. uri
Tradicionalno meddruštveno tekmovanje v kegljanju na kegljiš-
ču Repovž v Domžalah v organizaciji športnega društva Invalid Domžale.
19. maj ob 10. uri
Galerija v naravi — Drevored v Grobljah.
19. maj ob 10. uri
Odprto prvenstvo Domžal za jugoslovanski pokal v športnem plezanju v dvorani Komunalnega centra Domžale v organizaciji Planinskega društva Domžale.
21. maj ob 12. uri
slovesnost ob občinskem prazniku po zaključku konstitutivne seje skupščine občine Domžale v dvorani Komunalnega centra Domžale.
22. maj ob 19. uri
Tekmovanje v dviganju uteži — test moči v dvorani Komunalnega centra v Domžalah v organizaciji tvd Partizan Domžale.
22. maj ob 21. uri
Tekmovanje v športnem karateju v dvorani Komunalnega centra v Domžalah v organizaciji TVD Partizan Domžale.
23. maj ob 17. uri
Medklubski atletski miting v športnem parku v Domžalah v organizaciji Atletskega kluba Domžale.
23. maj ob 19. uri
Koncert Godbe na pihala Domžale na ploščadi pred veleblagovnico.
24. maj ob 18. uri
Revija mladinskih pevskih zborov Gorenjske v Osnovni šoli šlandrove brigade.
25. maj ob 19. uri
Koncert Mengeške godbe na ploščadi pred Veleblagovnico.
26. maj ob 20. uri
Vzpostavljanje zvez z drugimi korespondenti »kontest« na Lim-barski gori v organizaciji CB Radio kluba vrtinec.
27. maj ob 17. uri
Otvoritvena tekma na prenovljeni smučarski skakalnici — plastiki v zaborštu v organizaciji smučarskega kluba Termit Ihan.
8. junij ob 21. uri
Slavnostni koncert ob 65 letnici Pihalne godbe Moravče v Partizanskem domu v Moravčah.
31. maj ob 18. uri
Razstava del likovne delavnice vere Trstenjak-jovičič v Galeriji vera.
2. junij ob 10. uri
Košarkarski turnir (veterani) in srečanje košarkarskih generacij Domžal v športnem parku Domžale v organizaciji Košarkarskega kluba Domžale.
2. do 3. junij ob 9. uri
Odprto prvenstvo Domžal v ekipnem kegljanju — moški na kegljišču Repovž v organizaciji Kegljaškega kluba Domžale.
15. do 17. junija
Medklubsko tekmovanje v umetnostnem kotalkaniu v dvorani Komunalnega centra v Domžalah v organizaciji Kotalkarsko-drsal-nega kluba Domžale.
PANDORA - MINI PLESNA ŠOLA
se predstavlja:
S plesalci naše mini plesne šole se boste lahko srečali na ploščadi pred VELEBLAGOVNICO in sicer:
17. maja ob 16.00 uri
18. maja ob 16.00 in 19.00
19. maja ob 11.00 uri, ko se nam bo pridružila tudi plesna skupina PARADOXE iz Ljubljane
21. maja ob 16.00 in 19.00 uri
22. maja ob 16.00 in 19.00 uri
23. maja ob 16.00 uri
I Vsi naši I delegati...
V POSAMEZNE ZBORE SKUPŠČINE OBČINE M DOMŽALE SO BILI NA LETOŠNJIH VOLITVAH IZ-Jgg     VOLJENI NASLEDNJI DELEGATI:
§|     V ZBOR ZDRUŽENEGA DELA:
1. MARKO MARIN, roj. 1967, kmet. tehnik, Sr. Jar-P     še 9, LEK MENGEŠ
:|:g 2. MARKO VRESK, roj. 1954, dipl. pravnik, Dom-
žale, V. Vlahoviča l/E, HELIOS DOMŽALE
3. METOD CERAR, roj. 1965, strojni tehnik, Škr-•:•$:     jančevo 10, LIP RADOMLJE
M 4. MARJAN VELEPEC, roj. 1952, dipl. ekonom.,
Preserje, Kajuhova 6, PAPIRNICA KOLIČEVO M 5. VINKO VODNIK, roj. 1957, dipl. pravnik, Dom-
P     Žale, Tolstojeva 12, INDUPLATI JARŠE
6. JANEZ URBAS, roj. 1969, tekst, obrtni konfek-cionar, Dob, Župančičeva 17, UNIVERZALE DOMŽA-LE
:j$ 7. DANICA MERILIN, roj. 1948, ekonom, tehnik,
Radomlje, Pernetova 4, TOSAMA DOMŽALE
m 8. URŠKA VIDERGAR, roj. 1965, dipl. pravnik, Za-
%&     boršt, Pot kurirjev 10, TOKO DOMŽALE
9. BRANKA SLABANJA, roj. 1960, dipl. ing. kem. tehnologije, Beričevo 26, TERMIT DOMŽALE, OBRAT
:•:$:     Ilpos Ihan
M 10. MIRJANA SELKO, roj. 1961, kuharica, Groblje
i$      3/a, MELODIJA MENGEŠ
§§ U. NADA SMRKOLJ,  roj.  1958, tekst, tehnik,
m- Pretrž 5, TOVARNA PLETENIN RAŠICA MORAVČE £8 12. FRANC GNIDOVEC, roj. 1938, vodja servisne
enote, Ihan 96, AGROEMONA D. O. O. PE Farma Ihan 13. FRANC SMRKOLJ, roj. 1951, gostinski tehnik,
Šentožbolt 3, RESTAVRACIJA Z GARNI HOTELOM
»PRI KONŠKU« TROJANE M 14. MATJAŽ JEREB, roj. 1964, prodajalec, Šmarca,
H      Zelena pot 3, NAPREDEK DOMŽALE |i$ 15. JANEZ FLIS, roj. 1941, ključavničar, Domžale,
Savska 32, KOMUNALNO PODJETJE DOMŽALE M 16. MARINKA REPIČ, roj. 1942, dipl. oec, Domžale,
Šil:     Slomškova 2/a, LB BANKA DOMŽALE d. d. p 17. IRENA GRIČAR, roj. 1952, dipl. ing. dela, Dom-
m      žale. Obrtniška 6/b, DS POSLOVNA SKUPNOST OŠ
OBČINE DOMŽALE
18. VINKO CEDILNIK, roj. 1948, učitelj razr. pou-m     ka, Domžale, Dragarjeva 12, OŠ MARTIN KOŽELJ
DOB
M 19- ma8- ANDREJ GOLOB, roj. 1955, dipl. kmet.
$8     ing. višji predav. Slovenj Gradec, Stari trg 278, BIO-TEHNIŠKA FAKULTETA, VTOZD ZA ŽIVINOREJO j-gi 20. JANEZ VASLE, roj. 1944, dr. med. spec. pedia-
:•:;:•:     ter, Domžale, Šlandrova 16, Zdravstveni dom Domžale 21. SILVA GERBEC, roj. 1940, učiteljica, Domžale, M     Zormanova 12, WO DOMŽALE
Si:! 22. IRENA KOS, roj. 1958, dipl. oec, Črnuče, Izle-
tniška 2, SKUPŠČINA OBČINE DOMŽALE
•:•:;!: 23. FRANC HERLE, roj. 1951, gimn. maturant,
Domžale, Nova ulica 8, SAMOSTOJNI OBRTNIK
M 24. MILAN JUHANT, roj. 1939, ključavničar, Vir,
Zoisova 6, SAMOSTOJNI OBRTNIK
25. VINKO OKRŠLAR, roj. 1942, dipl. oec, Domža-le, Radio cesta 14, USNJENA GALANTERIJA OKR-
%g ŠLAR
26. SREČKO GERČAR, roj. 1958, kmet, DOMA NA
KMETIJI
27. CIRIL SMRKOLJ, roj. 1949, kmet, DOMA NA KMETIJI
V ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI:
1. ZDRAVKO PRAŠNIKAR, roj. 1953, kmet, Mali Jelnik 4, DOMA NA KMETIJI - delegat KS Blagovica
2. STANISLAV MATJAN, roj. 1960, delavec, Selce 3, HELIOS DOMŽALE, delegat KS Češnjice
3. dr. MARKO STARBEK, roj. 1943, dipl, ing. str. Dob, Aškerčeva 11, UNIVERZA V LJUBLJANI, STROJNA FAKULTETA - delegat KS Dob
4. KAREL GRAD, roj. 1927, dipl. ing. geog., Domžale, Rozmanova 9/a, upokojenec — delegat KS Slavka Šlandra
5. KAREL STREHAR, roj. 1937, ključavničar, Domžale, Trzinska 6, TOSAMA DOMŽALE - delegat KS Venclja Perka
6. PETER PAVLI, roj. 1954, dipl. ing. kem, Domžale, Savska 30, HIDROMETEOROLOŠKI ZAVOD SR SLOVENIJE - delegat KS Simona Jenka
7. LUKA MIVŠEK, roj. 1935, strojni ključavničar, Pšata 36, BELINKA LJUBLJANA - delegat KS Dra-gomelj-Pšata
8. ROK BRNOT, roj. 1968, narav. mat. tehnik, Nožice, Pionirska 17delegat KS Homec-Nožice
9. ANDREJ ROTAR, roj.1965, strojni ključavničar, Ihan 67, MLINOSTROJ DOMŽALE - delegat KS Ihan
10. MARJAN RUČIGAJ, roj. 1937, delovodja, Sr. Jarše 85, PAPIRNICA KOLIČEVO - delegat KS Jar-še-Rodica
11. VINKO URBANIJA, roj. 1958, delavec, Krajne brdo 13, HELIOS DOMŽALE - delegat KS Krašnja
12. PETER JERMAN, roj. 1940, strojni ključavničar, Brezje 16, GIP GRADIŠ LJUBLJANA - delegat KS Krtina
13. MARIJA URBANIJA, roj. 1943, uslužbenka, Lukovica 61, AKADEMIJA ZA GLASBO LJUBLJANA -delegat KS Lukovica
14. JANEZ ŠKRLEP, roj. 1950, arheolog, Mengeš, Proletarska 2/a, KLET VIPAVA - delegat KS Mengeš
15. JANEZ UČAKAR, roj. 1944, delavec, Drtija 50, TERMIT PESKOKOPI MORAVČE - delegat KS Moravče
16. JOŽE RAZPOTNIK, roj. 1951, strojnik, Gora 24, SCT TOZD MEHANIZACIJA - delegat KS Peče
17. MARTIN GROŠELJ, roj. 1965, elektrotehnik, Preserje, Kamniška 17, OK ZSMS DOMŽALE - delegat KS Preserje
18. PETER KRIŽNAR, roj. 1959, gradb. tehnik, Imovica 25, KOMUNALNO PODJETJE DOMŽALE -delegat KS Prevoje
19. JANEZ CERAR, roj. 1939, dipl. ekon., Hudo 33, DELO LJUBLJANA - delegat KS Radomlje
20. JANEZ MAV, roj. 1951, kem. tehnik, Rafolče 46, PAPIRNICA KOLIČEVO - delegat KS Rafolče
21. MARJAN ŠARC, roj. 1952, ing. str., Žiče 18., SKUŠ DOMŽALE — delegat KS Rova
22. KATARINA PRVINŠEK, roj. 1936, kmetica, Zavrh 1, DOMA NA KMETIJI - delegat KS Trojane
23. ANDREJ SENICA, roj. 1950, ekonomist, Trzin, Ul. OF 9, SDK - CENTRALA LJUBLJANA - delegat KS Trzin
24. IVAN RIBIČ, roj. 1947, delavec, Zgornji Prekar 6, AVTOCOMMERCE LJUBLJANA - delegat KS Velika vas-Dešen
25. BOJAN KAPLJA, roj. 1952, el. tehnik, Vir, Zoisova ul. 36, SAMOSTOJNI OBRTNIK - delegat KS Toma Brejca Vir
26. KAROL SVETLIN, roj. 1949, delavec, Sp. Tu-stanj 8, LEK MENGEŠ - delegat KS Vrhpolje-Zalog
27. VINCENC JERAS, roj. 1946, papirničar, Obrše 5, PAPIRNICA KOLIČEVO - delegat KS Zlato polje
V DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR: $:;
1. DEMOS - ZDRUŽENA OPOZICIJA (Slovenska :g;i
demokratična zveza, Slovenski krščanski demokrati, :*:|:
Slovenska kmečka zveza) :•:•:•:
1. JANEZ STIBRIČ, roj. 1967, kem. tehnik, Rodica, $& Perkova 12, RTV LJUBLJANA :$
2. mgr. ERVIN-ANTON SCHWARZBARTL, roj. jijS 1940, mag. oec, dipl. ing., Domžale, Aškerčeva 16, ::::::: ELEKTROELEMENT IZLAKE                                  . M
3. JANEZ HRIBAR, roj. 1939, ZASEBNI KMETO-VALEČ, Brdo pri Ihanu 15 $8
4. FRANCE GORŠE, roj. 1938, dipl. ing. agr., Dom- S* Žale, Trdinova cesta 4, OBČINA DOMŽALE
5. JURIJ BERLOT, roj. 1960, ZASEBNI KMETO- W VALEČ, Domžale, Kidričeva 10 S*
6. TOMAŽ ŠTEBE, roj. 1950, inovator v svobodnem -S: poklicu, Mengeš, Hribarjeva 35, MENGO, RAČUNAL- %> NIŠKI INŽENIRING IN INOVACIJE MENGEŠ 8J
7. STANISLAV STRAŽAR, roj. 1929, elektrotehnik, 8S Domžale, Kovičeva 19, ELEKTRO LJUBLJANA OKO- SS LICA SS
8. JANEZ CERAR, roj. 1952, dipl. ing. el., Šentvid M 10, PAPIRNICA KOLIČEVO ?:8
9. JANEZ PIRNAT, roj. 1965, ZASEBNI KMETO- '$$• VALEČ, Zgornji Tustanj 1
10. MIHAEL STARBEK, roj. 1940, oblikovalec, M Dob, Aškerčeva 13, HELIOS DOMŽALE §|
11. MATJAŽ VOVK, roj. 1962, gimn. maturant, Vir, |l Šubičeva 7/b, LEK MENGEŠ 8S
12. MARJAN CENCELJ, roj. 1942, lesni tehnik, La- 83 ze 3, GG TOK GOZDARSTVO DOMŽALE 83
13. JOŽICA ŠTUHEC, roj. 1966, uslužbenka, Rodi- 8* ca, Perkova 12, ELEKTROTEHNA $8
14. DARINKA GRUM, roj. 1955, ing. kem. teh., Po- 'M drečje 60 a, AVTOELEKTRIKA GRUM
2. ZVEZA SOCIALISTOV - SZDL fj£
15. PETER PRIMOŽIČ, roj. 1939, dipl. pravnik, 83 Domžale, Prečna 16, SKUPŠČINA OBČINE DOMŽA- M LE $8
16. MITJA ŠIRCELJ, roj. 1933, zdravnik ortodont, M Domžale, Roška 4, ZDRAVSTVENI DOM DOMŽALE M
17. JERNEJ LENIČ, roj. 1947, dipl. veterinar, Vir, 8? Sončna 4, REPUBLIŠKI KOMITE ZA KMET., GOZD.
IN PREHRANO *g
3. ZKS - STRANKA DEMOKRATIČNE 8Š PRENOVE $Š
18. IGOR KOVAČ, roj. 1952, dipl. ing. kemije, Dom- M Žale, Tabor 8, LEK MENGEŠ 8S
19. CVETKA ZALOKAR-ORAŽEM, roj. 1960, profe- 83 sOr, Domžale, Ljubljanska 93, KNJIŽNICA DOMŽALE M
20. JELKA HABJAN, roj. 1958, dipl. ing. urejanja 8? krajine, Domžale, Vodovodna 5, ZAVOD ZA VARSTVO 8$ NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE V KRANJU 83
21. STANISLAV ORAŽEM, roj. 1958, dipl. ing. £S stroj., Domžale, Ljubljanska 93, PAPIRNICA KOLlČE- SS VO
22. IGOR LIPOVŠEK, roj. 1956, profesor, Radom-
lje, Prešernova 14, SKUŠ DOMŽALE ||
4. ZSMS - LIBERALNA STRANKA IN ZELENI *M SLOVENIJE ^
23. JOŽE LENIČ, roj. 1966, študent FF, Domžale, $!= Ihan 18 8=:
24. MILAN PIRMAN, roj. 1966, študent FSPN, $g Domžale, Podrečje 46
25. TONI DRAGAR, roj. 1961, uslužbenec, Ihan 16, $8 AGROEMONA 88
26. SIMON MAVSAR, roj. 1968, študent, STF, Ho-
mec, Gostičeva 59 sSft
27. ANAMARIJA CERAR, roj. 1963, študent BTF, :jg: Dob, Kidričeva 9 :8j|
Ali bo uprava v bodoče potrebovala strokovne delavce?
V zadnjem predvolilnem obdobju je bilo pogosto slišati govorice, da bo DEMOS, ko bo prevzel oblast, temeljito prerešetal in skrčil število strokovnih delavcev v občinski upravi in družbenih organizacijah. Te govorice so lahko posledica »grozilnega pisma« predsednika SDZ Odbora za Domžale, gospoda Tomažiča, ki je svoj prispevek objavil v Občinskem poročevalcu 15. 3.1990, najbrž v vroči želji za spremembo na oblasti, ali pa morda zaradi izjav nekaterih prenapetežev v predvolilnem boju. Ocenjujemo, da so te govorice posledica zlonamernih komentarjev na to temo, ki jih producirajo v svoji zdolgočasenosti in brezdelju določeni dosedanji tovariši predstojniki, ker so zaslutili, da bodo lahko postali gospodje šefi in še naprej, tako kot doslej, šikanirali »ubogo rajo« — delavce uprave.
DEMOS se resnično zavzema za racionalizacijo v zaposlovanju na vseh področjih pa tudi v upravi, vendar to problematiko ne bo reševal stihijsko. Zlasti se ne želi odpovedati usposobljenih in marljivih delavcev v upravi, ki jih bo še kako potreboval pri vzpostavitvi in funkcioniranju pravne države. Nujno pa bo treba takoj pristopiti k odpravi dosedanje šefomanije — nepotrebnih vodstvenih delovnih mest v upravi in k redukciji resorjev.
Funkcionarji, oz. šefi upravnih organov naj bodo strokovno najbolj sposobni kadri, vendar taki, ki bodo znali in hoteli izvrševati naloge opredeljene v demokratičnem parlamentu in v zakonih. Bistveni kriterij za imenovanje funkcionarjev naj bo spoznanje, da je človek lahko resnično odgovoren za prevzete naloge le v obsegu njegove sposobnosti in znanja. Doslej so si funkcionarji zdrznili prevzemati naloge, ki so daleč presegale njihove sposobnosti, zato za slabe rezultate niso odgovarjali.
Tudi DEMOS se bo moral krepko zavedati pomena in odgovornosti komu je za zaupati posebna pooblastila.
za SDZ ODBOR ZA DOMŽALE France GORŠE
Hvala, občani za zaupanje.. ■
Člani in aktivisti DEMOS domžalske občine (Slovenske demokratične zveze, Slovenskih krščanskih demokratov in Slovenske kmečke zveze) se vsem svojim volilcem globoko zahvaljujemo za zaupanje, ki ste nam ga dali na aprilskih volitvah s tem, da ste glasovali za naše kandidate na občinskem in republiškem nivoju.
Popolnoma se zavedamo, da vsi tisti, ki ste na volilnem lističu obkrožili številko pred našimi kandidati, pričakujete korenite spremembe na vseh ravneh in področjih naše biti. Obljubljamo vam, da bomo, predvsem tisti, ki bomo po vaši zaslugi sedeli v skupščinskih klopeh, storili vse, da predvolilne obljube tudi izpolnimo.
Ravno tako smo iz vsega srca hvaležni našim simpati-zerjem in vsem ostalim, ki ste nam na takšen ali druga-
čen simboličen način pomagali, da smo v absolutno neenakopravnem predvolilnem boju dosegli tako pomembno zmago na poti kulturne, gospodarske in moralne prenove slovenskega naroda.
Stare oblastne strukture pa v svojih krempljih še vedno trdno držijo vse ključne pozicije v naši družbi, še posebej pa to velja za gospodarstvo in ostala družbena področja, kot so zdravstvo, šolstvo, kultura, etc. in se niti najmanj niso sprijaznile z novo družbeno stvarnostjo v Sloveniji, kar so na najbolj jasen način pokazale v obdobju neposredno po volitvah, še posebno pa na prvi, konstitutivni seji nove slovenske skupščine.
Pot do popolne kulturne, gospodarske in moralne katarze slovenskega naroda bo po 45-letni komunistični diktaturi še dolga in trnova, zato vas pozivamo in prosimo obenem, da nas na tej poti še naprej podpirate in nam oprostite morebitne nemmerne napake.
Prav posebna zahvala in hvaležnost pa gre našim najbližjim svojcem: ženam, možem, otrokom, sestram, bratom in staršem, ki so v času pred volitvami tolerirali našo odsotnost z doma in nas podpirali ter od časa do časa, ko je bilo to potrebno, tudi bodrili. Vsem hvala! Demos
Dokazali se homo z delom...
V občinski organizaciji ZKS — Stranka demokratične prenove smo se zavedali, da bomo morali v opozicijo; prašanje je bilo samo: ali bo dovolj glasov za šibko ali močno opozicijo. Rezultati so pokazali, daje veliko volilcev zaupalo našim kandidatom in prenovljenemu programu.
Dobili smo približno petino glasov, kar nam omogoča solidno skupščinsko delovanje.
Vsem, ki ste nas podpirali na listah za občinsko in republiško skupščino ter vsem, ki ste volili Milana Kučana, se zahvaljujemo, in obljubljamo da se ne bomo izneverili vašim pričakovanjem.
Pozdravljamo tudi občane, ki na volitvah niste glasovali za nas. Zagotavljamo vam, da smo pretekle napake pokopali, s sedanjim in prihodnjim delom pa vas bomo prepričali, da si zaslužimo večji delež v skupščini; tudi večino. . v. ...
Občinska organizacija ZKS
Stranka demokratične prenove Domžale
3
Anketa:
Zakaj sem postal član Zveze svobodnih sindikatov Slovenije
V zvezo svobodnih sindikatov se včlanjujemo zato, da gradimo močno delavsko opozicijo
V domžalski občini nas je že 5.200
Prvi kongres Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, ki je bil 6. in 7. aprila 1990 v Ljubljani, je po sprejemu programskih dokumentov in statuta sprejel poseben sklep, da se vsem dosedanjim članom ZSS in drugim zaposlenim takoj ponudijo pristopne izjave za prostovoljno vključitev v sindikat dejavnosti in s tem v Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije. Akcija vključevanja v ZSSS se je tudi v občini Domžale pričela takoj. Rezultati včlanjevanja v ZSSS kažejo, da se je v novo organizacijo sindikata vključila več kot polovica dosedanjih članov ZSS.
Kaj menijo o novi organizaciji sindikata in zakaj so se včlanili v ZSSS pa smo povprašali v današji anketi?
J
Miran Cerar
Od Svobodnih sindikatov Slovenije pričakujem, da bodo v novem sistemu gospodarjenja, v času parlamentarne demokracije, kot moja edina stanovska neodvisna organizacija, zastopali moje interese in se borila za moje kot tudi pravice ostalih delavcev, ki so njeni člani.
Včlanil sem se zato, ker pričakujem, da bo novi sindikat v pogajanjih z Gospodarsko zbornico Slovenije zagotovil za delavca maksimalno ugodne delovne pogoje in pravice, ki iz dela izhajajo in seveda, kar je neobhodno, pravo plačilo za opravljeno delo. To je danes, ko se od delavca zahteva, da čimveč doprinese podjetju, zame zelo pomembno. ,
Menim, da bodo Svobodni sindikati Slovenije z novim vodstvom tisti, od katerih lahko upravičeno pričakujemo, da nas bo ščitil in edini, vsaj zaenkrat je tako, ki se pogaja in zastopa interese delavcev.
Naš sindikat bo za razliko od zahodnih sindikatov, moral veliko pozornosti posvetiti socialnemu položaju delavcev, nadaljevati s preskrbo ozimnice in akcijami za ugodnejše nakupe.
Resno se bo moral lotiti tudi ustanovitve banke, kjer se bodo zbirala sredstva za pomoč delavcem za primere stavk in za delavce, ki bodo ostali brez dela. Danes, ko je toliko tovarn na robu obstoja, delavci pričakujejo takšno pomoč. Člani sindikatov v Zahodni Evropi za primer, da ostanejo brez dela, že predhodno vlagajo denarna sredstva.
Svobodni sindikati Slovenije bodo morali čim preje urediti organiziranost. To velja tudi za podjetja, kjer naj bi imeli le poverjenike, ki ne bi nastopali kot neposredni pogajalci z direktorjem podjetja, pač pa bi kot pogajalec strokovno nastopil panožni — branžni sindikat.
Janez Majhen
Eden od odgovorov na vprašanje zakaj sem postal član Svobodnih sindikatov Slovenije je, da je to edini sindikat, ki se pogaja o plačah.
Pričakujem, da bo ščitil pravice in zastopal interese 'delavcev tudi tako, da delavec ne bo kaznovan za vsako izrečeno besedo.
Osebno podpiram zahtevo po odstopu Miha Ravnika s funkcije predsednika Svobodnih sindikatov Slovenije. Tudi zbrana članarina mora v večji meri ostajati v podjetjih in v občini.
Všeč mi je odločitev, da se vsak delavec lahko osebno izjavi o članstvu. Jaz sem s podpisom izjave izrazil zaupanje in željo, da ščiti moje interese.
Upam, da bo in moral bo biti tako močan, da bo poskrbel za delavce, ki ostanejo brez dela. Enako upam, da bo nastopal tudi pri uvajanju deljenega delovnega časa, pri udeležbi na dobičku, kot naš zastopnik s ciljem, da delavcu izbori pogoje za dostojno življenje.
Dimic Franc
Sindikat, ki naj bi ščitil pravice delavca, jih je dosedaj bolj animiral, zato to ni bil pravi sindikat, delal je v duhu vodstvene strukture.
