«ti.
'sa narava dremlje trudna
V	rókah sladkega miru ; Vse, kar sope, davno späva
V	svojem stvarniku, Bogu.
Noč je mltàia, luna svéti Z néba dolu na zemljo, Skozi okno v izbo gleda K mizi na mladó žen6.
Lepa šiva drobno platno, Sveča nizko vže gori, Déte njeno pod obodom Poleg njé v zibéli spi.
Zgodaj vzela je očeta Béla žena — grenka smrt ; A družica, drobno déte Nijsta ž njim šla v božij vrt.
Zdaj se trudi skrbna mati, Gospodari brez moža j Déte njéno je rudčče, Ona bléd obraz imä.
Vender ga neskončno ljubi Nad vse zemeljske stvari, Kadar čuje, ž njim se sméje, Poje mu, kadàr zaspi.
„Slàdko spànCaj, dete zläto! Svéte àngeljske roké Védno branijo nesreči Tvoje kódrave glavé."
„Tütaj, ninaj, zdravo bodi, Rasti, rasti pred menò! Kadar se vrha doržsteš, Nèsi v črno me zemljo !"
Sreča.
(Stara pripovedka.)
Živčla sta dva brata pri svojih bogatih roditeljih. Bogoljuba obitelj je bila v svojej obilnosti vsa zadovoljna; prevzetnosti od bogatstva nihće nij videl nad njimi.
Oča, uže pöstaren, dal je sinoma priliko, da bi se nekoliko tudi sama déla vadila. Zató je izročil vsacemu novcev, kolikor se mu je zdelo treba.
Starejši sin — Marko mu je bilo imé — delal je pridno in skrbno. Minolo je leto, in trudoljubive njega roke so iméle uže lepo kopico novcev, to razposojenih, to založenih v hranilnici.
Mlajšemu otroku — pri sv. krstu so mu dali ime Järnej — sreča nij ugajàla. Kakó li? Z mehko posteljo se je z tčžka razstäjal. Oči si je otiral, kadar so mu lenobo uže oponašali z visocega neba solnčni žarki. Postäval je po hladnih sencah očetovega gaja in hodil ogledovat ravnega polja. Rad se se je hvalil z bogatstvom svojih roditeljev, a sam je čas tratil z lenobo. Marko nij Jarnéja sovražil za njega postopanje, če tudi mu bratovo délo nij bilo po volji. „Oče so izročili nama novce in rekli, naj storiva, kar ho-čeva." Vender gaje tudi časi opominal, da „le pridne roké skrbijo za stare zobé."
Prigodi se, da je očetu bolezen odvzela moči in položila ga na posteljo, s katere uže nij mogel vstajati. Smrt vzame očeta, za katerim je skoraj umrla tudi blaga mati.
Brata sta bila zdaj sama svoja, a gospodarila sta vküpe. Če tudi je Markov razum vse lepo vodil, vender je polàgoina Järnej kazal, da je od dné do dné čemčrnejši ter nezadovoljnejši. Marko je molčal in delal ter skrbel, kakor je bil navajen. Sköraj potem Järnej ogovori brata, da bi se po zakonu razdélila z imovino. A Marko nij hotel, rekóé: „brate moj dragi! tega po mojem razumu zdaj še nij treba. Prebódiva z mirom in v bratoljubji na očetovem dómu. Delitev pride pozneje in o svojej priliki." — Järnej se mu nij podäl; zató je Marko zacél misliti: „bodi si! Bog me hrani, da bi jaz hotel jemati sebi, kar je njegovo. A kakor si postelje, takó bode ležal. Do zdaj se je družil z lenobo a jaz délal za obà. Tega uehče razuméti, ni premisliti, kam pojde njega imovina!"
Takó je prišel dan, katerega je Marko svojemu bratu dejàl, da-sì nerad : „stvóri, kakor si nakanil ! Vrhu tega ti na izvoljo dajem, da od vsake stvari boljšo polovico vzameš ti, a slabčjšo da ostaviš meni." Imovina, do zdaj vküpe bivša, pride po tem póti v dvóje roké, in oblästvo je njima privolilo, česar sta sama želela. Od tega dné je bil vsak svoj gospodar. Marko je ostal na dömu, a Järnej nij mogel srcu kaj, da se ne bi presélil za gränico v tujo deželo, kder si je kupil veliko zemljišče. Prostorne hléve je hitro napolnil vitkih kónj, zajetnih volóv in druge pitane živine. A kakó se mu je skóraj potem godilo v novem dómu, o tem je najbólje molčati, da nihče ne bi zvédel. Samó toliko bodi rečeno, da v gospodarstvi nij imel sreče. Bogastvo mu je zncélo kopnéti, kakor vzpomladi prekosolnčni sneg. S kratka, na pósled uže nij imel céle suknje na sebi a ni klobuka na glavi ni črčvljev
na nogah. V tólikej bédi se je zopet sè solzami y oééh umiljeno jel spomi-nati svojega skrbnega brata. Potréba ga je naginjala, povrniti se k njemu, če tudi se je te misli branil, kolikor je bilo moči. A kaj mu je bilo početi ? Sreča njegova, da se nij bil oženil.