Ko sem slišal za izjave o pristopu v sindikat, sem najprej pomislil, da se skuša znova uveljaviti z novim imenom. Pa vendar, tudi v zapisanih panogah se nisem našel, saj sem v tem trenutku spoznan kot tehnološki višek, po poklicu pa sem strojni ključavničar.
Od novega sindikata pričakujem zaščito mojih pravic, ki mi izhajajo iz dela. Slišim pa, da se znotraj novega sindikata odvijajo spori, dajejo zahteve po odstopih. Bojim se, da tudi v teh organizacijah kot na sploh v naši družbi vlada kaos, in smo tako žal še vedno prepuščeni sami sebi. Verjetno tako čuti še mnogo delavcev.
V novem sindikatu bom ostal, če bo deloval v korist delavcev in če bo ščitil naše interese in pravice.
Kokalj Franc
Sem invalid II. kategorije.
V sindikat sem se včlanil zato, ker upam, da bom, če mi bo zdravje dopuščalo, lahko delal in kot delavec danes kot vsi drugi potrebujem zaščito.
Panožnega sindikata, v katerem bi se našel, ni, zato ga tudi nisem vpisal v izjavi, kljub temu pa pričakujem, da bo novi sindikat ščitil tudi moje pravice in interese.
Mav Igor
Smo v obdobju, ko tečejo pogovori, pogajanja o kolektivnih pogodbah, o plačah in ker je edini sindikat, ki nastopa kot pogajalec Svobodni sindikat Slovenije, sem se vanj včlanil. Pričakujem, da bo ščitil moje interese in pravice tako
kot tudi drugih delavcev. Če pa novi sindikat ne bo deloval tako kot sedaj obljublja, je seveda jasno, da bom iz njega izstopil.
Janez Rožič
Končno bo le dobil sindikat tisto vlogo, ki naj bi jo imel, čeprav mislim, da tudi dosedanje delo ni bilo slabo, vendar se časi hitro spreminjajo.
Svobodni sindikat naj bi v bodoče nudil predvsem varnost delovnim ljudem v tem smislu, da naj bi zagotovil dovolj delovnih mest, da bi bilo delo zagotovljeno vsem, ki so pripravljeni prijeti za delo in naj bi dobili za to tudi zasluženo plačilo. V današnjem času, ko so stečajni postopki pred vrati marsikaterega podjetja, pričakujem, da bo sindikat aktivno sodeloval tudi pri prekvalifikacijah delavcev in zastopal interese prizadetih. Za dosego zastavljenih ciljev pa se mora sindikat finančno osamosvojiti in si s tem pridobiti svojo moč. Pričakujem, da bo več denarnih sredstev, ki jih dobimo od članarine ostalo v podjetjih in bi se manj odvajalo za občinski in republiški sindikat.
Mislim, da delavci od novega sindikata veliko pričakujejo in mu zaupajo, saj sem opazil, da so se v moji delovni sredini skoraj vsi odločili za ponovno vključitev v sindikat delavcev tekstilne in usnjarsko predelovalne industrije Slovenije.
Silva Zibelnik
Kot mati samohranilka sem pri sindikatu že doslej večkrat iskala pomoči in jo tudi dobila. Po mojih izkušnjah je sindikat bil vedno pripravljen prisluhniti delavcu in uveljavljati njegove interese; pri tem mislim na sindikat podjetja. V bodoče bomo delavci takšno pomoč še bolj potrebovali..
Darko Leban
Glede na to, da je sindikalni vrh ostal isti, med nami delavci obstaja bojazen, da obljubljane prenove sindikat ne bo uspel izpeljati. Sam sem se sicer včlanil, ker mislim da neka organiziranost mora biti in bom svoj interes ali varstvo mojih pravic tako lažje uveljavil, kot če bi ostal osamljen. Mislim, da se bo kar hitro pokazalo ali sem se prav odločil. Ob današnjem hitrem toku dogodkov se bo tudi sindikat moral hitreje obrniti.
Sindikat podjetja LB, Banke Domžale, d. d.
Že konec leta 1989 je koordinacijski svet sindikata LB ustanovil iniciativni odbor za ustanovitev sindikata delavcev poslovnih bank v Sloveniji. Dne 25.4.1990 je bil ustanovni zbor tega sindikata v Ljubljani, v sindikat je pristopilo 27 poslovnih bank iz Slovenije. Na ustanovnem zboru so bili sprejeti vsi akti, ki so potrebni za redno delovanje sindikalne organizacije.
V posameznih bankah so že začeli s podpisovanjem pristopnih izjav, pri nas smo na seji 10 odločili, da bomo pristopne izjave podpisovali po oddelkih in enotah. Poverjeniki so že dobili obrazložitev, zakaj se odločamo za novi sindikat, za vse delavce bomo pripravili kratek povzetek usmeritev in ciljev delovanja sindikata.
Bistvena značilnost nove organiziranosti je v tem, da se v sindikatu povezujejo delavci poslovnih bank iz vse Slovenije. Dosedaj so bile vse finančne organizacije v okviru republike zajete v republiškem odboru sindikata finančnih organizacij. Z ustanovitvijo bank-delniških družb, se je položaj zaposlenih v bankah bistveno spremenil. Zelo ostro so začrtane meje med delo-dajalci-delničarji in zaposlenimi v bankah. Zaradi tega delavci potrebujemo strokovni sindikat, ki bo lahko vodil pogajanja z delodajalci, posebno pri podpisovanju kolektivnih pogodb, in urejanju zadev, ki izhajajo iz kolektivnih pogodb. Sindikat povezuje vse banke, tudi tiste najmanjše, ki so sedaj na novo ustanovljene in sicer zato, ker*ima vsaka banka svojega predstavnika v odboru, čeprav ima malo zaposlenih.
Sindikat v Banki Domžale d. d. je bil že sedaj precej povezan v okviru koordinacijskega odbora LB, sodelovali smo pri skupnih akcijah in smatramo, da je v našem interesu, da postanemo člani novega sindikata. Tudi z občinskim svetom Domžale smo dobro sodelovali, in upamo da bomo to sodelovanje ohranili, pač na drugačnih povezavah.
Ob, v družbenem prostoru uveljavljeni parlamentarni demokraciji, liberalizaciji kapitala, uvajanju različnih oblik lastnine in strožji delovno-pravni zakonodaji bomo delavci združeni v sindikatu sposobni nasprotovati vsem in vsemu tistemu, ki nam bo kratil z delom pridobljene pravice. ZATO SE VČLANJUJEMO V SVOBODNE SINDIKATE SLOVENIJE.
Na 1. kongresu Zveze svobodnih sindikatov Slovenije smo sprejeli program novega sindikata, ki je edini in v vseh pogledih od plače, zaščite delovnega mesta in zdravja delavca usmerjen k delavcu kot posamezniku. V TA SINDIKAT SE BOMO VKUUČEVALI! TA BO POSTAL MOJ, TVOJ IN NAŠ, Ml PA MU BOMO Z NAŠIM PRISTOPOM OMOGOČILI POGOJE ZA IZVEDBO PROGRAMA.
Zakaj se lahko po kratkem razm. sleku prostovoljno odločimo za včlanitev v svobodni sindikat?
Preprosto zato, ker nam ta sindikat dokazuje, da je delavski. Zato ker v pogajanjih o kolektivni pogodbi ne sprejema ponudbe Gospodarske zbornice Slovenije (delodajalcev), da bi bila najnižja plača
(izhodišče) samo 2.450,00 dinarjev. In nenazadnje zato, ker nam je v novo sprejetem Zakonu o delovnih razmerjih edino TA SINDIKAT zavaroval položaj dela in pravic iz dela, ki so jim nasprotovali zakonodajalec in vodstva podjetij.
Ob teh doseženih rezultatih, ki pa pomenijo sam začetek realizaci-
ČLANI ZSSS GRADIMO SEBI IN SVOJIM DRUŽINAM BREZSKRBNEJŠI JUTRI. ZATO SE NAM PRIDRUŽITE!
Izvolili ste me
za poslanca
(ali razmišljanja o ukrepih po volitvah)
zelo spoštujem in cenim zaupanje volilcev občine Domžale, ki so me na volitvah podprli in z glasovi potrdili za republiškega poslanca. Hkrati pa se zavedam odgovornosti, ki ste mi jo naložili in slutim željo, da bom vaša pričakovanja tudi uresničil. Zato tudi ne vem ali se naj uspeha veselim, ali pa naj izvolitev jemljem kot novo življenjsko nalogo in izkušnjo, ki sem jo po vesti dolžan dobro opraviti, verjetno oboje.
Prav zato se želim najprej zahvaliti družini, še posebno ženi, ki mi je dovolila politično delo in angažiranje. Drugič strankarskim kolegom, članom DEMOS in ZSMS — Liberalcem za podporo v volilnem procesu, in tretjič volilcem za potrditev in razsodno držo.
Prepričan sem, da še marsičesa ne vem in, da je še mnogo vaših idej, zamisli, želja, potreb, pobud spoštovani volilci, ostalo neizrečenih in neuresničenih. Zavedam se tudi protislovnosti svoje vloge kot poslanec, ko bom moral razumeti in zagovarjati interese vsega slovenskega naroda in ti ne bodo vedno tudi skladni z občinskimi. x
Da bi si zagotovil vaše zaupanje v svoje pošteno delo in prišel do novih spoznanj in odkril vaša pričakovanja, ki mi bodo omogočala pravilno odločanje, predlagam, da se takoj po volitvah občinske skupščine in konstituiranju izvršnega sveta občine da beseda vam — volilcem. Želim v svoje in vaše dobro ter korist, sklicati po večjih središčih občine srečanja krajanov s poslancema (v mislih imam še gospoda antona Tomažiča, republiškega poslanca v družbeno-političnem zboru), novim predsednikom občinske skupščine (»županom«), predsednikom Izvršnega sveta občine in še kom. Na teh srečanjih bi vloge iz časov pred volitvami zamenjali. Govorili bi vi krajani, poslušali pa mi. Na ta način bi funkcionarji in strankarski prvaki prišli do avtentičnih hotenj, vzpostavili bi pristen kontakt in lažje opredelili skupna stališča, ki naj jih uresničujemo v naslednjem mandatu tako na nivoju republike kot občine in krajevnih skupnosti.
Drugo takšno srečanje, ki bi prvemu sledilo, pa bi po enakih načelih organizirali z vodilnimi ljudmi gospodarstva (kamor spada tudi kmetijstvo in obrt) in infrastrukturnih dejavnosti. Nikakor ne smemo zanemariti dejstva in izgubiti iz vida, da želje krajanov lahko in moremo uresničiti samo skozi zdravo in možno gospodarstvo ter k ljudem in njihovim potrebam naravnam infrastrukturo. Če je politika služenje potem moraš vedeti kaj tvoj naročnik od tebe hoče in pričakuje in kaj on premore in zmore, da boš njegova pričakovanja lahko v tem okviru tudi uresničil, vsako lažno upanje zavaja in povzroča nevoljo, vsaka prepotentnost v zahtevah ogroža zdrave in znosne odnose ter razvoj, vsako pozabljanje na prvi cilj —- človeka in skrb za njega nas oddaljuje od temeljnega poslanstva služenja bljižnjemu.
Hkrati pa moramo vedeti, da je za uspeh in splošno zadovoljstvo državljana na drugi roki pomembno medsebojno zaupanje in složnost ter pomoč vseh in vsemu. To je tudi edino jamstvo, ki ga premoremo vsi, če si za to prizadevamo in tudi pogoj za dosego rezultatov, ki štejejo.
Zato bi prav iz razloga, ker se zavedam naporov, odpovedi in težav, ki nas čakajo in z zavestjo, da je naša usoda odvisna . tudi od nas vseh, neodvisno od strankarske pripadnosti, z optimizmom želel: bodimo srečni, podajmo si roke — vsi.
Ervin-A. Schvvarzbartl
je na kongresu sprejetaga programa ni nikakršnih razlogov, da temu sindikatg ne bi zaupali.
Dokaz za široko zaupanje delavstva v domžalski občini že imamo s tem, da se je do 26. aprila včlanilo v Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije 5.200 delavcev. Da bomo ne samo številčno, marveč tudi vsebinsko možnejši gremo od tu dalje.
ZATO VAS VABIM, DA STOPITE V KORAK Z NAMI, DA SE SKUPNO ZDRUŽENI V ZVEZI SVOBODNIH SINDIKATOV SLOVENIJE, BORIMO PROTI DRŽAVI IN PROTI KAPITALU, KO OGROŽATA NAŠE DELO, ZNANJE IN PLAČILO. ZDRUŽENI SMO MOČNEJŠI!
ZAHTEVA ZA ODSTOP PREDSEDNIKA SVETA ZSSS MIHE RAVNIKA V OBRAVNAVI
Predsedstvo os ZSSS je na svoji 1. seji sprejelo sklep v obliki zahteve za odstop Mihe Ravnika s funkcije predsednika Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Zahteva z obrazložitvijo je bila objavljena tudi v Delu.
V skladu s Statutom ZSSS so organi ZSSS dolžni obravnavati pobude in predloge članov in organov. Obravnavati jih morajo čimprej, najpozneje pa v dveh mesecih.
Aktivnosti v zvezi z zahtevo za odstop so že stekle. 9. maja letos je bil namreč organiziran sestanek članov predsedstva republiškega Sveta ZSSS in članov občinskega sveta ZSSS Domžale. Na njem je bil sprejet dogovor, da Svet ZSSS na 2. seji obravnava zahtevo za odstop. Seja bo predvidoma konec maja.
Mladi delavci, kmetje in intelektualci! Preberite zadnjo številko domžalskega poročevalca, kjer smo vam predstavili program dela občinskega sindikata, ki je del Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Seznanite se s programom in resolucijami, ki smo jih sprejeli na nedavno končanem 1. kongresu. Seznanite se s vašimi pravicami, ki jih boste pridobili, ko boste postali član našega in vašega sindikata. Zahtevajte od svojih sindikalnih zaupnikov, da vam povedo, kaj vam bomo zagotovili v sindikatu na ravni občine in kaj na ravni republike.
Ko se boste seznanili o vsem in uvideli, da smo skupaj z vami močnejši se nam pridružite. V podjetjih, šolah, državnih organih, bankah in obratovalnicah od sindikalnih zaupnikov zahtevajte pristopno izjavo in se včlanite.
Na vašo zahtevo vam bomo pristopno izjavo poslali tudi na dom ali pa se oglasite na našem naslovu: Občinski svet Zveze svobodnih sindikatov Slovenije — Domžale, Ljubljanska 70, I. nadstropje.
Ob tej priliki izrekam čestitko vsem tistim pettisočim delavcem, ki so postali člani naše organizacije obenem pa vlivam korajžo in program tistim, ki se boste za ta korak odločili jutri. igor Mlakar
Trije javni predlogi
Za neideološko obeleženje
V vsakem kraju, pa tudi v našem Mengšu, je vsaj nekaj zunanjih znakov, ki kažejo na močno zunanje ideološko obeleženje, ki je v zdajšnjem času močno skregano s sodobnim pogledom na svet. Zato javno predlagam, da to ustrezni organi čimprej uredijo, oz. preimenujejo v neobremenjene naslove.
DKD Svoboda oz. Delavsko kulturno društvo Svoboda. Menim, da Svoboda nima več kaj opraviti z današnjo kulturo, prav tako pa naziv »delavsko«. Po vojni so si tedanji ideologi, večinoma učitelji, ki so hoteli biti čez noč naduči-telji, izmišljevali takšne kratice in takšna imena društev, da nam gredo zdaj lasje pokonci. Morda je bilo to smiselno še nekaj mesecev po vojni, mogoče celo let, ampak danes je »svoboda« v tem kontekstu izgubila vsakršen pomen. Navadnega smrtnika spominja prej na unitaristične stalinistične čase, ko nam je bila svoboda zapovedana, vodstvo je uživalo njene sadove, ljudstvo pa je imelo pravico predvsem delati. Prav tako je nesmiseln privesek »delavsko«, kot da inteligenca pri tem nima kaj početi. Če pa je med »delavce« všteto tudi vse drugo prebivalstvo, je privesek še toliko bolj nesmiseln in odvečen. Predlagam preprosto Kulturno društvo, v mengeškem primeru pa bi se zlahka imenovalo Kulturno društvo Janez Trdina. Čeprav imamo že planinsko društvo s tem imenom, menim, da bi bilo smiselno poimenovati kulturno društvo po mengeškem velikem rojaku, kajti takšno ime bi povedalo neprimerno več, hkrati pa ne bi bilo tudi ideološko prav nič obremenjeno. Torej KD Janez Trdina Mengeš. Velika priložnost spremembe bi bila letos ob 160-letnici Trdinovega rojstva, ki ga mislijo Mengša-ni obeležiti z vrsto prireditev jeseni.
Nujno je treba spremeniti simbol Mengša, ki je zdaj talec iz Zaloke. Z vsem spoštovanjem do padlih je treba povedati, da to niso bili Mengšani in da je ta simbol že od vsega začetka zgrešeno izbran. Treba bi bilo razspisati natečaj, osnovati parlamentno komisijo in izbrati najboljšo vsebinsko in likovno rešitev za simbol Mengša. Seveda brez ideološke navlake. Ponuja se vsaj nekaj obrisov iz daljne zgodovine, morda iz nastanka Mengša ali pa takšna grafična rešitev, ki bi rakj predstavila z večimi odtenki v enem simbolu.
Še bolj nesmiseln pa se mi zdi drevored, kije po značilni jugoslovanski enosmerni evforiji posvečen enemu od naših vodij v preteklosti, Josipu Brozu. Če bi po tej logiki sadili drevesa po Mengšu, potem bi morali imeti tudi drevored Marije Terezije, Franca Jožefa ali pa vsaj sv. Mihaela. Pa nimamo ne enega ne drugega. Neumno se mi zdi, da bi rastla drevesa za osebnost, ki nam je po svoje krojila življenje dokaj enosmerno, ki nam je pustila veliko dolga ter nas znova in znova preseneča, da je imela po vsej Evropi kopico otrok, ljubic in žena. Vsaj drevesa naj rastejo sama, takšna, kot jih ima rada narava, brez ideologije, h kateri tako radi zapadamo. Predlagam, da se brez rompompoma odstrani obeležje »88. dreves za Tita«, tam pa posadi še eno drevo. Drevesa so naša pljuča, drevesa so naše življenje, zato je vse drugo nesmisel. Ob tem pa naj bi neobremenjeni zgodovinarji — ki jih je menda kaj tudi v naši občini — ugotovili, kateri datum je primernejši za praznovanje krajevnega praznika, ali je res 8. julij neprimerno izbran dan in ali ne bi veljalo mengeški park preprosto imenovati Športni park. Kdo ve, kdo bo še kdaj na vladi pri nas in zakaj naj bi bil park tako sala-mensko partizanski.
Vsem tistim pa, ki so ob teh vrsticah poskočili, priporočam, da se umirijo in najprej sami pri sebi ugotovijo, koliko so ideološko obremenjeni. Če so jih predlogi negativno vznemirili, vse že ne more biti v redu z njimi. Vse skupaj pa je vzeto iz proročnika za neobremenjene krajane.
Ivan Sivec
Narod si zapomni
Naše plakatne noči_
Vsem udeležencem v domžalski plakatni vojni
Francozi imajo svojo Šentjernejsko noč, Nemci so tisti, ki so pač preživeli Noč dolgih nožev, mi pa Plakatno noč! Menda jih je bilo celo več...
Noč je v zgodovinskem spominu prenekaterega od narodov zagotovo zapisana kot najnevarnejši del dneva. Od faraonskih spletk v starem Egiptu (nemara še od prej) pa vse do danes je bila noč, predvsem pa njeno temačno okrilje prostor za marsikaj. V politiki kot tudi drugje — predvsem za marsikaj nelepega.
Predvsem pa je noč — čas podgan, ki v okrilju teme zlezejo na površje in se brž ko se zasvita, vnovič poskrijejo tja, od koder so prišle. Kot ljudje!
Smo v Domžalah drugačni! Še malo ne!
Doživeli in preživeli smo plakatno vojno, začeto po načelu — Namen posvečuje sredstvo! Res je, v tej vojni ni počil niti en sam strel, četudi bi v prenesenem pomenu lahko rekli, da seje streljalo v čistost, neomadeževanost našega medstrankarskega soočanja, in ker namen pač (žal!!) posvečuje sredstvo, se je v imenu naših ciljev, naših volilnih perspektiv, naših kandidatov (prepričan sem, da brez njihove vednosti) trgalo in uničevalo s konkurentove. To je politika in kjer je ta doma, je lepota odpeketala že zdavnaj! Menda ji ne rečejo zastonj, da je kurba.
Noč ima že dolgo svojo moč in vsaj perspektivno, v imenu prihodnosti ne more biti tako hudo, če en plakat raztrgam in nadomestim z mojim. Saj se ponoči ne vidi.
in tako seje tisti dve ali tri noči trgalo, cefralo, dopisovalo, pripombe, žalitve, grafite, psovke, te spet prelepljalo in dopolnjevalo ter počelo za reklamiranje kandidatov še marsikaj...
Sčemeče oči noči pa so gledale — in videle. Podgane, borce noči, udeležence naše plakatne vojne. Kdo so bili? Od katere stranke? Ni pomembno! Pomembno je, da vedo sami.
Čisto in povsem dovolj! Brojan
Čeprav so seveda vsebinski vidiki zadnjih volitev pomembnejši od zunanjih znakov predvolilne kampanje, je le prav, da tudi s strani (dosedanje) opozicije nekoliko po-komentiramo tudi ta del, saj bodo mnoga spoznanja koristna tudi pri naslednjih, povsem normalnih volitvah. Reakcija je potrebna tudi zato, ker s strani (dosedanje) oblastne strukture prihajajo namigi, da so DEMOSovi aktivisti v t. i. »plakatni vojni« uporabljali tudi nizke udarce. Resnica pa je prav nasprotna!
Najprej moramo ugotoviti, da je seveda predvolilna kampanja potekala v dokaj neenakopravnem »boju«, saj so imele dosedanje »družbenopolitične« organizacije na voljo nekajkrat večja sredstva, poleg tega pa Še prostore, opremo, profesionalne kadre itd. Opozicija pa ni imela niti enega samega prostora, telefona, zelo malo sredstev in je vse njeno delovanje temeljilo le na veliki srčnosti in požrtvovalnosti njenih amaterskih »popoldanskih« aktivistov.
Vsi skupaj, stare in nove politične stranke, kot tudi mesta in vasi, pa nismo bili pripravljeni na intenzivne metode političnega marketinga. Tako kot doslej ni bilo potrebe po predvolilnem plakatiranju, tudi ekonomska propaganda še ni zaživela tako, kot v sosednjih zahodnih državah. Zato tudi še nimamo večjih površin, namenjenih za plakatiranje (zato so toliko bolj »trpele« razne druge površine, predvsem steklene ...) S prodorom tržnega gospodarstva pa se bodo povečale potrebe po ustreznih in samo temu namenjenih površinah, brez dvoma pa se bodo razvile tudi ustrezne specializirane reklamne agencije.
Zato smo pri teh prvih svobodnih volitvah tudi vsi skupaj morali biti nekoliko tolerantnejši do »divjega« plakatiranja. Tudi ekološko je naše okolje teh nekaj tednov bilo prav obremenjeno (v Ljubljani smo n. pr. na vsakem drugem drevesu videli pribit plakat, ki obljublja zeleno mesto, na njem pa seveda sliko kandidata zelenih .. .). No, druge možnosti pač ni bilo, posledice pa bodo tudi hitro odpravljene (papir prav hitro strohni, če ga že kdo ne odstrani.. .). Tudi ne bi imelo smisla drug drugemu očitati, koliko, kje in na kakšen način je kakšna stranka izobesila plakatov — saj smo bili načeloma VSI ENAKO BREZOBZIRNI.
Po naši oceni pa nismo bili enaki v ODSTRANJEVANJU plakatov nasprotnih strank. Lahko da so bile tudi posamezne izjeme, (katerih ne poznamo, bilo bi pa zelo dobro, če bi za takšne primere izvedeli), toda aktivisti opozicije smo načeloma pustili druge plakate pri miru. Naše načelo je bilo: NE STORI DRUGEMU TISTEGA, ČESAR TUDI SAM NE ŽELIŠ, DA TEBI STORIJO! Nič kolikokrat smo razočarani odšli izpred lokala, če smo videli, da je že zapolnjen z drugimi letaki, nismo pa jih odstranjevali ali poškodovali.
Po drugi strani pa je bilo odstranjevanje letakov opozicije očitno celo zelo dobro organizirano. Imamo veliko pričevanj in dokumen-
Plakati: Informacija ali nasilje nad občani
iN*   PIP i
tov, ki dokazujejo, da je naši akciji razobešanja letakov že čez nekaj ur (praviloma ponoči) sledila akcija TRGANJA. Bili smo seveda razočarani in ogorčeni, toda NISMO se maščevali - TAKŠNE METODE SO NAM TUJE, saj se zavedamo, da nas v tem zgodovinskem in prelomnem obdobju bolj potiskajo nazaj na Balkan, kot tja, kamor želimo — v Evropo.
Opozoriti moramo tudi na nekatere primere neenakopravnega odnosa do političnih strank glede dovoljenja (ali vsaj toleriranja) za izobešanje predvolilnih plakatov v lokalih. Jasno je, da lastnikov privatnih lokalov ne more nihče prisi-Jiti, da dovolijo izobešenje plaka-™ta, ki jim je antipatičen. In če je imel tako lastnik bara Bled v svojem lokalu ves čas le sliko Kučana, je to pač njegova stvar. Druga pa je stvar z »družbenimi« lokali. Kdo je dal prodajalkam samopostrežbe na Količevem pravico, da so ves mesec imele Z NOTRANJE STRANI trgovine nalepljene vse vrste komunističnih in socialističnih plakatov in slik, vse ostale pa so takoj odstranjevale, tudi če so bile pritrjene z zunanje strani? Ko smo jim to očitali, nam je gospa Krambergerjeva arogantno odgovorila, da Kučanova sllika v trgovini bo, Pučnikova pa ne, ker je to pač NJIHOVA trgovina. Vodstvu Napredka zato postavljamo naslednja javna vprašanja:
1. Ali so morda že izvedli PRIVATIZACIJO trgovin?
2. Ali so izdali kakšna navodila glede (ne)izobešanja plakatov?
3. Ali so kdaj kontrolirali izvrševanje teh navodil? (Na Količevem jih zagotovo niso, saj Kučan v zadnjem mesecu ni nikdar manjkal ...)