Bilo je vzpomlidi, baš tist létni čas, ob katerem se je bil pred petnajstimi lèti razstàl z bratom, s prijatelji in znanci. Po césti je šel ves raz-drapin. Zópet je želel videti svoj dom, želel zvédeti, kaj dela brat Strih ga obleta in rudečica mu žiri lice. Sram ga je, tik stopiti pred nekdanje znance. A kaj si je hotel ? Ob tem nótranjem boji prisöpe do širocega polja, kder je nekdaj uničil toliko dragih dnij. „To so bili naši travniki," reče sara v sebi; „Bog vé, čegovi šo zdaj? Créda lepih govéd se tamkaj ob gozdi pase. Kdo li je njé gospodir ?" V tem hipi zasliši petje. Ozre se in ugleda čvrsto déklico pri érédi. Bliže stopivši pastirico pozdravi in vpraša: „čegova je tota živina?" „Markova," odgovori deklétce.
Malo da Jarnéju srce ue pokne od nekake žalostne radosti. Naglo začne zopet nogé premikati. Oči se mu zalijó od solz in glas mu obmolkne v grlu, a muči ga tudi slabčča lakot. Kam sreče, da je bratova — nekdaj tudi njegova — hiša stala na simoči! Nij mu bilo treba pozdravljati vrstnikov po vasi. Videlo ga je na polji res mnogo ljudij, a nikdo se nij domislil, da bi ta prosjik bil Jirnej, bogatega kmeta izgubljeni sin, o katerem uže davno nij bilo ni diha ni sluha. Kak<5 je ostrmel, na stare hiše mestu zagledavši visoko, vse novo poslópje ! Čudil se je bratovi sreči, in po sili so mu v uSésih odumévale pametne Markove besede pred nesrécno delitvijo. Sam ne vé, ali je to resnica, kar vidi in sliši, ali se mu le sanja. Vse je preobriženo: tudi gosposk sluga stoji na pragu hišnih vrat. Kaj sije té?
Plažin pristopi in vpraša sluge : „ali je domi gospód ?"
Ponuda — takó so dejili slugi — po strini pogléda razdrapinca in osorno odgovori: „domi! Kaj bi rad?"
„Govóril bi ž njim, ako je moči," veli siromik.
„Počakaj milo, da te gospodu vzglisim," reče sluga in otide nevoljen ter tudi radovéden, kdo je in kaj hoče to uboštvo potličeno.
Jirnej čaka in srce mu utriplje. Vročej krvi so žile pretesne. Sam ne vé, kaj bi rekel. „Ali nij ta sluga nekdanji naš pastirček Ponóda ? Njega sreča je boljša, nego li moja!" mrmri sam v sebi in gleda v tla.
Sluga se povrne ter ničevega tujca izprémi do stanice, kder je Marko baš nekaj pisal. Gléda ga še zdaj povprék, a vender mu odpre visoke duri. Jirnej vnide a duri se zapró za njim. Prihódnik, na pol gol in ves prestradan, pade gospodarju pred noge ter ga zaprosi o milem Bógu, naj pomore — svojemu ubozemu bratu !
Marko v hipu razbere Jarnéjev obličaj in glas. Naglo mu di pošteno obleko ter mu reče pri sebi ostati, ker on hoče zanj skrbéti.
Malo potem Jirnej hodi po svojej odkazanej sobi ter si mine dlan ob dlan : „otét sem glàdi, otét sramótnej smrti ! Marko je brat, da malo tacih ! Zató mu je Bog dal srečo v gospodarstvu in trgovstvu, kakor mi je povédal stari hlapec Bàraga. Oženil se je tudi bogato. Komur sreča pomaga, pomagajo mu vsi 1"
Takó je bilo nekoliko mésecev ; ali „navika sila velika," nči stari pregovor. Järnej je izpreménil obléko, a sebe ne. Kadar nekoliko pozabi svoje popréjSnje béde, začne mu zopet hrepenénje po sreči delati nepokoj. Mirò nij bilo v njem, dokler se z nova ne poslovi z bratom, ki ga je ustavljal, kar je mogel ; tudi njega žena je pasänca odgovarjala. A vse zamän !