4. Ali se zavedajo negativnih posledic tako šovinističnega obnašanja, kot so ga pokazali v samopostrežbi Količevo, na ugled podjetja ter na NEGATIVNE komercialne posledice za lokale, ki bodo zasloveli kot »trdnjave« ene same stranke?
Želeli smo le opozoriti, da je bila opozicija tokrat tudi glede plakatov v podrejenem položaju. To k sreči sicer ni bistveno ogrozilo njenega uspeha, prav pa je, da se takšne krivice preprečijo pri naslednjih volitvah. Politična kultura zahteva enakopraven položaj vseh strank, ne glede na to ali so na oblasti ali v opoziciji. Mi se bomo tega vedno držali!
Slovenska demokratična zveza Odbor za Domžale
Napotek za stare in nove čase:
Lepa beseda lepo mesto najde...
Star in učinkovit pregovor. To naj bi veljalo tudi danes. Če pa že hočeš kdaj koga prizadeti ali kaznovati, ga udari z besedo, ne pa z mečem, preganjanjem, izolacijo ali z zaporom. V tem je bistvo prenove naše družbe. Toda z besedo udari kulturno, dostojno, olikano! Povsod po svetu velja, da tisti, ki drugemu jemlje dobro ime ali ga postavlja v drugo-razrednost, nazadnje vse to pade nazaj nanj.
Tudi vsakdo, ki se ob kakršnikoli priložnosti hvali in trka po prsih za nekakšne zasluge, pride na vrsto. Saj tisti rek LASTNA HVALA SE PO BLATU VAUA, še drži.
Vse to naj bi veljalo tudi za nas. Če bomo ob teh spremembah prišli v pravno državo, bo javna beseda postala najmočnejše orožje, tako za obrambo kot za pridobivanje somišljenikov.
Najbolj učinkovito kritiko vzhodnega režima in sistema smo lahko slišali iz ust velikega Čeha Vaclava Havla, ki je na vprašanje, kako v naprej in kako s svetovnim nazorom, odgovoril: »Socializem — kaj pa je to SOCIALIZEM?« Nobenih očitkov, vendar so te besede udarile huje kot sto mitingov resnice skupaj.
Živimo v razburkanih časih, posebno če pomislimo na zaspana leta pod vodstvom monolitne stranke, ki je z zapo ri in političnimi procesi vse sproti »počedila«. Tako so našo zaspanost poživljali edino »petelini«, ki so prekmalu »zapeli«.
Prva zbuditev Slovencev se je »zgodila« z objavo SKUPNIH JEDER. Ob tem smo se šele zavedli, kako sta zapostavljene naš jezik in naša narodna bitnost.
Drugič smo se zbudili s političnim procesom PROTI ČETVERICI. Takrat smo se Slovenci dokončno narodnostno predramili. Pri vsem tem pa ni šlo le za politično zavest, ker v tem pogledu smo le še različni; vse nas je hudo prizadelo ponižanje zaradi zapostavljanja našega jezika na procesu — naše materinščine. V srcu Slovenije je bilo sojenje opravljeno v nedomačem jeziku. Zunanje ogrožanje nas je začelo združevati. Tako smo za današnjo veliko osveščenost slovenskih državljanov lahko hvaležni jugu. Če bi vseh teh »dogodkov« ne bilo, bi danes ne šlo volit toliko Slovencev.
To velja tudi za naprej — dokler bomo ogroženi, bomo ljudje na sončni strani Alp »skupaj držali«. Ko pa te nevarnosti ne bo več, je pa glede naše enotnosti še vprašanje.
Torej, za vse to je prava skrbnica naša armija. Ko je slovenska monolitnost ob volitvah začela malo pešati, je za poživitev brž poskrbela spet armija. V Slovenijo je poslala svojega predstavnika in Slovenci smo enoglasno obsodili, da je to neokusna medvolilna poteza. V vsakem primeru smo iz vsega tega zaenkrat boljši konec potegnili KRANJSKI JANEZI. Recimo, da vsi o vsem vse še verjamemo.
Da bi le teh »stricev«, ki nam od časa do časa malo navi-jejo ušesa, in nam tako pomagajo, da se zavedamo dobe, v kateri živimo, prehitro ne zmanjkalo. Z njihovo pomočjo bomo, verjetno končno dozoreli v samostojno in neodvisno Slovenijo.
Državljan na sončni strani Alp
Na oslu piše: »To je konj«
Svobodni sindikati, Neodvisni dnevnik, Svobodne volitve, Stranka demokratične prenove, Demokratizacija po dolgem in počez!
Kaj pa ti spremenjeni nazivi pravzaprav hočejo povedati? Da so bili do včeraj nesvobodni sindikati, Dnevnik da je bil odvisen, vse volitve od leta 1945 naprej da niso bile svobodne, oz. da sploh niso bile volitve? Da je bilo v deželi eno samo nasilje!?
Ali se vam ne zdi, da se nam cel svet malo smeje? Leta in leta smo trobili, da na svetu ni bolj napredne družbe, kot je naša. Da imamo pri nas največ svobode. Da imamo najbolj urejeno socialno zavarovanje, najboljše zdravstvo, najboljše šolstvo, da o najboljšem gospodarstvu in gospodarjenju ter o našem znamenitem samoupravljanju sploh ne govorimo. Kulturno-prosvetna društva smo preimenovali v Svobode, povojni čas pa smo poimenovali PO SVOBODI in PO OSVOBODITVI. Z vsega sveta so hodili k nam opazovat in študirat samoupravljanje in najbolj napreden sistem. Vsemu svetu smo solili pamet in mu dokazovali, da smo nekakšen vzorec napredka. Včasih je kar zmanjkalo superlativov!
Kar naenkrat pa kot strela z neba: SPREMEMBA IMENA! Pri časopisu so ostali isti uredniki oz. urednika, z enakimi idejami in načeli kot doslej; pri sindikatu isti plačani funkcionarji, ki žive od delavčevega denarja. Od kot jim smisel in pravica, da so se preimenovali? Ali res zadostuje in kaj sploh pomeni sprememba naziva, naslova. Prebeljena stara hiša še zmerom ostane stara. Za koga ali proti komu so se že do včeraj »borili«? Koga so do včeraj zagovarjali? Za čigav denar so leta in leta tudi mlatili slamo in vezali otrobe? Za koga bodo delovali danes? Ali bo denar za tako početje tudi za naprej?
Ali jih ni bilo mogoče malo strah, pa so šli in si spremenili ime? Kajne, besede SVOBODA, NEODVISNOST, DEMOKRACIJA, DEMOKRATIČNOST, DEMOKRATIZACIJA so »širokim ljudskim množicam« všeč in ni hudir, da ne bi držali z njimi (beri: jih plačevali še naprej).
Sploh pa še niso povedali, od koga so bili do včeraj odvisni, od koga tlačeni, kdo jih je oviral, kdo jih onemogočal, kdo jih stiskal za vrat? Da mogoče niso tlačili tudi sami sebe, saj so bili večina vsi »ORGANIZIRANI«!
Danes zlepa ne srečaš časopisa, kjer ne bi bilo vsaj nekaj prispevkov o vseh mogočih materialnih in moralnih krizah. Da je zavoženo gospodarstvo, zdravstvo, kmetijstvo, gozdarstvo, šolstvo in še in še! Vode so okužene, ozračje zastrupljeno, gozdovi umirajo — obenem pa milijarde in milijarde porabljamo za nesmiselne stvari.
Ali bomo vse te krize res odpravili samo s spremembo imena, naslova? Ali vse to ne cika na star vic, ko je bilo na osla napisano: TO JE KONJ. V povezavi s takimi dogajanji in po vašem zgledu naj bi banka na pročelje dala napis POŠTENA BANKA, trgovina pa ODSLEJ VAS NE BOMO VEČ GOLJUFALI, ali OD DANES POŠTENA MLEKARNA (ki kmetom pošteno in sproti plačuje mleko oz. tolščo) Pa še: NIČ VEČ TE ZASTRUPLJAJOČA KEMIČNA TOVARNA, NEPRISTRANSKI RADIO, ODKRITA TELEVIZIJA, seveda pa tudi NIČ VEČ TE OKROG PRINAŠAJOČA TRGOVINA ZA ZASTAVNIMI AVTOMOBILI.
Ali se bo dalo vsa ta naša povojna leta res zaviti v časopisni papir in vse skupaj obtežiti z betonom, da naslednje generacije ne bi kaj preveč zvedele o vsem tem. Živi povojni dovčerajšnji oblastniki in njihovi nasledniki pa ne zmorejo sprejeti ponujene roke sprave, to je pri-znanje kakršnihkoli qrehov (kot je to storila druga stran).
Če bi bili kaj stanovitni, če bi bili prepričani, da ste do zdaj delali prav in da ste tam, kjer ste, po vojni ljudstva — le zakaj je bilo potem sploh potrebno spremeniti ime?!
France Cerar
Društvo nekadilcev DOMŽALE_
Razpis za literarni natečaj na temo:
Kako naj pomagam staršem, da se odvadijo kajenja?
Naprošamo literarna društva in posameznike, da se odzovejo na razpisano temo natečaja in pošljejo svoje prispevke na OK SZ, Ljubljanska 70, Domžale.
Najboljši literarni prispevki bodo razstavljeni v Knjižnici in Zdravstvenem domu Domžale, objavili pa jih bomo tudi v občinskem poročevalcu ...
Rok za oddajo literarnih del je 15. junij
Kako naj pomagam staršem, da se odvadijo kajenja ...
31. maj — svetovni dan brez tobaka_
Svetovna zdravstvena organizacija je 31. maj proglasila za svetovni dan brez tobaka. Nekadilci združeni v društvu nekadilcev Domžale, ki se povezujemo, da bi si zagotovili s tobakom nezastrupljen in usmrajen zrak, vsi mi bi želeli, da se v naši navzočnosti ne kadi. Opozarjamo kako nesodobno, grdo, nezdravo strupeno in uničujoče je kajenje, predlagamo, da v teh dneh pred 31. majem vsi in povsod poudarimo. Da ko danes govorimo o kajenju to ni tako, kot je bilo pred leti. Tempo življenja je bil mirnejši, zrak, voda in hrana čista in zdrava. Danes večina kadilcev dela v zaprtih prostorih.
Nekadilci imajo vso pravico kadilce vedno in povsod brez strahu opozarjati. Oprostite, jaz ne kadim in prosim, da tudi vi v moji prisotnosti ne kadite. Kadilci bi se morali zavedati, da je to, da kadijo, napad na nekadilčevo zdravje.
Povsod se moramo zavzemati, da bodoče mamice — noseče žene in doječe matere ne bi kadile, ker s krvjo in mlekom prehaja strup tudi na otroka. V mestih, kjer merimo zrak glede na koncentracijo škodljivih plinov, otrokom odsvetujemo gibanje zunaj. Pri tem popolnoma pozabljamo, da je otrok doma v zaprtih prostorih ob mamici in očetu — kadilcih velikokrat na slabšem, kot bi bil zunaj. Mamice in očetje, ali kdaj pomislite, da zastrupljate svojega otroka. Na to bi morali misliti ko govorimo, da želimo zagotoviti zdrav slovenski rod. Brez zdravega okolja tudi zdravega mladega rodu ne bo.
Kajenje pa je treba obravnavati tudi na delovnem mestu glede na 45. člen zakona o varstvu pri delu. Ta člen se glasi: Organizacija združenega dela in skupnost s samoupravnim splošnim aktom določi prostore, v katerih kajenje ni dovoljeno ... V delovnih organizacijah je treba graditi ugled na kajenje. Nekadilec je produktivnejši, bolj kulturen in ne pušča za seboj svinjarije, ki jo morajo drugi čistiti. Nekadilec je od razpoložljivega delovnega časa več na delu.
Pred dvema letoma so osnovne šole v sodelovanju z izvršnim odborom društva nekadilcev speljale lep program pisanja nalog na temo o kajenju. Tako bo tudi letos. Odzovite se na vabilo!
Dolenc Anton
Zveza prijateljev mladine Domžale organizira na Krku:
Poletne kolonije na morju...
Cena za desetdnevne počitnice na morju znaša 1.630,00 dinarjev. Zveza prijateljev mladine Domžale bo organizirala v času počitnic letovanje za šolarje v Počitniškem domu občine Domžale na otoku Krju v kraju Porat.
Letovanje bo organizirano v treh izmenah in sicer:
I. izmena od 17. 7. do 26. 7.1990 (10 dni)
II. izmena od 27. 7. do 5. 8.1990 (10 dni)
III. izmena od 6. 8. do 15. 8.1990
Cena za 10 polnih penzionov znaša 1.500,00 di-n + 130,00 din stroški prevoza.
PRIJAVITE se lahko do 31. maja 1990 na sedežu: Občinske organizacije Rdečega križa Domžale, Ljubljanska 36 (2. vhod) in sicer:
— ponedeljek     od 8. do 13. ure
— sreda od 8. do 13. ure in od 14. do 18. ure
— petek od 8. do 12. ure.
Pri prijavi boste prejeli pogodbo, 3 položnice (obročno plačevanje), ki so plačljive:
1. obrok do konca maja, 2. obrok do konca junija in 3. obrok do odhoda na letovanje, ter
tiskovino, s katero bo šolar pred odhodom obiskal zdravnika.
Odhod otrok na letovanje bo 17.7., 27.7. in 6.8. ob 6. uri zjutraj s ploščadi za veleblagovnico v Domžalah, po-vratek pa 26. 7., 5. 8.'in 15. 8. ob 21. uri na istem kraju.
Za dodatne informacije se obrnite na telefon 721-246 g. Brane Kosmač in 721-022 interna 53 g. Milan Vidmar. •
Predsednica ZPM Domžale Štefka MLAKAR, I. r.
Steže
zavarovali
posevke?
Kot že nekaj let doslej sta tudi letos Zavarovalna skupnost Triglav, Poslovna enota Domžale Kamnik in Kmetijska zadruga Emona Domžale pripravili skupinsko zavarovanje kmetijskih posevkov, v okviru katerega vsem kmetijskim proizvajalcem ponujata vrsto prednosti in olajšav ter jih obenem pozivata, da tudi letos zavarujejo posevke.
Kultura	pricakov. pridelek (kg)	cena za kg (din)	prem. zavar. vsota stopnja (%)		premija 10%KA VAL/90 5% davek	popust 20/20 (%)	cena/ha
pšenica	4.000	3,00	12.000,00	2,21	306,30	40	183,80
koruza silaža	40.000	0,50	20.000,00	1,40	323,40	40	194,00
koruza zrnje ječmen oves	5.000	2,80	14.000,00	1,87	302,40	40	181,40
	4.000	3,00	12.000,00	2,21	306,30	40	183,90
proso	2.500	5,00	12.500100	1,87	270,10	40	162,10
oljna repica zelje	2.500	5,00	12.500,00	4,30	620,80	40	372,50
	35.000	1,00	35.000,00	3,4	1374,50	40	824,70
40 odstotkov popusta
Zavarovanje bo sklenila Kmetijska zadruga za vse kmetovalce, ki bodo pravočasno prijavili svoje površine, zavarovanje pa bodo vsi interesenti lahko sklenili po svojih zadružnih enotah pospeševalne službe — sklepanje bo organizirano po zbiralnicah mleka, o točnih datumih boste vsi kmetje obveščeni naknadno.
Skupinsko zavarovanje je ugodno, ker ponuja 40 odstotkov popusta: 20 odstotkov popusta omogo-,ča Zavarovalna skupnost Triglav iz naslova skupinskega zavarovanja, 20 odstotkov popusta pa bo pokril Odbor za pospeševanje kmetijstva posamezne občine.
Pšenica, koruza .. .
Zavarujete lahko: pšenico, koruzo silažo, koruzo zrnje, ječmen, oves, proso, oljno repico in zelje. Premije resnično niso visoke, saj si
tako Zavarovalna skupnost kot Kmetijska zadruga Domžale prizadevata, da bi omogočili zavarovanje kar največ ha zemljišč. V pojasnilo, če se preračunate po spodnji lestvici, boste ugotovili, da premija zavarovanja za hektar zemljišča znaša prav toliko denarja, kot jo boste dobili (dali) za vrečo pšenice, to pa ni prav veliko, če vemo, koliko vreč pšenice lahko uniči toča na hektaru zemljišča.
Zavarovalna skupnost Triglav in Kmetijska zadruga Emona Domžale zato vabita vse kmetovalce, da svoje posevke zavarujejo ter si tako kljub morebitrnim vremenskim ne-prilikam zagotovijo del dohodka iz naslova pravočasnega zavarovanja posevkov.
Vaše prijave pa pričakujejo do 10. junija 1990 na vaših zadružnih enotah!
V. V.
VSEM VOLILNIM ODBOROM
OBČINSKA NAŠI OBČINI LJUJE VSEM ČLANOM TER
VOLILNA KOMISIJA V SE ISKRENO ZAHVA-PREDSEDNIKOM IN NJIHOVIM NAMESTNIKOM V VOLILNIH ODBORIH, KI SO SPREMLJALI IN IZVAJALI LETOŠNJE VOLITVE.
BREZ VAŠE POMOČI, BREZ VAŠE POŽRTVOVALNOSTI VOLITEV~NE BI MOGLI IZPELJATI.
ZATO VSEM, TAKO V SKUPNOSTIH, KOT V ISKRENA HVALA.
KRAJEVNIH PODJETJIH,
OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA
Delavci pri obrtnikih v občini Domžale člani sindikata
razpis
letovanja v počitniških prikolicah
OO sindikata delavcev zaposlenih pri obrtnikih
PRIJAVITE SE NAJKASNEJE DO ČETRTKA 31. MAJA 1990 NA NASLOV: OO sindikata delavcev zaposlenih pri obrtnikih, Vir, Šaranovičeva 21 a 61230 Domžale.
V pisni prijavi navedite KDAJ ŽELITE LETOVATI (glavni in rezervni termin) TER KDO NAMERAVA Z VAMI LETOVATI.
PRIKOLICE SO POSTAVUENE V KAMPU KAZALINA - BA-NJOLE IN SO OPREMLJENE ZA BIVANJE PETIH OSEB. IZMENA TRAJA 10 DNI.
CENA BIVANJA JE JULIJA IN AVGUSTA 1.400,00 DINARJEV ZA DESET DNI.
PRAVICO LETOVANJA V PRIKOLICAH IMAJO IZKLJUČNO ČLANI OO SINDIKATA, zato prijavi priložite dokazilo o plačilu članarine od 01. 01. 1990 dalje.
Prednost letovanja imajo tisti člani OO, ki do sedaj še niso letovali v prikolicah OO sindikata delavcev pri obrtnikih.
Nemara najnevarnejše domžalsko križišče
Aktualno:
Križišče, Kjer vas
čaka nesreča
S preureditvijo je postalo križišče magistralne ceste Ljubljana Maribor s Prešernovo in Obrtniško še bolj nevarno in prometno sporno
Že nekaj časa, odkar je nanovo urejeno omenjeno križišče, v njem prihaja do pogostejših nesreč, kot pa so se dogajale prej. Občani se sprašujemo, kako je to mogoče, saj bi bilo normalno pričakovati, da bo z novo cestno ureditvijo nesreč manj. Četudi smo nestrokovnjaki, ugotavljamo pomanjkljivo in napačno prometno signalizacijo, predvsem pa se čudimo, da se pristojni organi ne zavzamejo za ureditev razmer v tem križišču. Tisti, ki živimo v, ob križišču ali tik ob njem, vsakodnevno opažamo nešteto nezgod v cestnem prometu in številne prekrške brezvestnih voznikov.
Posebno poglavje v križišču je »otok«, ki so mu namenili čudno in nam nepoznano namembnost. Prisotnost tega otoka je po naših ocenah kriva že mnogih nezgod, tudi hudih. Zaradi robu in situacij, do katerih v križišču prihaja, je bil ta otok prizorišče že več nesreč, trčenj in poškodovanj znaka, ter vzrok za prevrnitev več avtomobilov. Zakaj pristojni tega ne vidijo, odgovorni pa tega ne preprečijo? Prometna norija v križišču traja še naprej!
Kdo bo naposled odstranil otok, ki prinaša nesreče. Koliko mrtvih mora še biti, da ga bodo odstranili? Kaj pravijo na to pristojni občinski in republiški organi? Menda jim ne more biti vseeno!
Omenim naj, da je pred križiščem z magistralno cesto postavljen prometni znak STOP enako z nasprotne strani, ki ju pa malokdo upošteva in se po njiju ravna. Želeli bi si, da bi se pristojni občinski strokovnjak ali kdo z višje tj. republiške ravni postavil za pol ure v križišče. Videl bi, kakšna velika zmeda v križišču vlada. Prekrškov je ničkoliko! Največja nevarnost pa je hitrost. Divjakov na sicer ravni cesti je ogromno!
V članku v časopisu DELO, dne 25. 1. 1988, na strani 5 je novinar DELA Janez Petkovšek zapisal naslednje:
»Cesta do Trojan prenevarna.«
Predstavniki domžalske občine so že tedaj menili, da se je s spremembo cestne signalizacije v letu 1986 (gre za odstranitev cestnih znakov) s tem, ko je hitrost omejena le na vhodu v mesto Domžale, bistveno zmanjšala prometna varnost. Zaradi te poteze vozniki sedaj drvijo preko dovoljene hitrosti, ker ne smatrajo, da omejitev sploh še je. Tudi cela črta in križišče ne pomenita za brezbrižne voznike kake ovire v divjanju. Kdo bo ustavil to norijo?
Občan s Prešernove (naslov v uredništvu)
Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani VDO Biotehniška fakulteta VTOZD ZA ŽIVINOREJO Groblje 3,61230 Domžale
Komisija za delovna razmerja
objavlja
prosto delovno mesto
KUHAR
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje:
— da so končali poklicno šolo kuharske smeri
— da imajo najmanj 2 letne ustrezne delovne izkušnje.
Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Poskusno delo 3 mesece. Stanovanja ni.
Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov VDO Biotehniška fakulteta, VTOZD ZA ŽIVINOREJO, Groblje 3, 61230 Domžale. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po sprejemu sklepa.
Za honorarno delo v prehrambeni stroki v dopoldanskem času (8 ur) rabimo spretno mlajšo upokojenko. Tel. 724-131
Popravilo dimnikov, streh, žlebov, barvanje napiščev in salonitnih streh, pleskarska in soboslokarska dela. Naslov v uredništvu.
Žene zadružnice na skupni poti
Občinska organizacija Rdečega križa Domžale
OBČINSKA ORGANIZACIJA RDEČEGA KRIŽA
pripravlja v občini Domžale 22. vse slovensko akcijo zbiranja oblačila, obutve, posteljnine, šotore, pohištva.
AKCIJA ZBIRANJA BO ZADNJI ČETRTEK V MESECU MAJU - 31.5. 1990 od 17.-19. ure.
Akcija zbiranja bo potekala po določenih zbirnih centrih, kamor bodo občani dostavili darovane predmete.
Organiziran bo tudi štab akcije telefonska št. štaba je 721-246. Za večje predmete (pohištvo) sporočite po telefonu teden dni pred pričetkom akcije. NAMEN IN CIUI AKCIJE:
Z akcijo želimo uresničevati predvsem naslednje cilje:
— ustvarjanje novih možnosti za sprotno reševanje socialne problematike in potreb po tovrstni pomoči;
— razvijanje solidarnosti med organizacijami RKS;
— obnavljanje zalog za pomoč v morebitnih naravnih ali drugih hudih nesrečah v SRS, SFRJ ali v tujini;
— preverjanje organizacijske, mobilizacijske in operativne sposobnosti organizacij RKS;
1. KRAJEVNA SKUPNOST VENCUA PERKA (sedež, pisarna — KS — bivša OŠ)
2. DRUŠTVO UPOKOJENCEV (Simona Jenka — bloki)
3. DOM UPOKOJENCEV - VHOD Cesta talcev
4. STARI DOM UPOKOJENCEV SIS — Ljubljanska c. 36
5. HALA KOMUNALNEGA CENTRA vhod zadaj
6. POKLICNA ŠOLA DOMŽALE nasproti Heliosa Ljubljanska c. 105
7. OSNOVNA ŠOLA ŠLANDROVE BRIGADE glavni vhod
8. TRGOVINA ZABORŠT - RAPE
9. KRAJEVNA SKUPNOST IHAN gasilski dom
10. GASILSKI DOM STUDA
11. GLAVNO SKLADIŠČE
Zaklonišče SPB I — Parkirišča — Pod stavbo nasproti železniške postaje
12. KRAJEVNA SKUPNOST MENGEŠ
— Dom upokojencev Mengeš
— Samopostrežba Blejčeva
— Loka — Gasilski dom
13. KRAJEVNA SKUPNOST JARŠE Gasilski dom Jarše
14. KRAJEVNA SKUPNOST RADOMLJE Osnovna šola Radomlje
15. KRAJEVNA SKUPNOST VIR Krajevna skupnost.Vir
16. KRAJEVNA SKUPNOST DOB Osnovna šola Dob
17. KRAJEVNA SKUPNOST TRZIN Osnovna šola Trzin
19. KRAJEVNA SKUPNOST DRAGOMEU - PŠATA Osnovna šola Dragomelj
Občane opozarjamo, da bomo akcijo zaključili ob 19. uri zato naprošamo, da dostavijo predmete do 17. ure.
Vsa gospodinjstva bodo prejela pisma občanom. Opozarjamo, da pouličnega zbiranja ne bo. Zbiranje je organizirano po zbirnih centrih kot so navedeni in objavljeni. Opozarjamo, da ne zbiramo odpadnega meteriala. OBČINSKA ORGANIZACIJA RK DOMŽALE Štab akcije
Moravče pri Domžalah
Društvena konferenca:
V nedeljo 18. marca 1990 so pripravili letno konferenco moravskih upokojencev. Konferenca je bila v prostorih Delovne organizacije »Rašica« v Moravčah.