Bilo je po létu ob žetvi, a solnce je znojilo in pripekalo, kakor po navadi ob tem času. Žnjice so pridno žčle po njivah. Takó potujóc ugleda pod césto neko staro babo, spččo v hladnej senci pod oréhom. Järnej stisne goijdčo in lidri starko! „Ti spiš pod orehom, a drugi ljudjé se potè na žitnem polji! Naglo vstani ter pojdi si kruha služit!" Baba ma srdita odgovori: „zahvali Bogä, da sem spala tudi tedaj, kadar si ti raztrgan prosil brata, naj te zopet vzprfme pod svojo visoko strého; da sem bedéla, ne bil bi ti jedel njegovega kruha! Jaz sem tvoja nesrčča, le dobro me poglédi! „Radomira" mi je imé, a ljudjé me zovejo tudi „lenobo." To mu reče ter izgine.
Jàrnej otide naglo svojim potom in premišlja, ali nij on bolj vreden pälice, nego li starka, če tudi mu je h koncu govorila gorjupe besede. Kakor po nekacem čudesi ga obide hvaležnost, in vzddhne: „hvala Bogu in tudi tebi, starka!" Naglo potem zasliši otročij glas: „človek! srečen bodeš po sedàj, ker si izustil besede, kakeršnih nijsi uže nekaj časa. Dodeni samo še to: pomozi mi Bog pri vsacem délu!" Popótnik se preplašen ozira, a ne ugléda nikogar.
Solnce je mnogo pripékalo, in pri césti je stala visoka, zelò košata hruška. Popótnik leže v njé senco. Še nij pottì obrisal od čela, uže s hruške zavpije nekakóv glas: „človek moj ljubi! stvóri mi, ako moreš, da bodem rodila tudi jaz, kakor drugo drévje." On gléda in gléda, a vse zamän. Be-séde so, človeka nij! Potem reče: „hruška! če se ne varam, ti pomóci prosiš od mene. A kakó ti siromäk pomorem, ker sam svoje sreče iščem po svéti!" Drevó mu odgovori: „Kadar srečo najdeš, ne pozabivaj moje prošnje!"
On vstane ter jame zopet nogé premikati po cesti. Hodil je in hodil ter naposled videl pred sobój réko široko in globoko. Réka ga vzame nd-se ter ga zaénè broditi na óno stran; a mej potom ga vpraša: ,,kàm takó?" Človek odgovori: „po svétu grem sreče iskat." Voda mu reče: „kadar jo najdeš, vprašaj tudi zd-me, kakó je to, da ne redim nobene ribe v sebi ?"
Popotni človek obljubi in otide. Zastane ga mrak na sdmoči. Nij bilo hiše, nij bilo človeka videti nikjér, niti läjanja pasjega nij slišal. Strah ga je, ter gleda in posluša v mrklo noč. Kar zapäzi tam nekjé slabo lučico. Podviza se, kolikor najbolj more, in dospéje do uboge, nizke koče. Potrka na vrata in reče: „dober večer!" Nekdó se ogldsi : „Bog daj!" Stopi v hišo ter pozdravi: „hvaljen bodi Jezu Krist!" — „Na vse véke!" odgovori sključen starec, ki je držal v rokah žernov,*) na katerem je miei človčško srečo in nesrečo. Järnej moža poprosi, da bi ga nočil, a starec nij tega rad stvóril. Vender mu je potem rekel, naj ostane. Prinese večerjo na mizo, in poveččrjavši oba 10žeta. Popotnik vso n0č nij mogel mirno počivati. Vedno se mu je sanjalo, kakó je starcu pomagal meriti zlatnike in srebrnike.
*) Bočni mlin, Handmühle.
Probudivši se premišlja in z nova zadrémlje. Zdaj se mu je sanjàlo, da on in mož drevje kopljeta s koreninami ter da rüjeta in o rje ta zemljo, kakor bi hotela sejati in saditi. A v hrano mej delom je bil njima sam trd ovsén kruh, v pijačo sama voda. Kadar nastópi dan, pové starcu, kaj se mu je sanjalo. Ta mu reče: „tvojega brata sreča je taka, kakeršno si videl, kader si méril zlatnike in srebrnike ; a tvoja sreča je taka, kakeršna se ti je zdela, kadar si oràl ob samem kruhu in vodi. A pómni, da ti je brat sreče dostojen, ker je priden ; ti je nijsi vréden, ker si len delati."
Jàrnej pomàje z glavó in odgovori: da jaz ne bodem nikoli srečen, to sem védel ; a povej mi zdaj, kakó je, da réka néma nič rib v sebi ?" Starec odgovori : „réka zató néma rib, ker nij še nikoli utopila èlovéka." „A zakaj hruška ne rodi ?" „Zató ne, ker ima pod svojimi koreninami zakopane krivične péneze. Izkoplji jih, in obilo bode potem rodila." Jàrnej vpraša zopet: „ali se ne bi mojej srééi nikakor dalo pomoči ?" Starec mu veli : „domóv pojdi k bratu, in poprosi ga, da ti v ženo dà svojo pastirico, Marijco po imeni; a za novce izpod hruške kupi si zemljé."
Markov brat starca lepó zahvali, poprime pàli co ter se upóti domóv. Jedva ga reka od daleč vidi, uže zavpije nànj : „kakó si slišal zà-me in za ribe?" On reče: „vse ti povém, samó prenesi me!" Voda ga je prenesla, in kadar je bil na ónej stràni uže nekoliko od brega, začne pripovedovati: „zató némaS rib, ker nikoli še nijši utopila človeka." Tedàj voda vzraste velika, preplavi breg in se razlije za njim, da je život s tšžka unesel od po-vódnji; a réka je vpila: „gorjé meni! Stó lét mine, predno zopet človeka dobodem nà-se !" On otide in hodi po svétu, dokler ne pride k nerodovitej hruški. Še nij bil tam, a uže ga je drevó povprašalo : „zakaj ne rodim ?" On reče: „novce izpod svojih korenin mi daj, in roditi imaš obilo."
Hruška mu veli izkopati péneze, a Jàrnej otide ž njimi k bratu. Domà vse pové, kod je hodil ter kakó je bilo; tudi poprosi Marka, da bi mu v žeuo dal Marijco, svojo pastirico. Brat mu reče: „tvoja bodi! Srečo si zdaj našel, a pazi, da je ne izgubiš !" Ako te povprašajo, čegčivo je to, kar imaš, ne odgovarjaj, da je tvoje, nego reci : božje in moje žene Marijce ; kajti ona ima tudi srečo, katere ti n0maš." Za novce izpod hruškovih korenin si je kupil Jàrnej zemljé, in Marijca je bila njega žena. Dokler je govoril, da je vse božje in žene Marijce, dotlé mu je sreča rabila, ter bilo je vsega z vrhom v dómu. A pripeti se malo pred Zétvo, da je v nedeljo po poludné šel poljà ogledàvat. Onda stopi k njemu neznan starec in reče : „srečo dobro Bog daj ! Lepo žito, hvala Bogu ! Cegóvo je ?" „Moje," odgovori gospodàr nepremišljeno. Jedva te besede izüsti, a žito jame goréti na njivi od vseh štirih koncev. Opómene se, da je brezumno govoril, in začne glasnó popravljati : „nij moje ne ! To je vse božje in moje žene Marijce !" Plamen se mahoma ustavi ter ugasne, kadar so bile te besede izgovorjene. Jàrnej poznéje nikoli nij drugače rekel, nego da je vse božje in njega žene, a sreča je pri njem ostala, dokler je živel.	Jmip Karha.}
Na svet večer.
Prvi del.