Od skupaj 327 članov se jo je udeležilo večje število upokojencev obeh spolov. Prvi del je bil namenjen kulturnemu programu, ki so ga izvajali domači pevski zbor pod vodstvom zborovodja Lojzeta Štefana, sledil je nastop recitatorke Francke Kosmač in ansambla bratov Svetlin iz Tustanja. Vse prisotne je pozdravil Bogo Germovšek, predsednik DU Moravče. Sledila so posamezna poročila o dejavnosti DU za preteklo leto in program dela za leto 1990. Iz poročil je bilo ugotovljeno, da je bil program aktivnosti v celoti izvršen, in še več.
V društvu upokojencev je včlanjenih 372 upokojencev iz štirih krajevnih skupnosti bivše občine Moravče. Od teh je 140 starostnih, 61 invalidov, 74 družinskih, 73 kmečkih in 24 ostalih članov. Na Vzajemnost je naročenih 191 upokojencev, vzajemno samopomoč sprejema 58 članov. V letu •989 je umrlo 21 članov. Med člani je tudi Franc Peterka iz Dol pri Krašcah, upokojeni general JLA, ki živi v Beogradu.
Izvršene so bile kadrovske spre-niembe: za novega predsednika je bil izvoljen tovariš Anton Cerar, za podpredsednika Ivan Korošec, za tajnika Alojz Komočar in za po-verjenike: Bogo Germovšek, Ivan Urankar, Marija Jemec, Alojz Ko-rnočar, Jože Krulc in Angelca Novak. Za častnega člana pa predlagana — dosedanja društvena tajnica Mara Šegula, ki vestno in brezplačno opravlja tajniške posle že celih 27 let. Zaradi starosti in bolezni je prosila za zamenjavo. Ustanovljena je bila sekcija narodnih noš pri DU Moravče, katere vodja je Anton Siegnar.
Trenutno je v sekciji 16 članov —- upokojencev obeh spolov, ki imajo tudi narodne noše. Pripravljajo se na javne nastope v domačem kraju in pozneje drugod.
Očitno je, da tudi to, sicer majhno podeželsko društvo upokojen-
cev dobro dela in lepo napreduje. Povejmo tudi, da je uvod in konec dobo izvedene letne konference popestril društveni pevski zbor pod vodstvom Lojzeta Štefana in domači glasbi bratov Svetlin.
Jože Novak
Ze več let zaporedoma Kmetijska zadruga Emona Domžale organizira strokovne ekskurzije za zadružnike. Tokrat so šle na strokovni ogled zasebne živinorejske farme blizu Benetk žene zadružnice iz zadružne enote Domžale, nekaj dni pozneje pa tudi zadružnice iz ZE Lukovica.
Ogledale so si sodobno prirejo mleka, računalniško opremljen molzni sistem Alfa Laval, zanimale so se za pospešeno zorenje gnojevke in druge posebnosti. Združile so koristno s prijetnim in si ogledale kulturne ter zgodovinske znamenitosti v Benetkah.
Ko so primerjale naše pogoje kmetovanja s tamkajšnjimi, so ugotovile, da je jugoslovanski državni odnos do kmetijstva bolj mačehovski kot ne. To razliko v
pogojih kmetovanje je bilo opaziti tako v pogledu tehnične razvitosti zasebne kmetije v kraju Pal-manovi, kot tudi v telesni izčrpanosti marsikatere naše zadružni-
ce, ki mora trdo delati na svoji zemlji. Vendar žilavost naših kmetic je vsestransko vzorna. Na strokovni ekskurziji jih je marsikaj zanimalo, bodisi posebno hitro razstoča vrsta trave za siliranje, neki novi krmni posevek, neznana vrsta plevela, poseben način baliranja slame in podobno.
Miso skrivale tudi svojega velikega zanimanja za umetniške in zgodovinske vrednote Benetk. S tem so pokazale svojo celovitost, ki ni omejena samo na ljubezen do zemlje, temveč je njihova duhovna narava mnogo širša.
S tem so, tako kot že večkrat, dokazale, da jim bi vsakdo, ki ni kmet ali tisti, ki povsem ne razume težavnosti življenja na kmetiji, delal krivico. Vredne so vsega spoštovanja za delo, ki ga s po-
žrtvovalnostjo opravljajo. Njihova navezanost na zemljo je očitna. Dokaz temu se kaže v besedah ene izmed žena, ki ni rekla samo v svojem imenu: »Ca ni, ki bi nas lahko pregnal z naše zemlje. To kar se je dalo videti je lepo, vendar živim in delam najraje doma«.
Ob tem se moramo zavedati, da je delo na kmetijah in v zadružništvu sploh potrebno večje družbene pozornosti, kajti tako težki pogoji, ki vladajo sedaj za kmeta, ne smejo dolgo trajati, ker nihče ne želi, da bi bili v neodvisni Sloveniji lačni tujega kruha. Preostaja nam upanje, da se morajo z novimi družbenimi spremembami izboljšati tudi pogoji življenja in dela na kmetiji.
Dalibor Hladnik
Desetletnica mengeškega taborništva
Uporni plamen uspešno gori
Pred nedavnim je bila na mengeški šoli redna letna konferenca tabornikov Odreda upornega plamena, ob desetletnici uspešnega delovanja pa so razvili svoj prapor, močno pomladili vodstvo ter se z zadovoljstvom sprehodili po prehojeni poti. Vsem zaslužnim članom so izročili tudi priznanja, srečanje pa se je razvilo v prijeten taborniški večer do zgodnjih jutranjih ur. O desetletnem delu je nekaj več povedal LOJZE RUČMAN, ki je bil deset let starešina tega Odreda in eden od vodilnih mož, da so mengeški taborniki tako dobro uspevali tako pri svojih aktivnostih kot v povezovanju z drugimi društvi in krajem.
včasih tudi zgodi, da se po njej vrneta dva, fant s punco ali punca s fantom.
Ob desetletnici so na šoli slovesno razvili svoj prapor, za katerega so prispevali denar obrtniki, delovne organizacije in druga društva. Ob tej priložnosti sta spregovorila tudi Jože Pogačnik kot predstavnik občinske skupščine in Slavko Pi-
šek kot predstavnik krajevne skupnosti. Mesto starešine je po Ru-čmanovem desetletnem zagnanem delu prevzela mlada Mateja Slokan, Ručman pa je postal gospodar Odreda.
Oči pa so seveda uprte tudi v na-daljne delo. Letos bodo postavili tabor spet v Bohinju, tokrat v začetku avgusta. Natančni napotki Dodo objavljeni v njihovi omarici na Kulturnem domu v Mengšu. Če bi radi taborili, če bi se radi izurili v praktičnih veščinah, če imate radi naravo in prijetno družbo — se jim pridružite! Mengeški Uporni plamen gori ob vsakem vremenu uspešno . . .
Ivan Sivec
J
Začetki povojnega mengeškega taborništva segajo precej dlje nazaj kot samo deset let. Že leta 1959 je bila na mengeški šoli ustanovljena taborniška četa, ki pa ni dolgo delovala. Ponovni poskus v povezavi s četo Bistriških gamsov iz Kamnika je uspel leta 1963, ob pomoči OST Domžale.
Do samostojne taborniške organizacije pa je prišlo 11.3.1980, na pobudo Ivana Smoleta, Jureta Riflja in Lojzeta Ručmana.
V desetletnem obdobju so mengeški taborniki Odreda upornega plamena zabeležili vrsto aktivnosti, med katere štejejo izredno uspešen samostojni tabor leta 1980 v Kamniški Bistrici, več zelo uspešnih taborov v nepozabnem Bohinju, leta 1984 enkraten tabor v Gribljah ob Kolpi . . . Organizirali so tudi več propagandnih taborov ob mengeški šoli, katerih namen je bil predstaviti taborniško delo drugim občanom, pripravljali pa so tudi družabna srečanja, čajanke, krese na Gobavici itd. Udeleževali so se tudi tekmovalnih taborov tako v občinskem kot republiškem in celo zveznem merilu. Na vseh so dosegli lepe uspehe. Ekipa deklet je na primer na republiškem tekmovanju zasedla kar drugo mesto, na tekmovanju Šoderica 83 so Mengšani dosegli prvo mesto, solidno pa so se uvrstili tudi na beograjskem tekmovanju.
Poleg tekmovalnega dela so vedno skrbeli tudi za družabno plat, kjer moramo ob srečanjih in čajankah omeniti tudi iskanja »pogrešane osebe«, raziskovanje »pozabljenega zaklada«, ob vsem tem pa taborniške večere ob klepetu, igranju na kitaro in prepevanju. Mengša-nom ni bilo nikoli dolgčas.
Iz vrst mengeških tabornikov je nastal Lokostrelski klub Mengeš, marsikateri tabornik je postal planinec, tesni stiki s Planinskim društvom so stalna opredelitev, dobro
sodelujejo tudi s Turističnim društvom, prav tako pa s krajevno skupnostjo nasploh.
Med težave pa bi lahko uvrstili kronično pomanjkanje sredstev, čeprav ZTKO ima posluh za njihove aktivnosti. Veliko problemov so prebrodili s svojo vnetostjo do dela, s pomočjo staršev in drugih pomočnikov. Treba je pač dodati, da je bilo na vsakem taboru vedno okoli 40—50 tabornikov, skupno pa imajo opreme za okoli 60 taborečih. Kljub stalnemu izobraževanju vodnikov in drugih profilov taborniškega kadra jih pesti tudi ta težava, da se vodniki prehitro menjajo, oziroma da mladi odhajajo iz njihovih vrst z vojaščino. Na srečo pa se
Takole so mengeški taborniki razvili prapor ob 10-letnici delovanja
Trenutek s konference Društva upokojencev v Moravčah
Proizvajamo farmacevtske surovine, kemične izdelke, veterinarske preparate, droge in učinkovine
Ob prazniku čestitamo vsem občanom domžalske občine!
Čestitamo ob praznovanju in želimo veliko delovnih uspehov vsem delovnim ljudem in občanom!
1960-1990
»
1X1
RUDARSKO POD.JE r JF K RČ.MENOVIr IN OPLEMENITENJE NEKOVIN & o LJUBLJANSKA CESTA 18 6inu.'iO^ TEL  (061) 721 502 721 374 TEl EGH' TELEX 3178B TERMIT VU TfllEFA* ,i
OBRAT -PESKOKOPI- MORAVČE TELEFON (061) 731 006, 731 020
OBRAT -ILPOS- SELO pri IHANU TELEFON 1061) 721 377
30 let
Rudarsko podjetje kremenovih peskov in oplemenitenja nekovin n. sol. o. Čestitamo za praznik in želimo obilo delovnih uspehov!
Pogovor z predsednikom AMD Domžale Petrom Verbičem:
Peter Verbič, še posebno znan kot večkratni državni prvak na cestno-hitrostnih dirkah in dobitnik zlate čelade AMZJ, je s svojimi 35 leti postal najmlajši predsednik AMD Domžale. Je poročen, oče dveh otrok, po poklicu elektromehanik in samostojni obrtnik v Srednjih Jaršah. Po zaključku svoje športne poti se je kot predsednik športne komisije v društvu posvetil organiziranju motorističnih prireditev in vzgoji mladih tekmovalcev. V svoji vnemi se je lotil osnovanja močne tekmovalne ekipe, s katero je dosegel izredno lepe uspehe. Njegovi varovanci osvojijo vsako leto več naslovov državnih prvakov, prav tako so tudi ekipno najboljši v CHD-M.
_J
Ali pričakujete kot predsednik društva prav tako dobre rezultate dela, ki ste jih dosegli kot tekmovalec in športni funkcionar?
»Že na prvi seji novega 10 smo si odločno zastavili cilje, katere moramo doseči za boljše rezultate v športu, pri vzgoji novih voznikov in preventivni dejavnosti ter za ogled društva.«
Ali bo z vašim odhodom na predsedniški stolček društva trpela tekmovalna ekipa, oziroma organizacija dirk?
»Zaradi mojega napredovanja športna dejavnost ne sme zaostajati, za kar bom kot idejni vodja še vedno rad pomagal svojemu nasledniku Smajlu Fetahu, ki je prevzel športno ekipo.«
In kako boste delovali kot društvo na ostalih področjih, ki spadajo v okvir vaše dejavnosti?
»Veliko pozornosti bomo posvečali vzgoji novih voznikov za kar bo skrbel Jernej Per, ki ima na tem področju že bogate izkušnje. Bistvenega pomena bo za nas tudi preventivna dejavnost in prometna vzgoja skupaj z mentorji v šolah. Za preverjanje prometnega znanja po šolah smo za najboljše učence pripravili tudi nagrade in kot prva je Tomos-avtomatik. Varnost v pro-
metu in še-predvsem pri otrocih mora postati naša prva skrb. To področje pa je poverjeno Zoranu Nikoliču.«
Ali ste tudi letos organizatorji dirke za državno prvenstvo?
»Kot najboljšemu organizatorju dirke za državno prvenstvo nam je tudi letos zaupana ta naloga, vendar bo težko izvedljiva. Dirko smo nameravali pripraviti na letališču v Mariboru, toda oni imajo svoje obveznosti do letalskih družb in zato bo naš načrt težko izvedljiv.«
Ves mesec maj in junij bodo v novi gostilni »Pri Jurju« v Preserjah koncerti domžalske godbe s skupnim naslovom »Polka pred kosilom«
Nova domača gostilna
K »Jurju« v Preserje gremo!
Iz nekdanjega bifeja Johanca, Preserski dvor so uredili gostilno
Skoraj dobesedno v preserskem križišču je pred nekaj tedni Jure Repanšek odprl novo domačo gostilno. Gospodar Jure je gostilni posodil svoje ime in tako imajo danes Preserci in bližnji prebivalci naposled svojo gostilno z vsem kar mora domača gostilna ponuditi. Hrano seveda v prvi vrsti! Domača hrana je osnova dobre gostilne in Jure Repanšek je že nadaljevalec najboljših tradicij matične domače gostilne s Homca.
Jure je gostilno že predstavil domačinom, prijateljem, znancem, spoznali pa jo bodo tudi številni obiskovalci na-rodnozabavnih prireditev »Polka pred kosilom«, ki bodo potekale pred gostilno ob nedeljskih dopoldnevnih tja do poletja, vsakih začenši ob 10. uri.
Gostilna je sicer odprta vse dni v tednu med 8. in 22. uro, gostje pa se lahko prijavijo na tel. 722-722.
Kam gremo? K »jurju« v Preserje!
Pridite v »LIPO«
»Lipa« zasebna špecerijska trgovina v objekta SPB l (za stavbo Jagotehnike) vabi občane, da postanejo njene stranke. Nudi velik izbor jedi, pijač in vsega, kar se v gospodinjstvu potrebuje. Tudi iz uvoza.
Postregli vas bodo hitro.
Posebej opozarjajo na suhomesnate izdelke, posebej domače prekajene klobase.
Ob občinskem prazniku vsem občanom, kijih vabijo na ogled in nakup, iskreno čestitajo.
Prizor z »učne ure« osnovnega šolanja psov na vadbišču pod Šumberkom. (Foto: Sašo Novak)
Kinološka »sezona« že v polnem razmahu
Rekorden obisk kinoloških tečajev
Kinološko društvo Domžale že po tradiciji vsako leto pripravi tečaj osnovnega šolanja psov, ki se ga je enajst let zapored udeležilo okrog 40 tečajnikov letno. Letošnji, dvanajsti po vrsti, ki se je začel sredi februarja, pa je presegel vsa pričakovanja, saj se ga udeležuje kar 76 vodnikov s svojimi psi.
nikov pa se ob pomoči Janeza Pir-nata pripravlja za mednarodno priznani izpit za službenega psa prve stopnje.
Po besedah inštruktorjev poteka dvakrat tedensko delo po skupinah kljub velikemu številu tečajnikov tekoče, s hitrim in dobro opaznim napredkom iz tedna v teden. Za dobro in hitro učenje predpisanih vaj gre med drugim zasluga redni vsakodnevni individualni vadbi tečajnikov, s katero utrjujejo na tečaju prikazane vaje, dobrim značajskim lastnostim večine psov in nenazadnje tudi dobremu os-
novnemu znanju o vzgoji in osnovah šolanja psov, ki so ga tečajniki že pred samim tečajem pridobili v mali šoli, ki jo Kinološko društvo Domžale dvakrat letno brezplačno organizira pod strokovnim vodstvom Janeza Hribarja.
Zaključek tečajev predstavljajo vsako leto izpiti, na katerih vodniki in psi prikažejo na tečaju pridobljeno znanje. Letos bo prvi izpitni rok 23. junija, za vse, ki predpisane izpitne snovi do tedaj še ne bodo popolnoma osvojili, pa še drugi izpitni rok 27. oktobra. Že po tradiciji tečajniki Kinološkega društva Domžale vsako leto dosegajo zelo dobre izpitne rezultate. Glede na vzpodbudne vesti z domžalskega kinološkega vadbišča pa seveda ni bojazni, da letošnja generacija tečajnikov ne bo zaključila tečaja vsaj tako dobro kot pretekle generacije domžalskih kinologov.
IGOR MATIČTČ
Tečaj osnovnega šolanja psov (po programu TSP-B) obiskuje 49 tečajnikov, ki razdeljeni v dve skupini pod strokovnim vodstvom kinoloških inštruktorjev Jožeta Ku-mra in Janeza Pirnata šolajo pse na treh kinoloških področjih: v vajah poslušnosti (vodljivost psa na vrvici in brez nje v vseh elementih gibanja), v iskanju izgubljenih predmetov (delo na sledi) ter v vajah obrambe in napada. Tečaj za psa spremljevalca (program ISP-A), ki obsega zgolj vaje poslušnosti, obiskuje pod vodstvom Drago-ta Šušnjare 21 tečajnikov, 6 tečaj-
iz dela avto moto društev:
Novi predsednik v AMD Domžale_
leto zaključili zelo uspešno. Z nakupom štirih novih avtomobi-ov so dobro obnovili svoj vozni park in prav tako izpolnili teoretični del tečaja z nakupom televizorja in videorekorderja. Štirje redno zaposleni in prav toliko pogodbenih inštruktorjev pa je poskrbelo, da je njihov odstotek uspešnosti pri upravljanju izpitov v porastu. Stalno pa se povečuje tudi število novih članov društva in se je že približalo številki tisoč. Žal je nekoliko zaostala športna dejavnost in tako so njihovi tekmovalci v avtokrosu in kartingu prepuščeni bolj svoji iznajdljivosti.
Povezani v okolju in širši družbi
Društvo sodeluje s .svojimi športnimi funkcionarji pri izvedbi tekmovanj z ostalimi društvi v občini in še predvsem z AMD Domžale, aktivni pa so tudi pri dejavnostih v svoji krajevni skupnosti. Na področju preventive pa so še naprej prisotni v šolah v Mengšu in Trzinu, kjer nudijo brezplačno pomoč učencem pri opravljanju izpitov za kolesa z motorji.
V AMD Domžale so opravili tudi letos redno volilno konferenco in si tako pridobili nekaj novih moči v svoje organe upravljanja. Za novega predsednika so izvolili dosedanjega predsednika športne komisije PETRA VERBICA, sekretarske posle pa bo še naprej opravljal ing. MIHA PAVLIC.
Športni uspehi
Društvo je v zadnjih letih v športnih dejavnostih pod vodstvom Petra Vrbiča dosegalo izredne uspehe na dirkah državnega prvenstva in tudi v mednarodni areni. Lani so ponovno osvojili ekipni naslov v cestno hitrostnih dirkah ter zmagali v štirih od šestih kategorij in dosegli še tri druga mesta. Dvakrat so že bili najboljši organizatorji dirke za državno prvenstvo, katero pa bodo morali letos žal odpovedati.
Uspešni kot učitelji bodočih šoferjev
Avto šola, ki deluje v sklopu društva, ima za poučevanje vožnje kandidatov A in B kate-
gorije 11 avtomobilov in dva motorja, s katerimi upravljajo štirje redno zaposleni in deset honorarno zaposlenih sodelav-cev-inštruktorjev. Po uspešnosti opravljenih izpitov so v dom-žalsko-kamniški regiji na drugem mestu. V preteklem letu so kupili tri nove avtomobile yugo 55 ter televizijo in video-rekorder in tako izpolnili program poučevanja predvidenega za vse avto šole.
Poleg teh dveh zanje najpomembnejših dejavnosti, pa so aktivni še na področju preventivne vzgoje v šolah ter v rekreativni in društveni dejavnosti. '
Kako so poslovali?
V AMD Mengeš so preteklo
ljubljanska banka BANKA DOMŽALE d. d. DOMŽALE
objavlja večje letne obrestne mere za vezane dinarske vloge
Izvršilni odbor Ljubljanske banke Banke Domžale d. d., Domžale je sprejel sklep o višjih obrestnih merah za nenamensko vezane depozite občanom:
letna obrestna mera
— nad 3 mesece 13 %
— nad 6 mesecev 16 %
— nad 12 mesecev 20%
— nad 24 mesecev 22 %
— nad 36 mesecev 24 %
Nove, večje obrestne mere veljajo od 25. aprila 1990.
Jamstvo za nenamensko vezane dinarske hranilne vloge so poleg z zakonom določeni pogoji (Narodna banka Jugoslavije 76. čl. ZOB Ur. list št. 10 in 40/89 SFRJ) tudi sredstva v skladih banke oziroma rezerve banke, ki jih vsako leto banka formira iz dobička.
Pogodbe o vezavah dinarskih hranilnih vlog lahko občani sklepajo v naših ekspoziturah:
— v Domžalah, na Ljubljanski 62
— v ekspozituri Domžale na Ljubjanski 82
— v ekspozituri na Viru
— v ekspozituri v Mengšu
— v ekspozituri v Trzinu
— v agenciji Jarše pri tovarni Induplati Jarše.
V vseh ekspoziturah boste dobili tudi vse ostale informacije o bančnih storitvah. Hvala za zaupanje!
•    LJUBLJANSKA BANKA
Banka Domžale d. d., Domžale Oddelek poslovanja z občani
Stane Benkovič
IZTOK IN NADA RENER STASE LOTILA ZANIMIVEGA POSLA:
Prepeličja jajca za zdravje...
Domžalčana Iztok in Nada Rener iz Domžal Kersnikova 9 sta se lotila zanimive obrti — proizvodnje prepeličjih jajc, znanih in uporabnih kot zdravilo.
Moderna medicina potrjuje zdravilni učinek prepeličjih jajc na človeški organizem, kateri je znan že 300 let. Največ pozornosti le-temu posvečajo na Japonskem, v ZDA, SZ, v Italiji, Nemčiji in v Angliji.
Prepeličje jajce je dietetska prehrana, ki vsebuje biološko aktivne snovi, saj ima veliko rudnin, vitaminov in esencial-ne aminokisline. Vsebuje petkrat več fosforja, osemkrat več železa, šestkrat več vitamina B-l in petnajstkrat več vitamina D-2 kot kokošje jajce.
Prepeličja jajca so uspešno uporabili pri zdravljenju bronhialne astme, visokega krvnega pritiska, želodčnega čira, migrene, arterioskleroze, zvišane-ga holesterola, sladkorne bolezni, po srčnem infarktu, slabokrvnosti in stenokardije. Priporočajo jih neješčim otrokom in rekonvalescentom. Vpliva na ten kože, mnogi uživalci pa z zadovoljstvom ugotavljajo pozitiven učinek na potenco.
Prepeličja jajca uživamo sveža (surova), najbolje na tešče oziroma pol ure pred zajtrkom. Otrokom do deset let damo po štiri na dan, mlajšim od treh po dve jajci, odraslim po pet ali šest na dan. Najbolje je, da jajce zmešamo z mlekom ali s sokom, z dodatkom sladkorja oziroma dietetnega sladila. Bolniki z občutljivim žolčem, naj bodo previdni pri uživanju jajc in naj v slučaju težav prenehajo z uživanjem le-teh. Za vse bolezni priporočajo dve kuri vsaj prvo leto s presledkom dveh ali treh mesecev.
Jajca imajo trdo lupino, zato najprej lahko udarimo po njej z nožem, da poči, nato pa s konico noža prerežemo še opno.
Po količine teh zdravilnih jajc se lahko podaste k Rener-jevim v Kersnikovo 9 v Domžale (najbolje po 19. uri), kjer se boste tudi lahko dogovorili za prihodnje ...
Podjetni obrtnik Tone Capuder iz Homca seje lotil zanimivega izdelka:
Paviljon — kot iz časa naših dedov...
Tone Capuder je domačin iz Homca. V nanovo ustanovljenem podjetju MIX METAL je njegov predmet poslovanja instalacije vodovodov in centralnih kurjav; sem sodijo vsa opravila v zvezi z napeljavami ter seveda tudi njihovo vzdrževanje.
Naročila opravijo hitro in kakovostno z lastnim materialom, ki je zaradi nakupa (repromateriala) lahko nekoliko cenejši. Tako lahko naročniki za isti denar, kot bi ga dali sicer samo za material, dobijo tudi celotno izvedbo del. V tem primeru — praktično zastonj. Kdo se ne bi lotil torej gradnje centralne kurjave na ta način?
Pa še nekaj: Za vsa dela nudijo dveletno garancijo!
Je v njihovem delu kakšna zanimivost? Seveda! Podjetni Tone Capuder se je lotil izvedbe oz. izdelave letnega odprtega paviljona, ki lahko služi v več namenov. Prvi je kulturni, saj lahko pod pokritim paviljonom, ki nudi tako senco, kot streho, potekajo vokalni ali instrumentalni koncerti manjših skupin, dramske igre v manjših zasedbah in še marsikaj.
Paviljon lahko služi v gostinske, športne in druge svrhe. Prvi tak paviljon so izdelali za samostan v Stični, kjer pod njegovo streho že uprizarjajo kulturne prireditve ...
Paviljon je zanimiva ponudba za vsakršne organizatorje prireditev v poletnem času ... Si ga boste ogledali?
Češnjice pri Moravčah
Dober dan, občan:
Jože Krnic
Ob 80-letnici Jožeta Krulca iz Češnjic 28 pri Moravčah, kmeta, borca, invalida, čebelarja in upokojenca.
Redki so ljudje, ki dočakajo to častitljivo starost. In redki so tisti, ki imajo pri taki starbsti še dober spomin. Eden takih je gotovo naš sogovornik — občan JOŽE KRULC iz Dunaša-Češnjice pri Moravčah v Krajevni skupnosti Moravče, ki je 29. marca letos dopolnil 80 let.