„Kràtek po zimi je dan, naenkrat nas noč je objela! — Hnj ! kakó so roké in nogé vsled mraza premrte ! Hvala Bogn ! da dry imamo obilo za zimo, Da si zakurimo peč, da v gorkej se grejemo sòbi. — Srečni otroci ste vi, ki, kaj je mraz, še ne veste ; Zbrani ste krog peči, vam pač je gorkó in prijetno, Ker vam stara je mati, saj vem, pripovedovala Mnogo prijetnih pravljic in vi posluiàli ste vérno, Vam je dóbro, a nij vam znano, na kakovšnem poti Naš France je zdaj, ki dànes domóv se povrne. Da bi kaj slabega vsaj na poti se ne pripetilo." — Te besede skrbné govorila je mati vstopivši. Mrzle je gréla roké pri dobro zakürjenej peči. Za pečjo oglasi njen sinček se nežni in pràvi : „Mati, kaj nè, pride, nocoj še gotovo ga v srédi Vidimo našej. Kakó veselil sem se dolgo in srčno ! Jaz počakal ga bom, premagal ne bode me spanec. Videti moram nocój ga, in óno, kar bode prinesel, Prazen ne pride domóv, kaj ne, o mati ? — prinesel Mnógo igrač mi bó; — na kolesih bo kónja prinésel, Da vozaril bom z njim po tléh tu góri in dòli." Sinček govoril je to, a hčerica zdaj se oglasi: „Čakala bom ga i jaz, ne bodem se spanju udala. Jélite, meni igrač, slaščic bo obilo prinésel Saj marljiva sem zmir in poslušna sem, jélite mäti ?" — Za kolovratom že sedéla je mati in préla Ker gospodinja brez dela ne sme posédati dolgo. Ustàvila zdaj je koló, da popravila si je vreténo. In otrokom mej tem govorila beséde je take: „Oj ti ljuba mladost ! igrače rojé ti po mislih Védno, a nikdar kaj druzega ni ti na mari. Kaj pa bó, če povém, nemirna da večkrat sta bila In da rävsala mej sabó sta tudi se včasi." — Djäla je mati takó, a mislila v serci drugače. To je imela lastnost, da vedno hvalila nij dèce . Dóbro vedoča, da brž bi se dèca prevzóla. Mati previdna marveč je grajala rada otroke, Da oni po popolnosti zmir hrepeneli so večjej. Ipak pri vsem tem bila ljubeča in dobra je mati; Tudi s pohvalo nij skopa bila, ko hvale potrebna Zdela se jej je mladost, da v pridnosti vztrajna ostane.
Tiho èepéla do zddj na zapečku je materna mati In poslušala je tó, kar pravila mati je skrbna Svojim otrokom. A zdaj povzame i ona besedo: „Stara že mnogo sem let, živim že dolgo na svéti, Staro se krči telò, v dve gubi polagoma lézem, Vender pa zmir še prosim Boga, naj on mi dodeli, Da ne vzame me smrt še toliko časa, da spolni Zélja se sladka, ki v dnu srca gojim jo že dolgo. Srečna je hiša zarés, dà, srečna zarés rodovina — Ki se ponašati smé, da iz nje rodil se duhovnik. Vnet za božjo čast in za izveličanje dušno.
Vedno jaz molim torej, da spolni se iélja mi ta-le: Našega Frànca naj varuje Bog, da srečno premaga Vse zapréke, ki stavijo v bran se dosegi namena. On naj ohräni mu moč telesno, in um mu razsvétli, Vniči sveta zapeljivost, da iz pravega pota ne krén#. Meni za toliko let podaljša dolgost naj življenja, Da ga videla bom, ko stal pred oltarjem bo svetim ln daroval na njem daritev presvéte bo maše. Ako bom to doživela, potem bom rekla vesela: Kar sem želela, dopolneno je; zató me pokliči K sebi. ker kar sem želela, se vse je zgodilo." —
Starka umolkne sedaj; vnuk pa se njeni oglasi: Tega pa nè; umreti nikdar ne smete o mati. Ako bo smrt prišla, ne bodem jaz pustil je v hišo, Vzeti vas ona ne smé; — kdo pravil povésti nam bode, Ako zakopljejo vas v globoko podzemeljsko jamo?"
JMgo sedeli so še; ugibali stvari so še mnóge; Vsak po svojih željah govoril to je in óno. Sinek in hčerka, obä sta čakala s srcem nemirnim, Da prišel že skoraj bi brat ter prinésef lgračic. Starka pobožna težko ga je čakala, da se prepriča, Jéli pobožen še zdaj ? — li njene spolnuje nauke. Mati predica vrti koló, pogovarja se s starko. Kmalu pa vstavi koló in té spregovärja besede: „Treba, da v kuhinjo grém, da jedil kaj gorkih pripravim. Kdor na vózu sedi, premräzi se, lačen postane. Ura je bila devet; zdaj kmalu zaslišimo zvonca, Ki oznanjajo nam prihod očeta in sina. To je rekla; pezdir iz predpasnika še si otrése, Z roko poseže za peč, da vzame trskó posušeno. Trskó ob luči prižge, poda se v kuhinjo kuhat, Da ko pridejo brž z okusno jedjó jim postreže. Dékliea nežna pa zdaj poprosi, naj stara bi mati Pravili znano sicér povést, a zelò zanimivo, Zgodbico namreč, kakó mož divji lovil je otroke, Ki pa rešili so se, ker so bili pobožni in pridni.
Komaj začela povést je starka, obä sta glavici Na koléni nagnila, sladkó sta brž zadremata Ko varuhinja to opazi, pripravi podglävje, Nanj obä položi, da sladkó na mehkem bi spala ; Svéti stori jima križ na čelo, na ustni, na prsi. V hišo ko spet gospodinja prišla je, se zdržat' ne more Lähnega sméha. Za peč ugašeno trsko si sprävi, Da jo rabila bo spet, ko drugič je bode potréba. Materi pa govori dobrovoljne besede: „Taka je, glejte, mladost, in taki vsi njéni so sklépi. Trden je njuni bil sklép, da nocój zaspala ne bosta, Dokler ne pride domóv brat, ljubljeni, pričakovani. Spanje objelo obä je sladko, naj počivata v miru I Rekla je tó, potém se obé pogovarjate mnógo O gospodinjstvu, o važnih stvareh, ki zadévajo hišo.
Drugi del.
„fctiješ sestrica me ti! — glavo zaspano privzdigni, Ki ga čakala svä, sedäj domä je in kmalu
V hišo prišel bo. V spanji na pol sem slišal, da zunaj Z materjo oče so naš govorili, preljubi in dobri, Veš kaj, pójdiva vèn, da pozdraviva milega brata !" — Rekel je tó, znebivši se spanca, do vrat se približal Deček je že, da smuknil čez prag bi k svojemu bratu. Stara pa mati, ki zmir za telesni in dušni je blagor Svojih unukov skrbela, sedaj oglasi se z besedo: „Oj ne hodi mi vèn, ostani le v górkej stanici! Saj odšel ti ne bo, prišel brez tebe bo v hišo. Treba, da človek je zmir skrhan za zdravje preljubo. Ako mi greš iz hiše na mraz, zgodi se ti lahko, Da se hudó prehladiš, potem bolan mi boš ležal. Tóraj le urno nazaj, poslušaj me, kaj sem ti rékla !u — Rekla je to in deček rokó je od kljuke odtégnil, Ki jo pritisnil je že, hoteč odpreti si vrata. Dobro prepričan je bil, da kar rekó mu preljuba Materna mati. da to je vse resnično in dobro. Vstala sestrica še nij, zató prizadeva si mnogo, Da jo popolnem zbudi, da i ona bi bila vesela. — Duri mej tem se odpró in v hišo zdaj stopijo mati Luč v desnici držeč, v levici pa culico malo. Z materjo prišel je brat. — Kakó mu z veséljem naproti Deček hiti in krog vratu se ga trdno oklene. Nèm je ta pozdrav iskréno ljubečih se bratov, Bratoma vender v srcé globoko je segel obema. Kmalu pa deček začne govoriti mej drugim i to-le: „Videl te dolgo že nijsem in pričakoval sem te dolgo, A sedaj te imam, od sebe ne bom te več pustil. — Tega pa ti ne veš, da, kar doma te nij bilo, Lépega mnógo sem se naučil, — poznavati črke ; Tisto okroglo poznam, ki se kot „o" izrekuje, Tisto vže tudi poznäm, ki pičico ima nad sabo. Zmir priden sem bil, zató pa ti mi pokaži, Kaj iz Ljubljane sebój si lepega meni prinesel." To je deček govoril, a sestrica zdaj se približa, Še zaspana na pol, oči z rokama si mane. Dostikrat videla nij še svojega dražega brata, In zató se ga nagledati dolgo ne more. On jej poboža obraz, potem pa obéma je rékel, Da lepega mnógo ima, da vse jima bode pokazal. Staro i mater sedaj pozdravi in z njo pogovarja O stvaréh se različnih, kakó je po mestih velicih, In kakó je na kmetih. V spomin si ona pokliče Case minóle nazàj, in ker doživela je mnógo, Mnógo mu praviti ve, kakó so časi različni. Pràvi mu, da nekdaj je prijetnejše bilo na svéti Kot je sedàj v teh slabih, zelò popačenih časih. Pravila take stvari mu dobra, priletna je žena, In hvalila preteklost, saj to je v naravi človeškej, Da grajajoč sedanjost, ozira le v čase se druge. V hišo prišel sedàj je oče, za njim gospodinja, Prišla iz kuhinje je, prinesla je gorke večerje. Ko povžili so jéd, sedeli v družinskem so krogu Dolgo še v noč, trenótki in ure so tekle jim hitro ; Ogledovali stvari so, nakupljene v mestu velicem. Knjig iz mesta dijäk prinesel je svojemu oči,
Da kaj brati imèl ob präznicih bode božičnih. Željnim otrokom sedàj pokaže darila prelepa, Mnógo premičnih podób, ki izrezati še jih bo treba. Tu je pastir, ki na rog si trobi, da daleč se čuje Glasnega roga odmer, ki poznajo poslušne ga ovce, Ter mu na klic slede, pod nógo je psiček prezvésti. Hlevček s presveto je tam družino in kralji iz jutra. Dolgo družina še to ogleduje, poda pa k pokóji Slednjič z veselim se vsak spominom in z upom blažilnim.