Jože je udeleženec NOV od avgusta 1943 do osvoboditve, sicer pa je 50-odstotni invalid, odlikovan z redom za hrabrost in redom za narod. Je čebelar od otroških let, odlikovan s priznanjem Antona Janše (tretje stopnje) za posebne zasluge pri slovenskem čebelarstvu.
Rodil se je leta 1910 v vasi Češnjice pri Moravčah (Dunaj) v kmečki družini, kjer je bilo osem otrok. Sedaj živita le dva: Slavlje-nec Jože in sestra Ana — poročena na Količevem.
»Res je, dolgo sem že na svetu in v teh dolgih letih sem doživel veliko hudega, pa tudi dobrega. Vse pa sem jemal za dobro, če bi se sekiral, bi že bil pod zemljo«, mi je jel pripovedovati Jože Krulc. Potem je govoril o svojem življenju, pripovedal o otroških letih, pa o trdih življenjskih preizkušnjah, s katerimi se je moral spopadati. Bili so lepi, pa tudi težki časi; Jože jih je premagoval. Kljub osmim križem ima še dober spomin. Rad se spominja časov otroštva, služenja 18. mesečnega vojaškega roka pri artileriji v Skopju. Po očetovi smrti je leta 1930 prevzel kmetijo, veliko 17 ha. Tako so delali na kmetiji skupaj z mamo Ano, do njene smrti leta 1945. Sedaj počiva skupno z očetom Jakobom, že 45 let, na moravškem pokopališču.
Jože Krulc-Sokol, se rad spominja časov druge svetovne vojne: »Veste, tudi takrat so bili težki časi, mi mladi smo morali v partizane in marsikateri prijatelj-soborec je za vedno ostal na bojišču. Jož-Sokol je bil borec Šlandrove brigade, ki je bila 6. avgusta 1943. leta ustanovljena na Menini planini. Dodeljen je bil tretjemu bataljonu te brigade.
Jože se je poročil 1947. leta in vzel za ženo«sosedovo Ivanko Vesel. V zakonu se jima je rodilo šest otrok (dva sta umrla majhna). Ostali so štirje, ki so poročeni in imajo vsi svoje družine. Pred štirimi leti je Jože zbolel, moral je iskati zdravniško pomoč v bolnici v Ljubljani in na Golniku. Po delni ozdravitvi je bil odpuščen domov. Sedaj redno jemlje predpisana zdravila, občasno ga-obišče zdravnik Durič iz Moravč. Za fizično delo je nesposoben, največ presedi za pečjo v kmečki hiši, bere časopise, tu in tam pogleda televizijo, pa posluša radio. Vesel je vsakega obiska domačih, sosedov, prijateljev, borcev in upokojencev, ki ga obiščejo in z njim pokramljajo.
Srečen pa je ob svoji ženi Ivanki, ki mu streže in ga kratkočasi, veseli pa se ob vnučkih, ki so zlata vredni. Tako se pošali slavljenec Jože.
Ko sem ga povprašal kakšne želje ima ob jubileju, mi je z nasmehom dejal: »Veš, zdaj na stara leta, veliko berem časopise, na katere sem naročen. Želim si mir, da bi živel še tako dolgo, da bi videl, kako se bomo izkopali iz teh težav. Moja osebna želja je, da bi preveč ne trpel zaradi bolečin, katere že krepko čutim«.
Jožetu Krulcu-Sokolu za njegov jubilej 80-letnico čestitamo moravski upokojenci in bralci Občinskega poročevalca Domžale.
Jože Novak
Mengeš ima zasebno mesnico: Po meso k »ŠTEFANU«
Roman Šklander in Milorad Vujić sta v Mengšu, Prešernova 22 odprla mesnico.
V mesnici je na voljo sveže meso vseh vrst, prekajeno meso, mesni izdelki, drobovina ter vse, kar od dobro založenega mesarja pričakujete.
Vendar boste poleg vsega omenjenega lahko kupili tudi vse vrste alkoholnih in brezalkoholnih pijač, pa olje, pivo in druge za hišo potrebne stvari.
Roman in Milorad, ki vodita mesnico, opozarjata na kvaliteto, za katero se bosta ob res zgledni čistoči, ki je glavni vladar, trudila na vso moč.
Mesnica »Pri Štefanu« bo odprta vsak dan od 8. do 20. ure, ob sobotah od 7. do 15. ure, ob nedeljah pa od 7. do 11. ure.
Lahko pa oba lastnika pokličete tudi po telefonu 739-339.
IZREDNI SESTANEK ZADRUŽNIKOV
Kako bolje in več delati...
Ni naključje, da smo se v Kmetijski zadrugi Emona sestali na izrednem in razširjenem sestanku organi zadruge: zadružni svet, upravni odbor, nadzorni odbor, naš delegat v skupščinskem zboru združenega dela, nekateri vodilni delavci zadruge in predsednik Komiteja za družbeno planiranje in družbeno-ekonomski razvoj občine Domžale.
J
Namen sestanka je bil soglasno dosežen in sicer — popolna medsebojna obveščenost o aktualnih gospodarskih vprašanjih zadruge in pridobitev mnenj vseh navzočih o predlogih, kako bolje in več delati v spremenjenih ekonomskih in družbenih razmerah — vse v interesu kmetov, njihove zadruge in potrošnikov. Vodilo nas je načelo, da je jamstvo za bolj pestro in kakovostno ponudbo kmetijskega blaga oziroma hrane nadaljnji napredek kmetij, v zvezi z njihovim razvojem pa tudi krepitev zadruge in celotne družbe.
Takšna usmeritev zadruge je bila tudi doslej, vendar ji čas in družbeni sistem nista bila povsem naklonjena. Zdaj v Republiki Sloveniji nismo samo v obdobju narodne umiritve, ampak tudi gospodarske streznitve. Delati smo začeli s svojo glavo, kar se vsak dan pozna, saj smo priče, da že delujejo tržni zakoni, kot je ponudba in povpraševanje ter ustreznejše vrednotenje kmetovega dela.
Konkretno smo se dogovorili, da je treba storiti vse, kar je v moči zadruge, da bi dosegli pogoje za čim ugodnejše kredite, ker je kmetovih materialnih potreb in interesov za avanse okoli 70 % prav v obdobju spomladanske setve in drugih kmetijski opravil. Skrb za tekočo likvidnost zadruge ni majhna. Ta naloga je letos izrazita na vseh področjih gospodarstva, ker povsod zaznavajo problem pomanjkanja obratnih sredstev. V ta namen so zadružniki sprejeli več predlogov in pritrdili pobudi vodilnih delavcev zadruge, da je treba poenotiti nabavo in prodajo reprodukcijskega in drugega blaga v zadružnih trgovinah. Da bi kmetje in drugi kupci imeli boljše pogoje za nabavo, trgovine pa več prometa, bodo le-te podaljšale svoj delovni Čas v popoldnevih in sobotah. Temu se bo prilagodila hranilno-kreditna služba oziroma blagajna in kmetijski pospeševalci.
Ha-ni vabi
Koristna so bila vsa mnenja in predlogi kmetov, bodisi glede potrebe po enotnih cenah reprodukcijskega materiala, kot tudi zboljšanja kmetijske pospeševalne službe. Vzorno je, da se je ravno zadružnik zavzel za to, da bi bilo dobro razvijati pospeševalno službo na podlagi računalniške obdelave podatkov.
Zadruga bo po potrebi pripravlja-
la analize, mnenja in druge podatke iz svoje poslovne dejavnosti, da bi kmetje lažje razpravljali in odločali v okviru svojih organov v kmetijski zadrugi in v svoji stanovski stranki. Takšno sodelovanje je v skupnem interesu in v korist političnega pluralizma v novem skupščinskem sistemu. V njem bo kmet imel večjo besedo kot doslej. Povečan vpliv bo imel tudi v zadrugi, v kateri bo utrdil svoje članstvo z deležem in jamstvom, kot to veleva zvezni zakon o zadrugah. O tem bo letos tekla živahna razprava, ki jo bosta organizirala zadruga in podružnice Slovenske kmečke zveze. Volje je dovolj in tam, kjer je volja, je tudi pot — pravi znana ljudska modrost. Dalibor Hladnik
Proslava svetovnega dneva invalidov malo drugače
Novoustanovljeni ansambel Planika iz Domžal seje predstavil s svojim programom v Invalidskem centru v Mengšu. Invalidi so dokazali, da so dobri poslušalci in tudi plesalci, saj so se ob poskočnih vižah tudi zavrteli. Vsekakor je bil prvi nastop novega ansambla popestritev v življenju invalidnih delavcev vključenih v INCE.
Ansambel Planika je narodno-zabavni kvintet, ki ga vodi kitarist Ine Žibert, ki skupaj s harmonikarjem Damjanom Tomažinom tudi komponira. V ansamblu še igrajo Matjaž Zibret — trobenta, Dejan Kovač — klarinet in Mirko Rogovič — bariton. Vsi so srednješolci, vodja ansambla pa je študent. Imajo tudi pevko Natašo Tomažin, ki je še osnovnošolka. Trije člani ansambla so člani domžalske godbe, eden pa član Mengeške Godbe.
Po šestih mesecih vaj so se člani ansambla na pobudo Silva Sinka prvič javno predstavili. S svojim enournim nastopom so dokazali, da so polni moči in volje, da so zagnani mladi glasbeniki ter da bodo s trdim delom in vajami dosegli še mnogo uspehov, morda pa se bodo širši javnosti predstavili že na naslednji tradicionalni prireditvi Pod mengeško marelo.
V imenu invalidov se ansamblu najtopleje zahvaljujemo za prijetno urico, morda pa bo ta članek spodbudil še druge ansamble, da pridejo med invalide. Mlaj
Mengeški pritrkovalci
Ponos
svojega
kraja
Ni še dolgo tega, ko so bili tisti, ki so bili močneje povezani s cerkvijo in njenimi opravili tako rekoč sovražniki našega proslu-lega režima. Nekateri so postrani gledali tudi vse tiste, ki so ohranjali stoletno slovensko tradicijo slovenskega zvonjenja — pritrkavanje. Pa vendar so pritrkovalci ob dnevu osvoboditve sprejeli tudi partizane s slovesnim zvonenjem, radi so obeležili v zvoniku vsak praznik, z veseljem so polepšali s svojo umetnostjo vsako priložnost.
V Mengšu živijo kar štiri generacije pritrkovalcev, ki se medsebojno oplajajo in prenašajo to dragoceno ljudsko tvornost iz roda v rod, med njimi pa so tudi taki mladinci, ki skladajo nove in nove pritrkovalske melodije. Na srečanjih pritrkovalcev so se mengeški zvonarji vedno dobro odrezali, krajani pa jih imajo radi kot del sebe in so prav zato ponos kraja.
Na sliki je večina starejših in mlajših mengeških pritrkovalcev, katerim gre zasluga, da slovesno zvonenje ne bo izumrlo.
Sedijo: Janez Skeriep, Alojz Belcijan in Feliks Burgar.
Stojijo: Franc Blejc, stane Šimenc, Janko Brezovnik, Franc Orel, Rajko Orel in Dušan Noč.
I. Sivec
A
Pritrkovalci iz Mengša na skupinski fotografiji
V Mengšu trgovina z oblačili
V začetku maja je postal Mengeš bogatejši za še eno trgovino, to je trgovino z raznovrstnimi oblačili — s trgovino HA-NI na Partizanski cesti, to je v neposredni bližini novega gasilsko-godbenega doma, oziroma — če greste ven iz Mengša — malo pred znanim marketom Brigita. Trgovina je odprta ob navadnih dnevih od 9. do 12. ure in od 14. do 20. ure, ob sobotah pa od 8. pa kar do 18. ure. Nekaj podrobnosti o svoji zasebni trgovini mi je povedala Habjan Nika, z dekliškim priimkom Homar, oziroma HA-NI, kot se začnejo začetnice priimka in imena.
Nika Habjan je po poklicu ad-ministratorka in priučena šivilja. Veliko delovnih izkušenj si je nabrala v Toku, Utoku, Traku in Betonu, zdaj pa se je odločila začeti na svoje. Pravi, da ima do tovrstnega dela veliko veselje, zato se ne boji, da ne bi bila skupaj ob pomoči moža kos novemu poslu. Pa čeprav žepi potrošnikov niso nič kaj polni. Sama to skuša uskladiti tako, da ima čimveč cenejših artiklov, po izredno nizkih in konkurenčnih cenah, ali kot sama pravi »tako rekoč tako poceni kot v Avstriji«.
In kaj vse lahko kupite pri Ha-ni? Tako rekoč vse, kar je v zvezi z oblačili, od spodnjega perila do
K LIDIJI PO OBLAČILA
Lidija ŠIVAVEC šiva po meri
Ob Kamniški Bistrici, kjer je park 88 lip je tudi Kraigherjeva ulica. Tu je Lidija Šivavec odprla Modno šiviljstvo.
Poleg vseh vrst oblek, kril in drugih oblačil Lidija vabi tudi bodoče mamice, da jo obiščejo, saj jim bo po meri sešila potrebno udobno obleko.
Oglasite se.
Modno šiviljstvo obratuje po naslednjem urniku za stranke: PONEDELJEK, od 9.00 do 12. ure in od 16.00 do 19. ure, SREDA, od 16.00 do 19.00 ure, PETEK, od 16.00 do 19.00 ure MODNO ŠIVILJSTVO, Šivavec Lidija DELAVNICA: Kraigherjeva 16, Domžale STANOVANJE: Kraigherjeva 20, Domžale Telefon: 711-867
pulovarjev in srajc, od kril do hlač, od bluz do suknjičev in jaken, od trenerk do kap in igrač iz blaga. Prijazna Nika tudi pravi, da ni prav nič narobe, če zavijete v njeno prodajalno samo na ogled. Razkazala vam bo vse raznovrstne artikle in prav nič ne bo jezna, če se prvič ne boste mogli odločiti za noben nakup. Veseli pa jo, da so že v prvih tednih kupci zadovoljni z njeno ponudbo in da jo pohvalijo tako glede izbire kot glede cen. Izbiro bo po želji dopolnjevala, prav tako se da marsikaj pri njej tudi naročiti in bo dobavila to v nekaj dneh, povrhu pa je možno pri njej naročiti na primer hlače ali krilo tudi po meri, kajti za to bo skrbela posebna šivilja.
Torej trgovina za staro in mlado, za vse tiste, ki bi bili radi oblečeni športno in po modi, povrhu pa še poceni. Pa tudi primeren parkirni prostor imajo pred trgovino in lepo urejen lokal, zato ni nič čudnega, da se pri Ha-ni že ustavljajo kupci iz vse občine.
K posebni ponudbi gre šteti tudi to, da vam kupljeno po želji zavijejo kot darilo — seveda zastonj. K boljši ponudbi in predvsem k večji konkurenčnosti je tako Habjan Nika, Ha-ni, dodala svoj pomemben prispevek. Ko bo to opazilo še več kupcev, bo obveznost do potrošnikov še večja, česar se mlada trgovka dobro zaveda. Zato jo obiščite čimprej in se sami prepričajte, da je na pravi poti!
I. Sivec
Jože in Francka Klopčič zlatoporočenca
V januarju 1990 sta praznovala 50-letnico skupnega življenja Jože in Francka Klopčičeva iz Domžal, Peternelova ul. 12. Njuno skupno življenje, ki sta ga preživela z velikim garanjem in odrekanjem, ni bilo lahko, pa sta ga kljub temu preživela v razumevanju in slogi, jesen življenja pa preživljata v krogu treh otrok in šestih vnukov v lastni hiši na Rojah.
Zlatoporočenec Jožef Klopčič se je rodil 18. marca 1909 v Zg. Javorščici in je že od mladih nog moral živeti od dela in zaslužka svojih rok. Še mladoleten je šel služit najprej k Cerarju v Tustanj, nato pa k Novaku na Javorščici. Delal je tudi pri Šraju v Radomljah in v INDUPLATI Jarše, od tu je odšel v zasluženi pokoj.
Zlatoporočenka Francka Klopčič roj. Mejač se je 10. oktobra 1916. leta rodila v Motniku. V številni družini ni bilo kruha za vse, zato je že 15-letna odšla služit k Hribovškovim v Motniku, nato kot dvajsetletno dekle v Ljubljano, od tu pa je odšla k Potokarjevim v Radomljah, kjer se je njena življenjska pot združila z Jožetovo. Po skrbi za družino in 3 otroke se je 1967. leta ponovno zaposlila v šoli in tu delala do upokojitve.
Njuna življenska pot je bila težka, neprestana borba za primerno stanovanje, polna skrbi za lastni dom, ki sta ga zgradila leta 1948 in za otroke, ki jima skupaj z vnuki lepšajo njuno jesen življenja.
Vse do današnjih dni sta kljub prestanemu trpljenju ata in mama Klopčičeva ostala zdrava in trdna, polna lepih spominov na skupno preživeta leta, na mladost. Njuno starost spremlja dobra volja in želja po trdnem zdravju in sreči otrok in vnukov.
Ostanita še naprej zadovoljna in zdrava zlatoporočenca Jože in Francka Klopčičeva!
V. V.
Pogovor s Karlom Leskovcem, pevovodjo dekliškega pevskega zbora Domžale
Srebrni glas iz mladih grl...
Ob uspehu na tekmovanju v mariborski unionski dvorani, ko so mlade pevke osvojile srebrno priznanje
Zveza kulturnih organizacij Slovenije in Slovenske pevska zveza vsako drugo leto prirejata tekmovanje odraslih pevskih zborov Slovenije in sta mu dali naslov Naša pesem. Letošnje tekmovanje je bilo že enajsto takšno delovno srečanje pevcev.
Tekmovanje v Mariboru, dne 27. aprila je obsegalo dva dela, obvezni in prosti program. Ob tej priložnosti je v pogovoru s Stanetom STRAŽARJEM spregovoril pevovodja Karel Leskovec:
oddaljena je celo iz Krajnega brda nad Krašnjo.
Kakšne načrte imate z zborom za naprej? Ali nameravate v kratkem še kje nastopiti?
V Mariboru smo dobili več povabil za sodelovanje v Sloveniji in tudi izven njenih meja. Najprej nas čaka nastop v veliki dvorani slovenske filharmonije, nato v Piranu in v okviru koncertov v baročni cerkvi z Jelovškovimi freskami v Grobljah. Jeseni pa bomo skupaj s se štirimi drugimi pevskimi zbori
Povej nam nekaj o tem nastopu, s katerim ste pevke in ti spet potrdili visoko kakovost vašega glasbenega prizadevanja ...
V obveznem delu tekmovanja, ki je bilo, kot smo že povedali v mariborski unionski dvorani, so zbori lahko izbirali dela skladateljev Jakoba Galusa, Marija Kogoja in' Huga Wolfa. Naš zbor se je za obvezni del tekmovanja pripravil z dvema Galusovima pesmima: gloda laus et honor — Slava, hvala in čas in Clare vir — Cenjenega moža ter skladatelja Marija Kogoja, na besedila Dragotina Ketteja Metuljček. Tri pesmi so zapeli tudi v popoldanskem programu, ki so si ga sami izbrali. Zapeli so pesmi Alojza Srebotnjaka Kraška vas in skladatelja Lojzeta Lebiča Urok, na zapise iz Štrekljeve zbirke ljudskih pesmi. Zapeli so še Fse kaj lazi po motivih prleške ljudske pesmi.
Zaradi dirigentove skromnosti, ki mu je tako svojska in pri tem delu z mladimi še kako pomembna, naj dodam, da je Karel za izvedbo pesmi urok v Mariboru prejel nagrado za najboljše zapeto skladbo, ki so bile napisane po letu 1950.
Kako si zadovoljen z uspehom, ki si ga z zborom dosegel v Mariboru, kjer je bilo, kot smo slišali, strogo strokovno ocenjevanje?
Z nastopom sem seveda zadovoljen, prav tako tudi dekleta, saj smo prejeli srebrno plaketo mesta Maribor. Z doseženimi 86 točkami pa smo bili med ženskimi in dekliškimi zbori najboljši.
Posebej nam je bilo všeč, da je letošnje tekmovanje ocenjevala mednarodna strokovna žirija po zelo strogih kriterijih in s tem kakovostmi slovenski zborovski pesmi pokazala pot v Evropo.
iz Evrope nastopili v Monfalcone-ju — Tržiču v Italiji.
Ob zaključku tega pogovora se najprej zahvaljujem vsem pevkam, ki s toliko ljubeznijo do lepe pesmi z veseljem prihajajo na vaje in umetnosti dajo na razpolago vse svoje sposobnosti. Tu ne smemo pozabiti sposobno in lepi slovenski pesmi predano sedaj že pokojno Meto Pichler, ki je z vztrajnim in občutenim pedagoškim delom vzgojila rod odločnih pevk. Skupaj z dekleti se zahvaljujem vsem, ki so nam kakorkoli pomagali do uspehov, še posebej Pavletu Pevcu, predsedniku Kulturnega društva Domžale.
Ker slik z nastopa v Mariboru žal nismo dobili, objavljamo fotografijo z lanskega majskega nastopa v Celju, kjer so naša dekleta, prav tako pod vodstvom pevovodje Karla Leskovca, osvojila zlato plaketo.
Kaj meniš o delu z mladimi? človek ima včasih vtis, da mladi nimajo ne časa ne volje za skupno delo v društvih. Kakšne so tvoje izkušnje?
Mlade je treba za vsako delo znati pridobiti, prav tako tudi za petje v zboru. Pevec mora v zboru najprej videti svoj prostor in praznino, če manjka. Vseh 34 pevk, kolikor jih je v zboru čutiti, da je v zboru potrebna in da brez nje ni več enovita celota. Lahko rečem, da dekleta z zborom čutijo in da se vsaka zase zaveda svoje vloge za kakovosten napredek. Združujeta jih želja po petju in bogata duhovnost, ki jih v njihovem kulturnem poslanstvu samo potrjuje.
Kljub stalnemu tarnanju o pomanjkanju časa, ki je že bolezen generacije, lahko pohvalim pevke, da so pridne študentke in dijakinje; po dvakrat na teden prihajajo na vaje. Čeprav imajo veliko drugih obveznosti, so na vajah dokaj redne. Največ jih je iz Domžal, nekaj tudi iz drugih krajev, najbolj
V preddverju mengeškega kulturnega doma
Obetaven Igorjev uspeh
Mladi domžalski umetnik-študent kem. tehnologije na ljubljanski univerzi Igor BOŠEVSKI se nam je pred dnevi predstavil s svojimi zanimivimi reliefnimi plastikami že tretjič. Po odmevni razstavi v ljubljanskem LEKU, kjer je Igor štipendist, je na razstavi v Mengšu 11.3.1990 predstavil popolnoma nov ciklus stenskih reliefnih plastik.
Gre za nenavadne kombinacije elementov, ki so simbolno zgovorni in v kontrapunktičnosti z osnovno ploskvijo pomenijo silovit in prepoznaven protest pri razčlovečenju, odtujenosti, elektroniki, civilizaciji in vsemu, kar destruktivno v teh časih lomi duhovne vrednote in humanizem.
Ujel je pravo mero ekspresivne izraznosti, ki jo zlata barva v soočanju s temnorjavo in črno samo še poudarja. Elementi, ki jih sooča s ploskvijo, so zgovoren odsev njegovega gledanja in prinašajo avtorju lep uspeh. S priznanjem nadarjenemu avtorju niso skoparili tudi na otvoritvi v Mengšu, kjer je o Igorjevem delu posredoval svoje misli dr. Cene Avguštin. Prebral jih je Niko Robavs. V kulturnem delu se je na trobenti predstavil dobitnik zlatega odličja na zveznem tekmovanju glasbenih šol Primož Ložar.
Oktet Tosama se zahvaljuje
V petek, 20. aprila 1990 smo v dvorani Delavskega doma na Viru praznovali 20-letnico svojega dela. Ker menimo, da je naša proslava kar lepo uspela, smo dolžni izreči zahvalo vsem, ki so kakorkoli prispevali k naši slovesnosti.
Najprej se zahvaljujemo vsem poslušalcem, saj so bili, tudi po mnenju pevcev gostujočih oktetov, zelo pozorna publika, ki je znala vsem enako prisluhniti in se jim z aplavzom tudi primerno zahvaliti.
Zahvaliti se moramo naši delovni organizaciji, sodelavkam in sodelavcem in še posebej pripravljalnemu odboru, sindikatu in direktorju, ki so nam pomagali, da se je vse srečno in uspešno odvijalo.
Še posebno zahvalo pa izrekamo Občinski ZKO in Občinskemu sindikatu, ki sta prevzela pokroviteljstvo nad našo proslavo in ob tej priložnosti podelila Gallusove značke posameznim pevcem ter najvišje priznanje ZSJ — srebrno značko za nesebično delo in širjenje kulturnega življenja v delovni organizaciji, kar je v teh nesigurnih in težkih časih zelo pomembno, kot sta naglasila v svojih pozdravnih govorih tov. Pišek in tov. Mlakar.
Hvala pa še tov. Primožiču, predsedniku občine Domžale, oktetu bratov Pirnat, Stobljanskemu oktetu ter gospodu Krpaču s Korošci za čestitke in lepe želje.
Vsi ste nam s svojo pozornostjo dokazali, da cenite naše delo in da smo, čeprav v celoti amatersko in skromno, vendarle prisotni v dokaj razvitem kulturnem življenju občine Domžale.
HVALA!
pevci okteta TOSAMA
Vi z njimi in z nami
Koncert večno zelenih melodij...