Fr. Krek.
Od kod navada, da o Božiči jaslice stavimo.
Najlepše in najnedulžnejše veselje otrok o Božiči je navada, da delamo Betlehem ali jaslice v spomin rojstva našega Izveličarja Jezusa Kristus». Kdo se ne spominja rad še v poznih letih srčnega veselja, ki gaje užival, ko je še otrok na sv. večer domä jaslice stavil ali pa v cerkvi postavljene gledat hodil. Kako se je s pastirci radoval deteta Jezusa, ki je na svet prišel, da bi nas odrešil večnega pogubljenja. Začetek takim vidnim predstavam Jezusovega rojstva je napravil sv. Frančišek Asiški.
Ta svetnik je o svojem času o Božiči pod milim nebom dal postaviti hlev, ki je živo spominjal na hlev betlehemski in na kraj rojstva Kristusovega. Pri tem hlevu so se na sv. večer zbirali s sv. Frančiškom bližnji duhovniki in menihi in velika množina ljudstva ; kajti ljudjé so bili daleč okolo izvedeli o tej novej svečanosti. Hlev so lepo razsvetlili s svečami ter ondu molili in hvalne pesni prepevali. Sv. Frančišek je stal pri jaslicah in samega veselja se je jokal premišljajoč veliko srečo, katero je ljudem prineslo rojstvo Jezusovo. O pćlunoči se je ondu služila slovesna sv. maša, pri katerej je sv. Frančišek kot dijakon sv. evangelje pel, potem pa iz vzvišenega mesta zbranemu ljudstvu tako ginljivo govoril o ljubezni novorojenega deteta, da je vse poslušalce do solz ganil. Po okončanej slovesnosti so šli vsi veselega srcà, domóv s trdnim sklepom, da bodo to lepo navado sv. Frančiška vsako leto posnemali. — Tako je nastala navada, o Božiči jaslice staviti, ki obstoji že črez 600 let v veliko veselje otrokom in odraščenim. In kadar se otroci pri novo postavljenih jaslicah veselé, gotovo bode jih tudi veselilo izvedeti, , kako da je to Jepo navado vpeljal velik prijatelj otrok, sv. Frančišek Asiški.
J. S—a.
Spodobno se obnašaj.
Marjética po zimi v šolo gredčč, padla je v sneg ter sé ni mogla iz njega izkopàti. Mémo prideta Jožek in Ivanek, ki sta šla tudi v šolo. Ivanek se je od veselja debelo zasmijal, ko je ugledal ubogo Marjético v snegu ležati, ter je bil takó hudoben, da je hotel še več snegä, na njo nametati.
Jožek to vidčč, reče: „Ne stóri Marjetici nič žalega !" Potem stopi k deklici, prime jo za róko, ter jej pomaga iz snegl Ko je bila Marjetica zopet na nogah, otrese jej Jožek sneg z obleke, in da bi ne padla več, prime jo za róko in jo pelje do šolskih vrat.
Cesarica Marija Terezija.
Ko je s cesaijem Karlom VI. izmrl možki zärod habsburške rodovine, prevzela je dné 12. septembra 1741. I. njegova najstarejša hči, Marija Terezija, rojena dné 13. maja 1717. L, vsled pragmatične sankcije vladarstvo avstrijskih dežel. Bila je takrat stara 23 let in omožena s toskanskim vélikim vojvodom Francem Lotrinškem.
Marija Terezija je bila nenavadne lepote ; imela je plemenito dušo, čvrsto zaupanje na Bogà in vse óne dušne krepósti, ki so jej bile potrebne kot vladarici velike in mogočne avstrijske države.