V Kamniku in v Mengšu se je v aprilu odvijal tudi Koncert evergreenov v izvedbi Simfoničnega orkestra Domžale-Kamnik z ritmično skupino, z vokalnim tercetom Mateja Ar-než, Katarina Habe in Marija Pirnat, z vokalno skupino Vox ter s solisti altistko Nušo Pirnat, altistko Natalijo Šimunovič, tenor saxofonistom Hugom Šekoranjem, trobentarjem Tonetom Savnikom, pozavnistom Klemenom Repetom, klarinetistom Jernejem Gnidovcem, kitaristom Mirom Novakom in citrarjem Tomažem Plahutnikom. Dirigent, aranžer, pianist in nasploh duša koncerta pa je bil seveda prof. Tomaž Habe.
tel. (obi) 7M1-7S gostišče - sobe - disco
Spored je bil sestavljen iz znanih skladb iz železnega reportoarja večno zelenih melodij izredno smiselno, tako da je večer rastel iz trenutka v trenutek, v mengeškem primeru pa sta k temu precej prispevala tudi luč Slavka Piska ml. in čudovita scena Ivana Železni-karja, tako da je bilo celotno odrsko podajanje na izredno prikupni ravni. Orkester je svoje delo opravil brezhibno, med pevci pa so posebno izstopili nekateri tisti solisti, ki so imeli bolj znane skladbe in so se znali tudi po interpretaciji bolj približati občinstvu. Vsekakor gre za izredno lep venček znanih melodij, ki jim je dirigent in aranžer dodal še svoj osebnostni odtenek. Med koncertom je voditelj večera Tone Ftičar (ki je svoj nastop opravil s pravim šarmom predstave) naredil tudi govorno-glasbeni intervju s Tomažem Habetom, o njegovi glasbeni poti, Tomaž pa ga je sproti duhovito ilustriral na klavirju. Vsi v naši občini verjetno vse do tedaj niso vedeli, da je prav Tomaž Habe avtor uspešnice Oda o Ireni, seveda še iz časov, ko je Tomaž igral pri Mladih levih.
V celoti vzeto zelo lep glasbeni večer, ki je v Mengšu izzvenel v
prijetno pomladansko vzdušje, z navdušenim aplavdiranjem nabito polnega Kulturnega doma.
I. Sivec
Ziljska ohcet v pesmi domžalskega pevskega zbora_
Že pred tekmovanjem v Mariboru, 30. marca nas je domžalski pevski zbor pod vodstvom dirigenta Karla Leskovca prijetno presenetil s samostojnim koncertom z zanimivo tematiko. Pod naslovom Vascit pr' Žile, mi bi ji rekli kar »Zbiljska ohcet,« se je zvrstilo dvaindvajset pesmi, ki jih je zbor zapel občuteno v narečju. Cikel ziljskih obrednih pesmi je izbral in priredil skladatelj in zborovodja najstarejšega zbora na Slovenskem Lire v Kamniku Samo Vremšak, ki je prav v tem času praznoval svoj 60-letni jubilej. Tako mu je domžalski dekliški pevski zbor ob povezovanju Bernarde Potočnik in Lorka Lončarja in korepetitorki Metke Galien pod vodstvom zmeraj nasmejanega dirigenta Karla Leskovca poklonil dvaindvajset njegovih koroških pesmi. Občuteno zapet in ob bogatem kulturnem užitku smo koncert ob številni udeležbi poslušalcev doživeli v avli osnovne šole Šlandrove brigade v Domžalah. Stane Stražar
15 let našega domžalskega okteta
Stobljcinci so peli..._
Ob jubileju sta nastopila še Ljubljanski in Dolenjski oktet
Tistega petkovega večera v aprilu je bilo v osnovni šoli Šlandrove brigade lepo in svečano. Polno preddverje šole, ki sprejme več sto poslušalcev, je bilo popolnoma zasedeno, kot bi Dom-žalčani s takim »plebiscitom« želeli zagotoviti svojemu oktetu neomajno pripadnost.
Ubrana pesem treh oktetov, prelivajoče se harmonije, ki jih v našo zavest prinaša znani oktetov zven, lepe misli in želje ter lepa izbrana pesem in vezna beseda dr. Mojce Zaje so nagradile poslušalce za njihovo naklonjenost oktetu.
Po izročitvi priložnostnih daril ter po voščilih ob jubileju so pevci vseh treh oktetov skupaj zapeli »Pobratimijo«, ki bo oktete družila še naprej ...
Po jubilejnem koncertu se Stobljanjski oktet zahvaljuje vsem, ki so kakorkoli sodelovali pri pripravi te svečane prireditve ali oktetu kako drugače pomagali.
Drago TAVČAR - eden najstarejših pevcev v oktetu prejme priznanje za svoje dolgoletno nastopanje
induplati
INDUPLATI JARŠE Industrija platnenih izdelkov p. o., Jarše 61230 Domžale
Vsem poslovnim partnerjem, delovnim ljudem in občanom čestitamo za praznik! Obiščite nas in se prepričajte o modnem in kvalitetnem izboru naših izdelkov!
■
Ob uspehih, ki so jih mladi harmonikarji oddelka GŠ iz Doba, glasbeni mentor Vera KUSTER, jim je predsednik SO Domžale Peter Primožič priredil na Studencu sprejem.
Uspešni harmonikarski orkester s svojo tovarišico Vero Kuster
Razstava likovnih del duševno prizadetih oseb — interesne skupine društva za PDP Domžale-Kamnik
Društvo za pomoč duševno prizadetih Domžale-Kamnik in Knjižnica Domžale sta organizirali zanimivo razstavo, ki jo je pripravil mentor Črtomir Frelih, ki je o ideji in nastanku razstave povedal: »Že dalj časa spremljam delo DPDP Domžale-Kamnik in sodelujem pri izvedbi programov oziroma akcij. Te dejavnosti so raznovrstne in po vsebini bogate, saj zajemajo vsa področja življenja od zabave, izletov in nenazadnje tudi dela, s katerim si varovanci prislužijo dodatna sredstva za svoje prostočasne dejavnosti.
Visoka uvrstitev v slovenskem merilu za harmonikarski orkester oddelka GŠ Domžale v Dobu
Županov sprejem uspešnih harmonikarjev
Glasbena šola Domžale ima v Dobu — na OŠ Martina Koželja že dalj časa izjemno prizadevno instrumentalno glasbeno skupino, ki jo vodi glasbeni mentor Vera KUSTER.
Orkester je že doslej veliko nastopal tudi v naši občini. Tako so se predstavili na več otvoritvah, bili so v krajevnih skupnostih, pri upokojencih, sodelovali na koncertu za društvo rejnic, na podelitvi Blaudkovih priznanj; včasih v polnem sestavu, kdaj pa kdaj pa v manjši zasedbi.
Bili so povsod, kamor so jih povabili.
Sestav, ki šteje 15 članov ima zgledne delavne navade in rezultat tega dela so tudi uspehi, ki so jih pod vodstvom mentorice dosegli. Tako so v nedeljo, 18. marca letos sodelovali na republiškem tekmovanju v Slovenski filharmoniji v Ljubljani in dosegli s 85 točkami visoko drugo mesto. To pa je tudi uspeh, za katerega jim je čestital domžalski župan Peter Primožič in jim na Studencu, v kulturnem domu KD Mirana Jarca pripravil sprejem.
Ob tej priložnosti so spregovorili predvsem o prihodnosti, ki je pred orkestrom. Kot je povedala mentorica Vera Kuster, bo še tako veliko načrte moč uresničiti, če bo orkester ostal skupaj in deloval še naprej.
Še v maju bodo sodelovali na prireditvah ob občinskem prazniku, načrtujejo skupen koncert s harmonikarji iz občine Moste-Polje. S tem skupnim nastopom se oboji želijo predstaviti tako širši skupnosti, kot tudi staršem, ki z zanimanjem spremljajo nastope orkestra ter se veselijo uspehov.
Nekaj podatkov o nastopih
Harmonikarski orkester Glasbene šole Domžale, oddelek Dob je pričel z delom v šolskem letu 1984/85. V njem sodelujejo učenci od drugega do šestega letnika harmonike. Orkester nastopa na vseh večjih prireditvah Glasbene šole (zaključne produkcije, teden glasbene šole »Radi imamo glasbo« itd., na vseh večjih proslavah, ki jih organizira OŠ »Martin Koželj« Dob, orkester nastopa na prireditvah, ki jih or-
ganizira ZKO občine Domžale, druge delovne organizacije in ustanove. Povprečno ima 10 do 15 nastopov na leto. V šolskem letu 1989/90 so se lotili težje naloge — nastop na republiški ravni Glasbenih šol Slovenije in republiškega tekmovanja učencev in študentov Slovenije, ki je potekalo v Titovem Velenju in Ljubljani od 14. do 18. marca 1990. Orkestri so tekmovali 18.3.90 v Ljubljani v Slovenski filharmoniji. Orkester Glasbene šole Domžale oddelek Dob je prejel 85 točk in zasedel drugo mesto.
Kot likovni umetnik sem začel razmišljati (priznam, da ne brez zadržkov) o tem, kako bi to specifično skupino ljudi uvedel v likovno dejavnost. Zato sem jih lani povabil v svoj grafični atelje, kjer smo začeli vrezovati, gravirati in tiskati. Čez dobro uro sem uvidel, da so bili moji zadržki odveč.
S preprostimi navodili, primerni njihovi stopnji dojemanja, sem jih vodil in usmerjal skozi delo, ki jih
Arboretuma Volčji potok. Vsak udeleženec je dobil dve pripravljeni slikarski podlogi. Prvo smo poslikali na temo krajine, drugo pa na temo osmega marca. Po zaključku smo dobili 14 del, suvereno oblikovanih likovnih formatov v tehniki akril na papirju. Ko sem jih pozorneje pogledal, sem videl da vsa po vrsti zaslužijo javno predstavitev, zato jih tudi na razstavi predstavljamo v celoti.
ADAM RAVBAR TUDI LETOS:
Razkošje luči in zvokov
Domžalski jamarji so se na petkovi seji 13. aprila 1990 dogovorili, da bodo tudi letos pripravili poletno prireditev Adam Ravbar. To bo že 28. tradicionalna kulturnozgodovinska prireditev, ki jo jamarji od leta 1963 posvečajo spominu zmagovite bitke pri Sisku 22. junija 1593. Odločili so se za precej nenavadno predstavo. Pripravili bodo bogat program igre zvoka in svetlobe, kjer bo osrednje prizorišče grad Krumperk. Priprave za to tehnično svetlobno igro so že stekle. Imajo še nekaj težav z nakupom pirotehničnih sredstev, da bi tako kot nekdaj grad ob obilju luči, zvokov, barv, ob ognjemetu in drugih atraktivnih domislicah organizatorjev spet zaživel pred našimi očmi. Fabulo o zmagovitem Ravbarjevem pohodu nad Turke ter o njegovi vrnitvi bomo vnovič doživeli v soboto, 23. junija 1990 zvečer.
Obeta se imenitna atraktivna prireditev luči in zvokov. Boste prišli?
je močno pritegnilo predvsem po tehnični plati, saj se poprej z grafičnim orodjem in postopki še nikoli niso srečali. Njihova odprtost in neobremenjenost sta bili garancija za izvirnost likovnih rešitev, katere vidimo na razstavi.
Ti rezultati so me opogumili do te mere, da sem predlagal še podoben slikarski poizkus. Tako smo letos v marcu z isto skupino izvedli enodnevni ex-tempore v okolju
V tem delu sem se izognil vsem psiho-analitičnim oziroma liko-vno-teoretskim ambicijam. Dela pojmujem kot individualni pogled, kot odraz sreče, veseja in primernega odnosa do sveta in življenja. Ponujamo jih kot bogastvo ljudi, ki so drugačni od nas samih je odvisno, koliko si bomo zaradi predsodkov zastrli pogled v svet, ki je lep, raznolik in naš.
P. P.
MLADINSKA KNJIGA VABI:
Prenovljen hram slovenske knjige
Mladinska knjiga in njena ustrezna trgovina ima v Domžalah že dolgoletno tradicijo. S svojo dejavnostjo je pričela že pred letom 1964 v Ulici talcev v Domžalah, kasneje pa se je preselila na Ljubljansko ulico, kjer je še danes.
Z leti so se z večjim prometom pogoji za delo 7-članskega kolektiva poslabšali tako, da so postali prostori omejitveni dejavnik razvoja in tudi poslovnih rezultatov.
Pred dnevi so se lotili popolne obnove prodajalne. Kulturna skupnost Domžale je kolektivu ljubeznivo priskočila na pomoč in začasno odstopila Likovno razstavišče, kjer je potekalo delo teh nekaj tednov, ko je tekla adaptacija.
Kako bo po novem? Z adaptacijo bo kolektiv pridobil nekaj več prostora za knjige, razstavljene bodo igrače in otroške knjige, ohranili bodo ves dosedanji izbor pisarniškega materiala ter šolskih potrebščin.
V MK — prodajalci Domžale nameraya\o v prihodnje organizirati predstavitve novih knjig, mini literarne večere, predstavljati novitete ter poskrbeti, da se bo za tiste, ki jih zanima knjiga, vedno kaj dogajalo.
Seveda se kolektiv vljudno priporoča za obisk in nakup v novih prostorih, hkrati pa čestita vsem občanom za občinski praznik, ki ga bomo praznovali v teh dneh.
Trgovino, o kateri smo vam povedali nekaj besed, so odprli v petek 18. 5.1990.
Predstavljamo:
Kotalkarsko drsalni klub Domžale:
Veliko volje pa malo denarja
Mnogo je športnih kolektivov, kjer je praktično prav vse prepuščeno navdušenstvu tistih, ki se s konkretnim športom ukvarjajo. Tak športni kolektiv v katerega delo so pritegnili tudi prav vse starše tekmovalcev, je kotalkarsko drsalni klub Domžale. Družbena sredina, ki jih ta športni kolektiv, uspešen v republiškem in zveznem merilu dobiva, so tolikšna, da z njimi zmorejo poravnati le obveznosti za najemnino dvorane v kateri vadijo in tekmujejo. Športni funkcionarji pa ob tem ne pozabijo omeniti, da je razumevanje za njihovo delo in trud tekmovalcev vendarle zelo veliko; vsekakor več, kot pa znašajo odobrena družbena sredstva, namenjena za njihovo dejavnost.
O delu v društvu smo se pogovarjali s sekretarko kluba Heleno SLANC, v pogovoru pa sta sodelovala tudi Antonija MORDEJ in Bojan ŠTRAUS.
Domovanje kotalkarjev, v redno vadbo je vključenih približno 30 tekmovalcev, je hala Komunalnega centra. Redno in resno delo, v katerega je usmerjen trud trenerjev SILVA ŠVAJGERJA, IDE GLAŽAR-GREGORIČEVE, SUZANE TEŽAK ter IZTOKA KURETA je v preteklosti že obrodilo bogate sadove. Ti že doseženi rezultati dajejo prizadevanjem tekmovalcev in trenerjev že dokajšnjo težo in potrditev, da so delovali dobro in uspešno. Med najpomembnejšimi rezultati, ki so jih predstavniki kluba omenili, je iansko tretje mesto v moštveni uvrstitvi v državi ter prvo mesto v slovenskem merilu.
Biti »roditelj« ni poceni...
V klubu skušajo po svojih močeh zagotoviti sredstva za nemoteno vadbo in tekmovanja. Tu so še stroški za vadbena in tekmovalna oblačila, trenirke, opremo. Starši morajo v veliki meri sami segati v denarnico, tako da status očeta ali
matere   tekmovalca v Domžale res ni poceni.. .
Oprema — kotalke stanjejo 300—1.000 DEM, stroške za njihov nakup nosijo starši, oni prav tako piačujejo vadnino, ki znaša 300 din mesečno.
Hvala tovarnama TOKO
in UNIVERZALE
Ob pogovoru o perečih problemih delovanja kluba športni delavci v njem poudarijo, da vendarle naletavajo med dom-
Republiški prvaki! Ekipa KD Kluba Domžale na republiškem prvenstvu v Novi Gorici 8. in 9. IX. 1989 ko je bilo osvojeno prvo mesto.
Vadbeno delo poteka v hali Komunalnega centra v Domžalah, ki pa ne more biti trajna rešitev. V klubu potrebujejo svojo ustrezno kotalkarsko ploščad!
Nov velik uspeh mladega domžalskega strelca člana SD Domžale
Simon Kovic —
pet republiških rekordov
SPLIT: Od 18. do 20. aprila 1990 je občinska strelska zveza Split priredila na prekrasnem strelišču za MK orožje in zračno puško v Stobreču I. zvezni turnir z MK orožjem in VI. pozivno kolo pokala SFRJ z zračnim orožjem. Na tem tekmovanju je iz Slovenije poleg Rajmonda Debevca, našega najboljšega strelca, svetovnega rekorderja in olimpijca sodeloval tudi zelo obetavni mladi Simon Kovic iz SD Domžale. Kljub slabemu vremenu (bilo je vetrovno) je Simon postavil kar pet republiških rekordov z MK puško pri mladincih. Kot zanimivost moramo posebej poudariti, da je v disciplini 60 leže — olimpijski mach dosegel 585 krogov in kar za tri kroge premagal Rajmonda Debevca, ki je nastopal v članski kategoriji.
Zadnji dan tekmovanja v disciplini zračna puška, pa se ni uvrstil v finale osmih najboljših zgolj zaradi slabše zadnje serije oziroma zadnjega strela. Toda kljub temu je uvrstitev na deveto mesto v enotni članski kategoriji izreden uspeh. V vseh šestih kolih pokala SFRJ z zračno puško je bil vedno uvrščen med prvih štirinajst tekmovalcev. V letu 1991 je eden največjih upov za reprezentanco SFRJ.
žalskimi kolektivi iz zasebniki na dokajšnjo pomoč. Omenili so tovarni TOKO (torbe) in Uni-verzale, ki je za tekmovalca za svetovno prvenstvo zagotovil oblačila. Pomoč je znatna in hvaležni so zanjo, radi pa bi dobili stalnega sponzorja, ki bi pomagal v večji meri nositi finančna bremena. Tekmovalci v klubu bi sponzorju njegovo pomoč vrnili z marketinškimi oblikami: reklamiranjem, nastopanjem v javnih medijih, panojih, obeležitvami na trenirkah. Morda jim vendarle uspe najti takega sponzorja...
Ustrezna plošča je velik problem...
Pomanjkanje ustrezne tek-
REZULTATI:
MK puška 60 leže — mladinci
1. Mirosavljev NS
2. Kovic Domžale
3. Halilovič SA MK puška 3 x 40 — mladinci
1. Pletikosič ČM
2. Mitev Partizan
3. Fišer NS -5. Kovic Domžale
Simon je v disciplini 3 x 40 strelov rekorde v vseh treh stavih in sicer:
— v ležečem položaju: 387 krogov
— v stoječem položaju: 351 krogov
— v klečečem položaju: 353 krogov Zračna puška — člani
1. Debevec Olimpija
2. Fazlija Sarajevo
3. Mirosavljev NS 9. Kovic Simon Domžale
593 krogov 585 krogov (RR) 584 krogov
1143 krogov 1141 krogov 1138 krogov 1090 krogov (RR) postavil še republiške
695,2 (592) krogov 688,7 (586) krogov 683,9 (582) krogov 572 krogov
Simon KOVIC - nosilec vseh republiških rekordov v disciplini puška - mednarodni program Odlikoval se je na mnogih strelskih tekmovanjih in v kategoriji mladincev dosegel boljše rezultate kot celo nekateri člani
movalne ploščadi je omejitveni dejavnik razvoja kotalkanja v Domžalah. Neobhodnost zagotoviti tako ploščo je vsak dan bolj očitna. Za začetek bi morda zadoščala odkrita ploščad,
kasneje pa bi vsekakor morali zagotoviti pokrito vadišče. Stanje, kakršno je sedaj, destimu-lativno deluje na tekmovalce, trenerje in športne delavce v klubu. Dokler novih prostorskih pogojev ne bo, bodo tekmovalci še naprej vdihovali prah, prenašali statično elektriko ipd...
Veliko ambicij, želja ...
V klubu je med tekmovalci in trenerji ter športnimi delavci veliko volje in zagnanosti. Prav
in normalno je, da imajo tudi' veliko idej, ambicij. Letos bodo že tretje leto zapored pripravili tekmovanje v umetnostnem ko-talkanju za »Domžalski slamnik«. Prireditev naj bi bila v Hali 14. junija letos, organizirali pa naj bi jo v sklopu prireditev ob občinskem prazniku. Zagotoviti željo čim bolj kakovostno udeležbo, povabili so zamejske športnike iz ITALIJE ter nekatere druge vrhunske tekmovalce, tako da se obeta ne le zanimivo, temveč tudi kvalitetno tekmovanje.
KDK Še eno uspelo atletsko tekmovanje:
Kros za pokale Dnevnika
— Organizatorji upravičili zaupanje Dnevnika in Atletske zveze Slovenije
— Vprašljiv odnos do spomladanskega krosa tako glede učnega programa, kot odnosa posameznih šol
— Kaj pomeni Dnevnikov kros pri razvoju in popularizaciji atletike v Domžalah?
— Atletika kot kraljica športa je sestavni del sleherne športne panoge
— Dnevnikov kros zanimiv tudi združenemu delu občine Domžale in Kamnika
— Športni park Domžale s svojimi objekti velik ponudnik tekmovalnega in rekreacijskega športa
— Dnevnikov kros se bo vključil poleg Maratona treh src in Mirnopeškega maratona v program Alpe Adria
— Domžalski šport je že vključen v program Alpe Adria (tenis, konjeništvo, košarka).
5. republiški spomladanski kros za pokale Dnevnika je bilo hkrati republiško prvenstvo v krosu za učence osnovnih šol in šol srednjega usmerjenega izobraževanja. Prireditev je bila zaupana domžalskim atletskim delavcem in je bila v soboto, 14. aprila 1990 v Športnem parku Domžale v prečudovitem okolju in vremenu.
Trije krosi zapored Kros Dela 1988, Kros Dela 1989 in ponovno kros Dnevnika 1990 ter njihova odlična organizacija potrjujejo, da seje Atletska zveza 1990 ter njihova odlična organizacija potrjujejo, da se je Atletska zveza Slovenije odločila pravilno, ker je domžalskim športnim delavcem zaupala to republiško prireditev. Ob dejstvu, da naše atletske naprave na centralnem nogometnem igrišču ne dovoljujejo večjih atletskih prireditev pomeni, da bomo še v bodoče zainteresirani za tako velike prireditve kot so kros Dela, Dnevnika ali absolutnega prvenstva Slovenije in Jugoslavije v krosu.
Spomladanski kros da ali ne, ali samo za trenirane učence (atlete) ali za čimvečje število udeležencev. Tako razmišljajo že nekaj let' učitelji telesne vzgoje, atletski delavci ter pripravljale! šolskih programov. Po zadnjih razgovorih in sami potrditvi na krosu lahko pri-
čakujemo, da bo Zavod za šolstvo Slovenije upošteval spomladanski kros enako kot jesenski kros, ki ga končujemo z finalom na krosu Dela. In še nekaj besed o udeležencih v celoti in še posebej o naših šolah.
5. krosa Dnevnika se je udeležilo preko 500 atletov (učencev in dijakov) iz 75 osnovnih in srednjih šol iz večine regij Slovenije. Kaj pa smo storili, da bi bila udeležba naših čim večja? Tekma za kros Dnevnika je bila istočasno prvenstvo osnovnih šol v krosu za posameznike občine Domžale, organizacijski odbor je vse učence in učenke osnovnih šol oprostil plačila štartnine, za nameček pa je organizator zagotovil sredstva za prevoz učencev in učenk iz krajev Radomlje, Mengeš, Trzin, Moravče in Lukovica. Kljub velikemu trudu Zveze telesnokulturnih organizacij Domžale kot organizacijskega odbora za izvedbo krosa Dnevnika je bila udeležba slaba z izjemo Osnovne šole Šlandrove brigade Domžale, učencev in učenk Osnovne šole Jurij Vega iz Moravč na tekmo ni bilo, iz Osnovne šole Matija Blejca Mengeš pa so učenci nastopili z kartončki, ker nihče ni utegnil za njih dvigniti štartnih številk. Kaj več pa bo potrebno reči v poštenem razgovoru
Tudi ta lepa atletska prireditev v športnem parku v Domžalah je izjemno lepo uspela, zahvaljujoč prizadevnosti atletskih delavcev na čelu z Marjanom Gorzo. Za vse uspele prireditve tem atletskim navdušencem ne moremo izreči za njihovo prizadevnost dovolj velike pohvale.
Start letošnjega tekmovanja za pokal Dnevnika v domžalskem športnem parku
med mentorji telesne vzgoje in te-lesnokulturnimi delavci, saj konec koncev ni vseeno, ali. smo samo dobri organizatorji ali pa lahko dosežemo dobre rezultate.
O rezultatih je bilo napisanega
in povedanega že precej, vendar je treba poudariti, da je vsakoletni kros odskočna deska za marsikaterega mladega športnika, da se odloči, da bo svojo pot nadaljeval kot atlet oziroma atletinja.
Atletika kot krajica športa je sestavni del sleherne športne panoge, saj so tudi udeleženci krosov predvsem v mlajših kategorijah, njihova starost je 11 do 12 let, iz različnih športnih panog, mnogi pa prvič tekmujejo z svojimi vrstniki.
5. kros Dnevnika spada med tri največja kros tekmovanja v Sloveniji. Generalni pokrovitelj je časopisno podjetje Dnevnik, za tako tekmovanje pa smo poiskali delovne organizacije tako v Domžalah, Kamniku in Ljubljani, da so bili sopokrovitelji atletskega tekmovanja. Ob tej priliki se ponovno zahvaljujemo delovnim organizacijam Termit Domžale, Helios Domžale, Induplati Jarše, ABC Pomur-ka Napredek Domžale, Toko Domžale, Univerzale Domžale, Lekova domača lekarna Ljubljana, Tosama Vir, Stol Kamnik, ABC Pomurka Kočna Kamnik, Trak Mengeš, LB Banka Domžale in samostojnemu obrtniku Francu Ali-ču iz Vira, za njihovo pomoč pri izvedbi 5. krosa Dnevnika.
Že nekaj časa je Športni park Domžale zbirališče športnikov, tako v tekmovalnem športu kot rekreacijskem tekmovanju. Prizadevni klubski delavci upravljajo z nekaterimi objekti, nekaj objektov pa je v upravljanju širše družbene skupnosti. Kros proga, ki je bila zgrajena leta 1988 je bistveno spremenjena, saj je nov teniški center docela spremenil obliko in namen zelenih površin. Kljub veliki različnosti športnih panog je za vse udeležence dovolj prostora, le potrebno je vskladiti termine za treninge in posamezna tekmovanja.
Na organizacijskem odboru za izvedbo 5. krosa Dnevnika je bila dana pobuda, da bi kros Dnevnika predlagali v sklop tekaških prireditev (maratoni in krosi) v okviru Alpe Adria. Pobuda je bila sprejeta, tako pri odgovornih pri Dnevniku kot Atletski zvezi Slovenije, sam predlog pa so že obravnavali 21. 4. 1990 v Radencih. Kar se tiče samih maratonov smo predlagali v program Alpe Adria Maraton treh src iz Radencev in Mirnopeški maraton. Za leto 1991 je bilo predla; gano, da se v ta program vključi kros Športnih novosti iz Zagreba in kros Dnevnika. V kolikor bo 6. ali 7. Dnevnikov kros že imel status mednarodne atletske prireditve bo potrebno poiskati nove tekaške proge. Tekmovanje želimo obdržati v sklopu Športnega parka Domžale, vendar na nekoliko drugi lokaciji, predvsem izven asfalta in betona.
Ob skrbi za čimkvalitetnejšo izvedbo tekmovanja smo posebno skrb posvetili naših tekmovalcem-Doseženih je bilo nekaj odličnih rezultatov, vendar v dokaz našim tekmovalcem so prva mesta odšla v šole oziroma atletske sredine, kjer se več dela, ne samo na stro; kovnem področju, predvsem mladi trenirajo mnogo več. In še nakaj najboljših: 5. razredi pionirji, 5. mesto Avbelj Klemen — Osnovna šola Janko Kersnik Brdo, 6. razredi pionirji, 2. mesto Jere Žiga — Osnovna šola Matija Blejca Mengeš in 10. mesto Gala Nikola rj, OŠ Radomeljske čete Radomlje, 7. razred pionirke, 10. mesto Žnidaf Tina — Osnovna šola Radomeljske čete Radomlje, 8. razred pionirke, 3. mesto Horvat Karmen —• Osnovna šola Martin Koželj Dob. Na področju smerjenega izobraževanja je pri mlajših mladinkah Kr-žan Špela osvojila 6. mesto, Mar; kič Mateja 2. mesto, v kategoriji starejših mladincev Vreš Tomi 6-mesto in v kategoriji starejših mladink Žekar Mateja 4. mesto.
Ob koncu mojega podoživljanja te naše skupne prireditve na rob se želim zahvaliti vsem sodelavcem, postali smo uigran team sposobni izvesti tudi zahtevnejše tekmovanje.
Marjan Gorza
Tovarna kovčkov in usnjenih izdelkov
Čestitamo občanom za praznik občine Domžale.
... lepa športna ali potovalna torba - prijetnejše potovanje
filc tovarna filca
mengeš
Izdelujemo in prodajamo tehnične, valjane in iglane filce ter končne izdelke iz filca. Delovni kolektiv želi veliko delovnih uspehov vsem občanom in čestita za praznik.
Pridite v »LIPO«
»Lipa« zasebna špecerijska trgovina v objektu
SPB I (za stavbo Jugotehnike) vabi občane, da
postanejo njene stranke. Nudi velik izbor jedi,
pijač in vsega, kar se v gospodinjstvu
potrebuje. Tudi iz uvoza.
Postregli vas bodo hitro.
Posebej opozarjajo na suhomesnate izdelke,
posebej domače prekajene klobase.
Ob občinskem prazniku vsem občanom, ki jih
vabijo na ogled in nakup, iskreno čestitajo.
lidrometa
KOVINSKO IN STROJNO PODJETJE
hidrometal Mengeš, Gorenjska cesta 9
nudi svoje proizvode in kvalitetne usluge:
— izdelava in montaža opreme za čistilne naprave komunalnih in industrijskih odpadkih voda,
— izdelava in montaža opreme za pripravo pitne in tehnološke vode,
— izdelava in montaža opreme za izdelavo blata
IN ČESTITA OB OBČINSKEM PRAZNIKU
UNIVERZALE DOMŽALE
INDUSTRIJA OBLAČIL N. SOL. O.
KIDRIČEVA 4
Za prosti čas, pri rekreaciji in športu, funkcionalna in elegantna oblačila
IZDELKI
UNIVERZALE DOMŽALE
s
Nudi svoje kvalitetne storitve in proizvode:
— izvajanje vseh vrst visokih gradenj
— gradnja hidrogradbenih objektov
— gradnja prometnih objektov,
— proizvodnja in prodaja kamna, gramoza in peska,
— proizvodnja predizdelnih gradbenih elementov
— projektiranje gradbenih objektov in izvedba inženiring poslov.
Obrtna zadruga
(3 [0
!S! i
1-1;
ZOR& DOMŽALE
p. o.
61234 Mengeš, Prešernova 33
Zadružnikom, poslovnim partnerjem
ter delovnim ljudem in občanom čestitamo
ob občinskem prazniku!
Trgovinsko gostinsko podjetje sestavljeno podjetje ABC Pomurka 61230 Domžale. Ljubljanska 64
Delavci Napredka čestitajo svojim cenjenim kupcem ob občinskem prazniku ter se priporočajo za nakupe in obiske v svojih prodajalnah.
$ TOSAMA
vsem poslovnim partnerjem, delovnim kolektivom in občanom čestitamo za praznik! Priporočamo svoje izdelke!
komunalno podjetje domžale n.sol.o.
61230 Domžale, gube Šercerja 4
K>
Vsem porabnikom naših storitev, poslovnim prijateljem, delovnim kolektivom in občanom čestitamo ob občinskem prazniku!
RAZGLASI, OBJAVE, RAZPI5I
Mali oglasi
Instruiram matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Telefon: 738-662.
Fičota 750 karamboliranega prodam, lahko pa tudi po delih. Ocvirk, Sp. Jarše 4, Domžale.
Prodam stara rabljena klasična okna in vratna krila. Telefon: 831-081 v dopoldanskem času.
Prodam belo kuhinjo dolžina 2 metra s pomivalnim koritom, telefon 722-629.
Popravilo dimnikov, streh, žlebov, barvanje napuščev in salonitnih streh, pleskarska in soboslikarska dela. Naslov uredništvu.
V domžalski občini najamem prostor za mirno poslovno dejavnost tel. 737-377
Iščemo varstvo za 1-letnega fantka. Ponudbe na telefon 721-165
Prodamo hobl ponk, otroško športno kolo, otroški športni sedež za avtomobil. Tel. 721-165
Imate probleme z vašimi električnimi aparati, potrebno je ali predelati obstoječo elek-tro inštalacijo, graditelji novih hiš, poslovnih prostorov in delavnic želite novo inštalacijo?
Pokličite ali se oglasite osebno:
ELEKTRO SERVIS MASELJ tel.:735-155 Lukovica 7*1
vsak dan od 7. ure do 19. ure
sobota od 7. ure—14. ure
Rabite morda tapetniške usluge?
Izdelava, predelava sedežnih garnitur  (oblazinjenega pohištva). Notranja dekoracija prostorov, ta-pison, itison, tapete, zavese. Sever Peter Tapetništvo dekoracije Šmarca
telefon 832-951
LEONARDI KAVA BAR
Sprejme dekle redno in honorarno za strežbo v lokalu. Vir Šarano viceva 18, tel.: 711-081.
»Hvala« krajanom za pomoč ob požaru
Vsem gasilskim društvom okolice Ljubljana in gasilskemu društvu Prevoje, se prisrčno zahvaljujem za učinkovito pomoč pri gašenju požara na gospodarskem poslopju dne, 22. 3. 90 na domačiji Boldin, Prevoje 84. Prisrčna hvala krajanom, ki so na hiter način pomagali pri reševanju imetja. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala.
Marija Dečman Prevoje 84
NOVO
KOMISIJSKA PRODAJALNA ŠUBELJ NAVIRU
Pred kratkim je Peter Šu-belj na Viru, Saranoviče-va 30 (na dvorišču Bifeja VESNA oz. v prostorih nekdanje kemične čistilnice) odprl KOMISIJSKO TRGOVINO in s tem popestril pisano ponudbo na tem koncu naše občine.
Kaj vse boste lahko prodajali in kupovali v novi prodajalni?
Predvsem bo to trgovina s tehničnim blagom in sicer: akustični predmeti, gospodinjski aparati, orodje, video, Hi-Fi, oprema za šport, rekreacijo in prosti čas, zabavna elektronika, elektromaterial, računalniška oprema in podobno blago.
Prodajalna bo odprta vsak dan od 9.00 do 13.00 in od 15.00 do 19.00, pa tudi ob sobotah od 9.00 do 13.00 ure.
Obiščite novo komisijsko prodajalno na Viru!
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, brata in strica
ALOJZA OSOLIN
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, delovnim kolektivom, za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, ter vsem ki ste namesto cvetja darovali v druge namene. Hvala KS Rova za izrečene poslovilne besede. Posebej zahvala g. župniku za lepo opravljen obred ter pevcem za zapete žalostinke. Hvala vsem, ki ste ga tako številno spremljali na njegovi zadnji poti.
Še enkrat vsem najlepša hvala
vsi njegovi.
V SPOMIN IN SLOVO
Boleča je izguba naše drage mame, stare mame, babice, tašče, tete naše drage
FRANCKE KRALJ, roj. STOPAR, iz Rodice pri Domžalah
Naj ti bo počitek v ljubljeni slovenski zemlji lepši, kot pa je bilo tvoje trpeče življenje, polno krutih udarcev usode. Tvoj svetel zgled ljubezni, zvestobe, pridnosti ni zaslužil tako bolečih udarcev, katere si morala preživeti.
Naj mirno počiva tvoje trudno telo, v nas, tvojih potomcih, ostajaš v najlepšem spominu ter zgled za nase življenje. Nikoli te ne pozabimo.
Mama, hvala ti za vse!
Vsi tvoji
Portorož, Domžale
Srce je dalo vse,
kar je imelo
niti bilke zase ni hotelo.
ZAHVALA
Ob nenadni in boleči izgubi naše drage sestre in tete
TEREZIJE CERAR
iz Količevega
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, vsem, ki ste name-stvo cvetja darovali v druge namene ter vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Najlepša hvala gospodu župniku iz Doba za lep pogrebni obred, hvala gospodu kaplanu, oktetu bratov Pirnat za zapete žalostinke, praporščakoma ter sosedom iz Valvazor-jeve ulice za vsestransko nesebično pomoč, hvala vsem, ki jo boste ohranili v lepem spominu.
Vsi njeni
ZAHVALA
Ob tragični izgubi našega
NAČETA RODETA sina, brata, nečaka in strica,
se iskreno zahvaljujemo vsem in vsakemu posebej, za podarjeno cvetje in sočustvovanje. Posebno pohvalo izrekamo g. župniku Milanu Cerdenu za lepo opravljen pogrebni obred! Rodetovi in njegova Andreja
Bog moj, daj, govori, da v tvojem govorjenju duša vstala bo ozdravljena za večno prebujenje
Mitja Šarabon V spomin IVAN KEPIC
Dragi ati, že šesti mesec obrača stran svoje zgodovine, od kar smo te položili v mrak in neusmiljeni grob. V smrtnem boju, ko si bil že čisto na koncu s svojimi močmi, si pogosto klical Marijo na pomoč, tudi mi se zlasti v njej posvečenem mesecu maju obračamo k njej, da nam ublaži našo bolečino ob tvoji izgubi.
Dragi ati, naj bodo te besede v zvest in hvaležen spomin nate ter hkratna zahvala vsem, katerim spomin nate še ni zbledel, ivček, mam in Marjan z družino
ZAHVALA
Delo, skrb, trpljenje, tvoje je bilo življenje.
V 84. letu starosti nas je zapustil naš dragi stric in brat
FRANC CENCELJ s Podmilja 4 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za podarjeno cvetje, sv. maše, izraze sožalja in spremstva na njegovi zadnji poti, iskreno se zahvaljujemo govorniku Cirilu Smerkolju za poslovilne besede, cerkvenim pevcem ter gospodu župniku ver-tovšku za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem še enkrat
iskrena hvala.
vsi njegovi
SPOMIN
Tvoj korak je obstal, tvoj glasek onemel, zdaj v grobu mirno spiš, a v naših srcih še živiš.
24. aprila mineva 20. leto, odkar nas je nenadoma zapustil naš preljubi sinček in bratec
TONČEK CENCELJ
s podmilja 4 Praznina, žalost in bolečina ob nenehni misli nate ne bodo nikdar našle poti iz naših src, ker te preveč pogrešamo. Hvala
vsem, ki se ga spominjate. Mamica, ati, Pavle in Marjanca.
V 73. letu starosti je Tvoj korak obstal. Tvoj glas je obnemel, zdaj v grobu mirno spiš, a v naših srcih še živiš.
ZAHVALA
Ob nenadni boleči izgubi drage mame, tašče, stare mame, sestre in tete
KATARINE MASELJ — Ferjanova Kati
z zlatega polja 5 iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in prispevke v dobre namene, ter zahvala vsem, ki ste nam ob težkih trenutkih bili v oporo in pomoč, ter spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno toplo se zahvaljujemo duhovnikom za lepo opravljeni pogrebni obred in Pevskemu društvu upokojencev Domžale za sočutno zapete pesmi, vsem še enkrat iskrena hvala Vsi njeni
ZAHVALA
Ob izgubi najinega očeta in dedka
ALOJZA LUZARJA St.
iz Gorice pri Moravčah se iskreno zahvaljujeva vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in vsem, ki ste ga pospremili v njegov prerani grob. iskrena hvala tudi GD Krašce za ganljiv govor pri
odprtem grobu. Sin Lojze, hčerka Milena z družino ter vnuček Jurček
ZAHVALA
V 84. letu nas je zapustila naša draga mama, stara mama, sestra in teta
FRANČIŠKA MOČNIK roj. Zor iz Mengša iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za podarjeno cvetje in izrečeno sožalje. iskreno zahvalo izrekamo gospodoma župnikoma za lepo opravljeni pogrebni obred, vsem še enkrat iskrena hvala. Vsi njeni
ZAHVALA
V 57. letu življenja nas je zapustil dragi moz, oče in stric
JANEZ ŠARC iz Homca Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, posebej dr. Janezu Grošlju, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izkazano pomoč, izrečeno sožalje in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvala tudi vsem gasilcem, posebej GD Radomlje, gospodu župniku Lojzetu Golobu za lepo opravljen obred in cerkvenim pevcem za lepo odpete pesmi, zahvaljujemo se tudi sindikatu Tosame za vsestransko pomoč in oktetu Tosame. Posebna zahvala velja vsem delavcem onkološkega instituta, posebej dr. vodnikovi, žalujoči vsi njeni
ZAHVALA
Ob smrti naše drage hčerke in mame
ANE HAJDINJAK
iz Češenika pri Dobu se toplo zahvaljujeva znancem, posebno sosedom, ki ste nama v teh težkih trenutkih stali ob strani in nama nudili vso potrebno pomoč. Hvala tudi za izrečena sožalja in darovano cvetje. Iskrena hvala predsedniku KS Dob J. Josipoviču za pomoč in organizacijo pogrebnega obreda. Kemični industriji Helios se zahvaljujeva za darovano cvetje, izrečeno sožalje in v DELU objavljeno osmrtnico. Gospodu kaplanu iz Doba se zahvaljujeva za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala, ki ste jo spremljali na njeni zadnji poti.
Mama, hčerka Nada in ostalo sorodstvo
Kaj iščem naj zdaj še v življenju, o mati,
v zameno za tvoje srce?
(Alojz Gradnik)
ZAHVALA
Vsem, ki ste se v dneh zadnjega slovesa od naše drage mame
FRANČIŠKE MIVŠEK s Pšate
poklonili njenemu spominu z obiskom v hiši žalosti, z darovanjem cvetja, z darovi za spominske maše, s spremstvom na zadnji poti, naša iskrena zahvala. Posebno zahvalo izrekamo sosedom slovenčevim, sosedom Der-molu, Mihelnu, Pleškovemu in stupici. Zahvala tudi za vse ustne in pisne izraze sožalja, širšemu sorodstvu pa zd vse pozornosti do pokojnice. V našo tolažbo in priznanje trudapol-nemu življenju naše pokojne mame so prispevali sodelavci Be-linke, Heliosa, Inštituta Golnik, sošolci Gimnazije Kamnik, vsem naša zahvala. Za opravljeni obred se zahvaljujemo duhovnikom dr. Gerjolju, prof. dr. Ocvirku, g. Klančarju in dekanu Pavlicu. Zahvaljujemo se jim tudi za besede blagega spomina na mamo. Šentjakobskim pevcem pod vodstvom J. Fuggerja iskrena zahvala za zapete žalostinke. Z zahvalo vsem priporočamo našo mamo v spomin. Vsi njeni Pšata. 12. aprila 1990
Dolgost življenja našega je kratka, kaj znancev je zasula že lopata, odprta noč in dan so groba vrata, al' dneva ne pove nobena pratko. (F. Prešeren)
ZAHVALA
ob boleči izgubi naše drage mame, tašče, sestre in tete
MARIJE BERNOT, roj. Repnik p. d. Boldinove mame iz Preserij pri Radomljah
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in pomoč v teh težkih trenutkih. Iskreno zahvalo izrekamo duhovnikoma g. Golobu in dr. Šuštarju za lepo opravljen pogrebni obred, Kepic ivčku pa za lep poslovilni govor ter vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena HVALA! VSI NJENI
ZAHVALA
Ob smrti drage mame in stare mame
JOŽEFE BALOH roj. Gabrovec iz Blagovice 15
se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, vašcanom iz Podstrani pri Moravčah, ter sodelavkam DO univerzale za darovano cvetje, sveče ter darove za svete maše, izrečena sožalja, ter spremljanja na njeni zadnji peti. Lepa hvala tudi gospodu župniku za lepe poslovilne besede in lepo opravljen pogrebni obred, zahvala tudi krajanom Blagovice za organizacijo pogreba ter društvu ZB iz Blagovice. Vsem še enkrat iskrena hvala.
žalujoča hčerka Ivanka z družino
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega moža, očeta, starega očeta
JOŽETA ZUPANA St.
s Podstrani 7 prt Moravčah se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga obiskovali še v času njegove težke bolezni in ga ob smrti spremljali na njegovi zadnji poti. Lepa hvala tudi vsem za izrečena sožalja, darovano cvetje, darove za svete maše in drugo pomoč. Lepo se zahvaljujemo tudi dr. Duriču za lajšanje njegovih bolečin, DO Termit za organizacijo pogreba, gospodu župniku za lepo opravljen obred, praporščakom, govornikoma, pevcem iz Moravč, društvu ZB iz Moravč, DO Papirnica Količevo in sosedom, ki sta nam na kakršenkoli način pomagali v teh težkih trenutkih, vsi njegovi
ZAHVALA
Ob smrti naše drage mame, stare mame, prababice in tete
FRANČIŠKE SUŠNIK roj. Peterka se iskreno zahvaljujemo za izraze sožalja, podarjeno cvetje, za namen sv. maš ter za spremstvo na njeni zadnji poti. Globoka hvala dobrim sosedom, zdravstvenemu osebju, kolektivu Doma upokojencev v Domžalah, posebej pa g. kaplanu iz Domžal za lep verski obred. Zahvalo izrekamo tudi za ganljivo posredovano melodijo Tišine, vsem pevcem upokojenskega zbora za zapete žalostinke. Zvezi borcev ter vsem tistim, ki so nam kakorkoli pomagali v trenutkih slovesa. Vsem se enkrat globoka in iskrena hvala!
V imenu sorodstva: hči ter sedem sinov
ZAHVALA
V 76. letu starosti je umrla mama, stara mama, sestra in teta
JOŽEFA PRAŠNIKAR
Zahvaljujemo se vsem za pomoč pri pogrebu, izrečena sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku za lepo opravljen pogreb in lep govor. Hvala tudi Florjančič Tonetu za lep govor. Vsem skupaj še enkrat hvala, vsi njeni
ZAHVALA
Ob boleči izgubi mame, babice, prababice
MARJETE AVBELj
iz Stegen 1 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje, izrečeno sožalje in spremstvo na poti k večnemu počitku. Posebno se zahvaljujemo župniku Janezu Petriču iz vrhpolj, ogrinčevim iz Krtine in ostalim. Sinovi z družinami
^$/F
V SPOMIN IN ZAHVALO CERARJE-
VI MAMI IZ LUKOVICE
V mesecu MAJU mineva leto dni krutega spoznanja, da se je od nas za vedno poslovila Cerar-jeva mama — v prvem pomenu »naša mama«, katere se še s posebno hvaležnostjo spominjam kot njena prva rejenka, ki sem polnih šestindvajset let uživala toplino doma, za katerega bi sicer bila prikrajšana.
Sedaj ko že več kot trideset let živim v tujini, mi je še posebno drag spomin na najnežnejša prva leta mojega življenja od leta 1930. naprej, ko me je takratna patronažna sestra iz Lukovice še kot dojenčka z imenom Karmen zaupala v oskrbo Cerarjevi mami, ki sicer takrat še ni imela svojih otrok, vendar je bilo tudi kasneje, ko se je rodilo še šest domačih otrok, dovolj prostora in topline tudi zame.
Tako sem uživala srečno otroštvo in mladost pri Cerarjevi družini šestindvajset let, dokler nisem odšla v tujino, da bi tam spoznala svojo pravo mamo. Da, res sem jo spoznala in kmalu sva se tudi razšli. Globoko v srcu sem čutila, da je moj dom in tudi pravi dom v Sloveniji — v Lukovici — pri Cerarjevi družini in pri Cerarjevi mami. Takrat sem tudi spoznala, da sem neizmerno bogastvo — poštenost, delavnost in ljubezen do rojstne domovine Slovenije, prejela prav od nje in od Cerarjeve družine. Zato ji iskrena hvala!
z menoj vred in v kasnejšem obdobju je našlo toplino Cerarje-vega doma še nkoli dvajset re-jenčkov, to je otrok, katerim njihove lastne mame niso mogle ali hotele nuditi doma. Tudi v njihovem imenu se Cerarjevi mami iskreno zahvaljujem za vse kar je storila za nas. Živeli smo ob mami, ki ni razlikovala otrok drugače kot po imenih, rezala kruh vsem enako debelo, pobožala enako nežno vse in med nas delila dragocene življenjske napotke, ki jih vsak od nas čuva v sebi in se neredko spomni, da so to podarjene dragocenosti »naše mame«.
Karmen Klydsky -Stuttgart
»Spolnil rad je vsakmu želje, dur odprl mu je srce; bil prijateljev je vselje njim oči po njem rose.«
(F. Prešeren)
ZAHVALA
Ob nenadni in boleči izgubi dragega moža in atija
MILANA GROŠLJA
iz Rafolč pri Lukovici se najtopleje zahvaljujem vsem, ki ste mi v najtežjih trenutkih stali ob strani in mi nudili vso oporo. Hvala za podarjeno cvetje, finančno pomoč, izrečeno sožalje ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala tudi sodelavcem Helipsa in Ljubljanskega potniškega prometa, Osnovni šoli Janko Kersnik Brdo, govornikoma za lepe besede slovesa, gospodu župniku za opravljeni poslovilni obred ter pevcem pevskega zbora KUD Janko Kersnik za lepo zapete žalostinke. Še enkrat hvala vsem, ki ste ga spoštovali in imeli radi, hvala za vso pomoč, ki smo jo v teh težkih trenutkih tako zelo potrebovale!
Žena   Marijana   s hčerkama Petro in Nuško
Ob nanadomestljivi izgubi naše drage mame, hčerke in sestre
MARJANE KOTNIK
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, govornikom in pevcem in vsem za izraženo sožalje in darovano cvetje in drugo pomoč. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage tete
FRANČIŠKE PERVINŠEK
roj. Dragar iz Vira
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in spremstvo na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Starbekovi za pomoč pri zdravljenju in v težkih trenutkih, iskrena zahvala sestri Ladki Lavrič, ki je naši teti požrtvovalno pomagala v zadnjih mesecih njenega življenja. Zahvaljujemo se tudi duhovniku za opravljen cerkveni obred in tople besede, govornici za poslovilne besede, preproščakom in pa pevcem Moškega pevskega zbora iz Šenčurja pri Kranju.
vsi njeni
MILOX - PRILOŽNOST
Vabimo vas, da postanete naš sodelavec za prodajo posode MILOX.
Zaželjen je lastni avtomobil, starost 25 do 45 let in veselje za delo z ljudmi.
Informacije po telefonu 061 832 953 po 16. uri!
Orijana Osolnik Šmarca Kamniška 79 61240 KAMNIK
Odvetnik Janez Novak Maistrova 2 (delikatesa) Kamnik
obvešča, da posluje za stranke vsak delavnik od 9. do 11. ure, ob torkih in četrtkih pa tudi od 16.30 do 18. ure.
»Komisija za delovna razmerja Doma upokojencev Domžale objavlja naslednja prosta dela in naloge:
1. I srednje medicinske sestre za določen čas — 12 mesecev
Pogoji:
— srednja šola za zdravstvene delavce
— strokovni izpit
— 3-mesečno poskusno delo
2. 1 bolniške strežnice za nedoločen čas Pogoji:
--- dokončana osnovna šola
— 2-mesečno poskusno delo
Kandidatke naj pošljejo ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh na naslov: DOM UPOKOJENCEV DOMŽALE, 61230 DOMŽALE, Cesta talcev 7.
O izbiri bomo kandidatke obvestili v 10 dneh po odločitvi, najkasneje pa v 30 dneh po preteku roka objave«.
Bistro Minuta honorarno zaposli snažilko. Delovni čas je v jutranjih ali večernih urah. Nastop dela takoj. Informacije v lokalu.
Napredek Domžale Trgovsko gostinsko podjetje.:
Jk nap
Jk
napredek k domžale
Zveza združenj borcev NOV SRS občinski odbor Kamnik
VABILO
Občinski odbor ZZB NOV Kamnik vabi vse borce, občane in druge obiskovalce Kamniških planin na odkritje spominske plošče v spomin na ponesrečeno zavezniško letalo in letalce, na kraju kjer je 29. maja 1944 strmoglavilo zavezniško letalo — bombnik B-17.
Odkritje spominske plošče bo v nedeljo 27. maja 1990 ob 11. uri na Mali planini, na kraju kjer je letalo strmoglavilo.
Dohod do kraja prireditve je mogoč tako, da se iz Kamniške Bistrice peljete i. gondolsko žičnico do hotela Šimnovec, od tam naprej do Zelenega roba — Gradišče se peljete s sedežno žičnico, nato pa nadaljujete peš pot po Veliki na Malo planino. Zmerne peš hoje je približno eno uro.
Ali pa se peljete z osebnim avtomobilom preko Črne, Kališ do Kranjskega Raka oziroma še naprej do Marjaninih njiv, od tam pa je približno še eno uro zmerne peš hoje do kraja odkritja spominske plošče. Peš pot pa je nekoliko bolj strma.
S terenskim vozilom — pogon na vsa štiri kolesa, pa je možno priti na Malo planino.
Vabljeni!
Občinski odbor ZZB NOV KAMNIK
Predsednik ZZB NOV Janez Prezelj
PODJETJE JUS
Izobraževalni center za voznike vozil na motorni pogon — avto šola Domžale
Toneta Tomšiča 9 tel: 721-763
V našem podjetju je dne 19. 4. 1990 stekel prvi tečaj iz cestno prometnih predpisov. Tečaj je organiziran za učence 7. oz. 8. razreda O. Š. Josip Broz Tito za usposobitev vožnje koles z motorji (mopedi) in pridobitve Potrdila o poznavanju cestno prometnih predpisov. Pogoj je starost 14 let. Redno ga obiskuje 12 učencev, traja pa 16 šolskih ur. V tem tednu bodo učenci opravljali teoretr-čni izpit iz CPP.
Kot ena izmed prvih zasebnih avto šol pri nas, smo na tej šoli prevzeli pokroviteljstvo nad teoretičnim in praktičnim usposabljanjem voznikov koles z motorji, s katerim bomo nadaljevali tudi v prihodnjem šolskem letu. Zavedati se moramo, da na naših cestah umre veliko otrok, zato se bomo potrudili, da bomo z našo dejavnostjo rešili vsaj kakšno življenje.
Ravno tako pričenjamo s prvim tečajem za voznike vozil na motorni pogon »B« kategorije s 15.5. 1990 ob 17. uri. Tečaj bo potekal štirikrat na teden po štiri šolske ure oz. skupno dvajset dni. Cena tečaja je 400,00 din, prva učna ura vožnje je brezplačna, pri nas si kandidati lahko izposodijo učbenik »Varna vožnja«, organiziramo tudi tečaj oz. izpit iz prve pomoči in zdravniški pregled, ter zagotovimo kandidatu 3—5 ur voženj na teden.
Z naslednjim tečajem bomo pričeli v začetku junija.
Tone JUS
Predstavljamo delo VGP Hidrotehnik
V okviru podjetja VGP Hidrotehnik iz Ljubljane deluje v Mengšu betonarna in železokrivnica.
V betonarni nudijo betone vseh vrst, ki jih po želji kupca dostavijo tudi na željeni naslov oz. gradbišče. Količine so praktično neomejene, saj zadostijo vsem potrebam kateregakoli graditelja. Po dogovoru dostavijo beton na gradbišče tudi ob sobotah.
Prav tako nudijo možnost organiziranja betona-že raznih betonskih konstrukcij. V betonarni izdelujejo tudi betonske plošče za oblaganje ter betonske pokrove raznih dimenzij za jaške in greznice. V žele-zokrivnici pripravijo armature iz betonskega železa za vse vrste konstrukcij. Železo je lahko naročnikovo, lahko ga dobavijo sami. Prav tako opravijo tudi polaganje teh armatur.
Cene so vsekakor izredno konkurenčne. Vse informacije boste dobili na tel. 737-381 Mengeš in na telefon 342-491 matična firma. Ob občinskem prazniku VGP Hidrotehnik čestita vsem občanom in priporoča svoje storitve ...
Roža »mogota« vse bolj cveti...
V trgovini z zdravilnimi zelišči, kozmetiko in drugim uresničujejo vse več zanimivih idej, ki jih imajo v zvezi s svojo dejavnostjo. Od novega velja omeniti zdravniško posvetovalnico za zdraviliški turizem. Za zdravljenje v Atomskih toplicah svetujejo bolnikom s specifičnimi težavami in boleznimi lokomotornega aparata, revmatičnih obolenj, stanjih po poškodbah, luskavici ipd.
23. maja bodo v okviru občinskega praznika pred Napredkovo veleblagovnico v sodelovanju z Napredkom pripravili Dan Atomskih toplic. Ves dan bodo med 9. in 18. uro s prigrizkom in pijačo postregli gostom, organizirali bodo družabne zabavne točke, nastopil bo glasbenik, kuhali bodo čaj (posebej pomembna je menda priprava) itd. Zanimiv bo kviz in še marsikaj vredno ogleda.
V prostorih trgovine »Mogota« bodo 24. maja 1990 pripravili srečanje s strokovnjakinjo — dipl. farma-cevtko Olgo Bohar. Tema in nega kože.
1. junija 1990 bo med 14. in 18. uro predavala o negi nohtov dipl. ing. kemije Sonja Novak. Potrudili se bodo, da bo v »Mogoti« vsak mesec kaj novega.
Vabijo vas, da si ogledate kako cveti Župančičeva roža »Mogota«, skrivnostni cvet...«
V Napredku vam predstavljamo poslovno enoto Kooperacija:
PRIHODNOST JE V DELU... IN PRODAJI...
V okviru Trgovsko gostinskega podjetja Napredek je bila v 1984. letu ustanovljena poslovna enota Kooperacija. Poslovati je začela v sodelovanju s petimi obrtniki, danes pa je včlanjenih že 284 kooperantov. Proizvodna dejavnost je zelo široka, saj poteka delo na naslednjih področjih: papirna galanterija in tisk obrazcev izdelava kuvert, kovinska galanterija, zaključna dela v gradbeništvu (stavbno kleparstvo, elek-troinstalacije, zidarstvo in pleskarstvo), predelava plastičnih mas ter tekstilna, usnjena in lesna galanterija. Naši kooperanti delajo tako za široko potrošnjo, kakor tudi za potrebe industrije. Zlasti v papirni stroki in usnjeni galanteriji so precej velike zmogljivosti. Za industrijo se izdeluje vijačno blago, polizdelki — deli po načrtih kupcev, tesnilni materiali, različne vrste embalaže (papirnata, plastična) etikete, razni obrazci in podobno. Prav tako naši bralci gotovo poznajo tudi nekaj izdelkov za široko
potrošnjo, ki jih izdelujejo naši kooperanti kot so naprimer: mehčalec perila Puhek, tekoči detergent za pomivanje posode Vitroplex, cevne objemke FE — GO, cokli KAMEL, tekstilni izdelki in drugo.
Kako postanete naš kooperant? Zelo enostavno! Obiščite nas na Kidričevi 14 v Domžalah, predhodno pa nas lahko pokličete po telefonu št. 713-376.
Ob obisku nam posredujte vaše podatke o obrtni dejavnosti in v kolikor se dokončno odločite, da boste sodelovali z nami, podpišite ustrezno pogodbo brez plačila vsakršnega pristopnega deleža. Sodelovanje z vami poteka pri obdelavi tržišča, nabavi repromateria-lov in izterjavi kupcev. Lahko računamo, da imamo kot trgovsko podjetje pri izterjavi nekaj več možnosti, ker sodelujemo z velikim številom drugih podjetij in medsebojne obveznosti, ki niso plačane, po možnosti tudi kompenziramo.
Če se ukvarjate z obrtno dejavnostjo In se še niste odločili za sodelovanje z določeno zadrugo ali kooperacijo, nas pokličite ali obiščite, morda bodo pogoji, ki vam jih nudimo, tisto kar iščete.
Napredek za občinski praznik...
Ob občinskem prazniku organiziramo v Veleblagovnici Napredek Domžale vrsto presenečenj. Na ploščadi pred Veleblagovnico vam bomo od srede 16. maja do sobote 26. maja pripravili posebno gostinsko in trgovsko ponudbo.
Vsak dan bodo naši dobavitelji pripravili predstavitev svojih izdelkov z degustacijo. Nekatere od njih boste lahko kupovali po reklamnih cenah.
Sodelovali bodo naslednji dobavitelji: Ljubljanske mlekarne, Pivovarna Union, Pivovarna Laško, Kraš Zagreb, Žito, MIP Nova Gorica, Vipava, Emba, Paloma, Po-murka Murska Sobota, Pionir Subotica, Kolinska, Podravka, Kras Sežana, Fructal, Meso Kamnik, Gorišča Brda, K K Gornja Radgona, KZ Metlika, Agrokombinat Krško, Slovin, Belinka. ,
Tudi naši gostinci vam bodo postregli po konkurenčnih cenah.
— Veleblagovnica bo ta dan odprta do 19. ure. Za ples bo igral ansambel Studio 6.
19. maja pripravljamo veselico 18., 23. in 25. maja pa nastop godbo z mažuretkami.
Od 16. maja dalje boste v naši Veleblagovnici in Šport Napredek lahko kupovali nekatero blago (čevlje, volno, smuči, vezi, ž. konfekcijo itd.) kot posebno ponudbo, to je do 30 % ceneje.
Pridite in prepričajte se! Cenejši smo tudi brez popustov!
Od 16. do 26. maja 1990 bo DELOVNA ORGANIZACIJA NAPREDEK DOMŽALE pripravila prodajne dneve na PLOŠČADI PRED VELEBLAGOVNICO. Celo vrsto artiklov boste lahko kupili po znižanih cenah, organizirana bo sejemska prodaja, posamezni dobavitelji pa vas vabijo na degustacije svojih izdelkov.
Vse to bo spremljano z bogato gostinsko ponudbo, kjer ne bo manjkalo specialitet z žara in domačih sladic.
Se posebej vas vabijo na VESELICO z domačimi specialiteta-mi, KI BO V SOBOTO, 19. MAJA 1990 OD 17. URE DALJE NA PLOŠČADI PRED VELEBLAGOVNICO.
ZA PLES BO IGRAL ANSAMBEL STUDIO 6.
Veleblagovnica Napredek
Zlato, zlato...
. ////#/' //f/J/ //di&?pf>/'////r' //// fldhfamv afapHtjjfo /////////*> /<.t/fr/
//f//^////4^fr/y/?/^:y¥//ž//ff/ !Of/sd// . /////// /x Jm*&. /^MtY/f /> M/,y/f-sv/z/t///////v// /// mfa ''/'/f/v'/*/////?/*//?///'J .///
. ///
Cenejši smo tudi brez popustov
Posebna ugodnost za naše kupce v mesecu maju:
— pivo Grand 1 /2 Union 7.00 din
— pivo Zlatorog 1/2 Laško 7,00 din
— namizno belo vino                        • 16,20 din
— malinov sirup 24,70 din
— sladkor 1 kg 12,40 din in še veliko izdelkov po ugodnih cenah. Prepričajte se sami! CENEJŠI SMO TUDI BREZ POPUSTOV
STARI
KOVHQ 1
f   Gostišče ILJLt diseoteka
Stari Kovač vabi...
Stari Kovač Gostišče in diskoteka Radomlje pričenja s poletno kuhinjo jedi z žara na vrtu od 13. do 24. ure.
Ob četrtkih zimzelene melodije! Se priporočamo!
Tako je bilo prej... tako je sedaj.
Priznanje ZLATI SLAMNIK podeljujemo Komunalnemu podjetju Domžale za vrsto nenaročenih in neplačanih akcij v čiščenju okolja ter za pomoč občanom v njihovih internih čistilnih akcijah.
t'
v.mv'*>»»V*:'i;W'#-»*V.V ..»v........
Grajo »GORJACA ROKOVNJAČA« namenjamo vsem udeležencem (prizadetih strank) v plakater-ski vojni, ki so s svojim dnevnim in nočnim ravnanjem, v katerem niso izbirali sredstev, naredili grdo packo okolju ter silo našim medsebojnim odnosom ...
občin/ki , poročevalec
Občinski poročevalec, glasilo občine Domžale, izhaja dvakrat mesečno, vsa gospodinjstva v občini ga dobivajo brezplačno. Glasilo ureja uredniški odbor v sestavi: Vera Vojska, glavna urednica, Matjaž Brojan, odgovorni urednik, Marjan Bolhar, Marjan Gorza, Pavle Pevec, Cveta Zalokar-Oražem, Tone Orel, Ivan Kepic, Janez Stibrič, Bogdan Oso-lin, Ivko Hribar, Igor Lipovšek-Lenasi, Martin Grošelj.
Glavna urednica: Vera Vojska, tel.: 721-321, odgovorni urednik: Matjaž Brojan, tel.: 711-686, tehnični urednik: Franc Mazovec, tel.: 323-841, fotografije: Vido Repanšek, tel. 737-660 popoldan.
Glasilo izhaja v nakladi 15.500 izvodov in ga tiska Tiskarna Ljudske pravice Ljubljana. Rokopise sprejema odgovorni urednik, Ljubljanska 70, Domžale p.p. 2. Poslanih rokopisov in fotografij uredništvo ne vrača. Uradne ure uredništva: ponede'jek in petek od 10. do 13. ure in sreda od 10. do 13. ure in od 14. do 17. ure. Glasilo je na podlagi sklepa izvršnega sveta SR Slovenije oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodnje.
Uredništvo z dnem 15. 3.1990 rokopisov in fotografij ne vrača
Glasilo je bilo dne 25. 7. 1970 odlikovano s Priznanjem Skupščine občine Domžal« za uspešno informiranje, dne 24.4. 1974 pa s srebrnim Priznanjem Osvobodilne fronte slovenskega naroda za uspešno informiranje delovnih ljudi in občanov občine Domžale.
AGROBARI
Uredništvo upravičeno domneva, da je sponzor zgoraj navedenega lokala, ki je našel svoje domovanje ob Ljubljanski cesti v Domžalah AGROKOM-BINAT iz Titove Mitrovice.
AGROBAR II
Glede na domislico v naslovu AGROBAR in glede na razkoš-nost različnih barv svetujemo dovolj podjetnem posamezniku, da ukrade prvo črko iz naslova in , ..
KLIČE IVANKA
Uredništvo je poklicala gospa Ivanka in se pritožila, češ da pred lastno hišo komaj sproti pospravlja potrgane plakate različnih oblik, barv in dimenzij. Kako bi vam pomagali, gospa Ivanka, ne vemo, pesmico pa vam kljub temu pošiljamo — jo lahko spravite do naslednje plakatne vojne:
Gospa Ivanka dela brez prestanka,
pobira plakate, dokler jih ne zmanjka.
PROJEKTANT NAJ POIZKUSI!
Opozorjeni smo bili o problematiki križišča Prešernove in Obrtniške in ker nismo strokov-
njaki za tovrstno načrtovanju in konstruiranje, vemo pa, da najbrž s križiščem, zlasti z otokom, ni vse prav, predlagamo praktičen preizkus: Sredi noči, opolnoči naj križišče poizkuša pravilno, varno in uspešno prevoziti za začetek načrtovalec — osebno.
ŠE ENKRAT KRIŽIŠČE
V navezi s prejšnjo slamico pa postavljemo še čisto resno vprašanje: Pa se ja na bo mogel na tem križišču zaleteti prav edene od cestnih oz. prometnih strokovnjakov, da se bo ugotovilo, da z njim ni vse prav!
UPRAVIČENA BOJAZEN
Med člani volilnih odborov vseh vrst je bilo ob letošnjih volitvah zelo malo žensk. Ko smo proučevali vzroke, nam je bil še najbližji tale: le kateri zakonski mož bi dopustil, da bi bila družina kar 2 (dve) nedelji brez nedeljskega kosila, pa naj gre še za tako demokratične volitve .. .
VOLILNE S LAMICE
Pa veste, zakaj volilnih slamic skoraj ni! Zato vendar, ker je bilo vse, kar bi bilo primerno za slamice RES . . .
KAJ ŠAH, DAME . . .
Kljub vsemu pa so letošnje volitve vendarle okupirale pre-
Medijsko prefinjeno načrtovanje nesreče
Ob padcu Vida Repanška v opuščen mengeški vodnjak so povedali... Mengeški gasilec v procesiji:
Lahko bi povedal, kaj namerava, bi se vsaj bolje organizirali za posredovanje ...
Slavko Pišek, kulturnik iz Mengša:
Lahko rečemo, na nek način, da sem jaz organiziral to prireditev!
Ekološki osveščenec:
Da gre Vido — pa Se na velikonočno nedeljo onesnaževat podtalnico ... Pacek...
Eden onih:
Mislim, da je bil vodnjak past za tiste, ki smo se priselili iz drugih delov. Svinjarija, to je dovolj velik razlog za en miting ...
Metod Bore, direktor Varnosti Mengeš:
Kakor je ravna\, s stališča varnosti, ni bilo ravno samozaščitno in varno, s stališča snemanja, bi pa tudi lahko povedal, da bi dogodek posneli v mengeške arhivske svrhe ...
Vidova konkurenca:
Da gre uporabljat za lastno reklamo take »fore«, to je pa res preveč! Kako naj se borimo proti taki konkurenci!?
Vidovi prijatelji:
Ozki vodnjak je edino mesto, kjer je bil Vido primoran biti 20 minut na enem mestu ...
Franc Pestotnik — Podokničar in humorist iz Stahovice
vse skupaj je bilo režirano iz gole favšarije. Zaradi stahoviškega čudeža so v Mengšu inscenirali velikonočni čudež ...
Ena od oboževalk:
Če bi vedela, da se bo to zgodilo, bi še sama skočila noter. Tam mi ne bi mogel uiti...
Delavec v krajevni skupnosti:
Vido je tak lokalpatriot, da v Mengšu celo vodo pije. Z veliko krajevno zavestjo je to imenitno dokazal...
vida Retelj — zasebnica, izdelovalka pletenin
Vseskozi hodi okrog v našem puloverju, let v vodnjak pa si je omislil v suknjiču. Izražam gnus!
Eden od javnih delavcev:
Prav mu je, procesijo gre slikat, na našo budnico ga pa ni bilo ...
Matjaž Repnik, tajnik ZKO Domžale:
S poletom v vodnjak ga je očistil pajčevin in druge navlake. To. je pomembno kulturno dejanje za ohranjanje naravne dediščine.
Mengeški godbeniki:
Na nek način pa je tudi škoda, da je ven zlezel. Tako lepo znamo igrati na pogrebih ...
Servisiranje vse vrste elektronike, postavljanje satelitskih sistemov vseh vrst in zemeljskih anten.
Domžale Stranska 9 telefon 723-021
AASPRO
------SATELLITE SYSTEM_
OUATRONIC
Ekskluzivni dobavitelj satelitskih sistemov za Jugoslavijo. Maspro
Sistemi na zalogi, Ekskluzivne cene
Informacije na telefon 723-921
cejšnje število žensk, katerih večina boljših polovic je menda tisti dve nedelji in še par ur obeh sobot igrala šah. Zlobni jeziki trdijo, da so bile ob tem še najbolj v igri DAME ...
DOKAZ, DA SMO ŠE VEDNO LJUDJE
Dokaz, da smo še vedno ljudje, je tudi skoraj 10 odstotna zastopanost žensk v domžalskem parlamentu . . .
AKTUALNA PESEM
Verjeli ali ne: ko je zadnjič nekdo recitiral: »Valjhun tam s celo jih močjo objame ...« je večina prisotnih pomislila na VOLITVE ...
KRIVE SO VOLITVE . ..
Menda naj bi bile volitve krive tudi za nekatere predvsem volilne družinske brodolome v nekaterih naših družinah. Zgodilo se je namreč to, da so v sramoto in ponižanje nekaterih sorodnikov (beri mož oz. žena) članov volilnih odborov le-ti s preštevanja glasov 22. aprila 1990 prišli domov že v poznih večernih urah, ne pa v zgodnjih jutranjih, kot je bila navada 8. aprila 1990.
ŠE ENA VOLILNA
Zadnji volilni odbor se je pred občinsko volilno komisijo prikazal v prvih urah jutranje izmene.
Slamice iz Slamnika:
Kaj se čudite tovariši, saj se vam itak ne splača spat, ko s službo začnete ob 7. uri so jih tolažili... in še prav so imeli. . .
TUDI STOB JE DOČAKAL
STOB je končno dočakal nov asfalt, ki ga je izdelovala stara, dala pa nova oblast. Kakšen krasen začetek ...
NAJAKTUALNEJŠE
PRESTIŽNO DEJANJE....
Iz najzanesljivejših virov smo dobili informacijo, da v sedanjih časih sploh ni več prestižno dejanje voziti tenis lopar na zadnjem sedežu, temveč smo že napredovali. Če hočeš, da se o tabi govori kot o tistem, ki nekaj pomeni, moraš najmanj sredi dopoldneva pripeljati ženo (bolj učinkovito bo če bo ravno od frizerja) v teniški center, kjer jo že čaka prikupen teniški učitelj (po možnosti oh in ah), da jo nauči najosnovnejših udarcev. Če pa je to »proceduro« možno opraviti kar na osrednjem stadionu in nas o tem pravočasno obvestite, potem pridete tudi v naš časopis ...
Janko Bolhar
manager
61230 Domžale, Stranska ulica 9, telefon (061) 723021
Saj smo samo ljudje:
Naši ljubi prazniki
ob vseh teh naših ljubih praznikih, pa naj bo krajevnih, občinskih ali republiških in državnih, se vedno znova spomnim človeka, ki mi je že pred leti povedal, kako je naš ljubi učitelj Edvard Kardelj izbiral dneve vstaje jugoslovenskih narodov in narodnosti. Najprej je morala biti seveda Srbija. Srbija, kjer je počila prva puška in podobno vojaško navdahnjeni praznik. Potem je Srbija vstala, za njo je šele lahko vstala tudi Crna gora. Potem dolgo časa ni bilo nič. Nato bi se že spodobilo nekaj malega dati tudi Sloveniji, tej večni neumni lokomotivi, povrhu pa je bil Edvard vendarle Slovenec, inje nastal dan vstaje slovenskega naroda. Nato sta — da ne bi bilo zamere — hkrati vstali še Hrvaška ter Bosna in Hercegovina. Nekje zadaj pa so capljali Makedonci, tako kot vedno. Ker obstaja rea\na možnost, da letos zadnjič praznujemo tako, kot pač praznujemo, bi rad k novim praznikom prispeval nekaj predlogov. Predvsem iz dejstva, da drugič ne bi tako neumno postavljali praznikov, po ključih takšnih in drugačnih.
Po mojem skromnem mnenju je daleč več vreden od vsake prve puške takšen dan vstaje, takšen dan borca v celotnem nekdanjem jugoslovanskem merilu, kot je na primer slovenski dan OF. če ni več to, da se zbere celotna slovenska inteligenca, celo večstrankarska — tedaj drugih strank še ni zatolkla partija — potem ne vem, kaj bi bilo lahko še več. Povrhu je znano, da so ze v maju bile prve diverzije tako v Mariboru kot drugod, tako da je popolnoma nepotreben datum dan vstaje slovenskega naroda — 22. julij, prav tako pa dan borca — 4. julij. Smiselno bi bilo, če že moramo praznovati tak dan, da praznujemo dan OF in zdravo.
O dnevu slovenske vstaje je tudi jasno, da ne gre za noben zgodovinski dogodek, ampak le za nepomemben ljubezenski trikotnik med žandarjem, nekim našim fantom in dekletom, seveda v Tacnu, kjer je živel naš učitelj, iz vsega tega pa je zneslo kar za cel praznik. Predlagam, da se tako ta dan kot dan borca, ko je »počila prva puška«, srbska kajpada, ukineta. Enaka usoda bo slej ko prej doletela tudi drugi maj, kajti nikjer drugje ne praznujejo dan dela z dvodnevnim nedelom. Pri nas smo to v zadnjem času razširili celo na sedem ali deset dni, skupaj z OF, tako da so nastale prave velike novodobne velikonočne počitnice. A zdravi pameti da to vedeti, da kaj posebnega dobrega lenarjenje ne prinaša.
Seveda bo marsikdo poskočil, češ že tako in tako imamo manj praznikov kot vsi drugi. Res je. Toda tudi praznik mora imeti vsebino, ne sme biti prazen, kot pravi beseda. Prej ko slej bo treba dodati tako božičnim kot velikonočnim praznikom, ki imajo tradicijo pri nas že stoletja, kakšen dodatni dan, če bomo le hoteli to pametno sprejeti. Ne moremo se iti »nedelovnih prvih majev«, »prvih pušk«, »dnevov vstaj« samo zato, ker se je nekdo nekoč spomnil, da je treba s tradicijo pomesti, praznike pa na hitro nadomestiti z novimi mejniki.
Kar žalostno je gledati svoje otroke, ko morajo ob novem letu ali ob velikonočnih praznikih iti v šolo, ko pa je vsa Evropa prosta, kar žalostno seje zapoditi sredi pričakovanja velikih dogodkov zgodovine ponovno na delo, ko pa veš, da praznuje tako Avstrijec kot Italijan in celo Madžar, prav žalostno je biti večno nekaj izjemnega in posebnega, naravnanega noč in dan partizansko, iz vsega tega pa ni bilo nikoli kaj dosti pametnega, ubogi tisti borci, ki so padli za takšno svobodo, kot sojo izkoriščali njihovi priviligirani tovariši več kot štiri desetletja!
Nasploh pa je lepo praznovati samo tedaj, ko je miza polna, ko je vmes tudi potica, kot te ne skrbi, kaj bo jutri, ko so vsi člani družine zaposleni, ko ni plača ostanek samoprispevkov in vsakovrstnih odtegljajev in davkov državi, ko je življenje urejeno v tolikšni meri, da veš, zakaj predahneš in da veš, čemu se posvečaš takšnemu prazniku.
Tudi o tem bo treba letos še razmisliti. Novodobne praznike so nam postavljali učitelji, ki so bili sami slabi učenci. Zdaj šele odkrivamo, da so bili tudi oni samo ljudje... |Van $jvec
EKO EPIGRAMI
Teče, teče reka rjava, za ljudi ni več ta prava!
Al boš bistra kdaj postala, al slovo življenju dala?
Na mengeškem polju Kemija stoji.
Dela zdravila, a polje strupi...
Helios dela nam barve in lake, a v vodo spušča strupene odplake ...!
Čistilna naprava čisti vodo, kadmij in cink pa na polja gredo ...?
Adolf Pušnik