V onej dóbi, ko je Marija Terezija nastopila vlado, pretila je velika nevarnost našemu cesarstvu. Od vseh strani so se pokazali sovražniki, ki so zoper njo sklenili nevarno zavézo, ter so si už0 v duhu delili med seboj avstrijsko državo.
Komaj je bilo mrtvo telò cesarja Karla v rakev položeno, uzé se je
vzdignil izborni knez bavarski Kari Albrecht ter je povdarjal svoje pravice do nasledstva v Avstriji. K tej velikej nevarnosti za Avstrijo pridruži se druga, ki je bila še mnogo večja, in to od óne strani, od koder bi se je ne bil človek nikoli nadejal. Mladi pruski kralj. Friderik II. vdere ne-
nadoma s svojo vojsko v dolenjo šlezijo, ponavljajoč svoje stare pravice, ter premaga cesarsko vojsko pri Mol vici 1741 1. To je bila prva šlezka vojska. Ker je Marija Terezija ovrgla njegove neopravičene tirjatve, zavezal se je Friderik z njenimi sovražniki.
Z Bavarsko se je takój združila Francozka in Španska, malo pozneje tudi Saksonska.
Sovražniki so delali na vse kriplje, da bi se avstrijska monarhija razdelila, kakor se je bila španska pred 30 leti. Mislili so si, da se bo mlada vladarica ustrašila in takój privolila bodi si v kateri koli mir, ko bo videla, kakšne priprave se delajo proti njej. Ali zelò so se motili v tem. Marija Terezija je možato branila svoje pravice. Da-si je nevarnost rastla od dné do dné, vender junaška gospä ni izgubila poguma, dasiravno so jo obdajali od vseh strani mnogobrojni in mogočni sovražniki. Imela je Marija Terezija dva močna za-véznika, ki je nista zapustila ves čas njenega življenja: trdno zaupanje na Bogä in ljubezen svojih podložnikov. Prvo je imela uzé od mladosti, a drugo si je znala pridobiti.
Ko je bila Marija Terezija v največjej stiski, bil jej je angležki kralj Jurij II. zanesljiv prijatelj in zavéznik. Ta jej pride z dvema armadama na pomoč. Ob istem času se je obrnila stiskana cesarica osobno do držav-
nega zbora Požunskega, kjer je s svojo žensko lepoto in možko dostojnostjo tako ganila zbrane stanove ogrske, da so sklicali narod pod orožje ter so jej z veliko vojsko na pomoč pritekli. Avstrija je bila rešena ; samo jeden del Šlezije je morala cesarica Prusiji odstopiti. Tu se je pokazalo očitno, kaj premore Avstrija z zedinjenimi močmi vseh svojih närodov, ki so ravno v tej vojski kakor jeden mož krepko stali svojim vkupnigi sovražnikom nasproti.
Kratki čas mirü, ki je zdaj nastopil, porabila je plemenita vladarica v izboljšanje državne uprave. Pospeševala je kmetijstvo, obrt in kupčijo. Za bolnike je ustanovila bólnice, za uboge, zapuščene otroke sirotnišnice. Izboljšala je postavodajstvo, omejila tlako in olajšala podložnost kmetskega stanò. Posebne važnosti so pa njene prenaredbe v šolstvu. Pomnožila je ljudske šole, dala je šolske knjige pisati, ki so se potem mej ubožno šolsko mladino brezplačno delile. Ona je prva obznanila s svojega prestola, da je temelj vsemu nadaljnemu izobraženju in razvijanju närodov gojitev materinskega jezika.
Marija Terezija je bila, katera je prva ustanovila v našej deželi posebno slovensko šolo na državne troške; ta začetna šola je bila namenjena ónim otrokom, kateri se niso bili domä naučili nemščine in so se zato imeli tukaj pripravljati za vstop v nemško, tako imenovano normalno šolo. Ako vse to prevdarimo, bila je Marija Terezija prava mati svojim närodom.
Ta plemenita vladarica je bila vedno čvrstega zdravja. Dné 20. novembra 1780. leta dobila je neko prsno bolezen, vsled katere je tudi umrla v 64. letu svoje dobe in v 41. letu svojega slavnega vladarstva. Njen spomin čisla vsak pravi in domoljubni Avstrijanec.
Iz ruske zgodovine.
(V 1093. léto.)
(Po Nestoru.)
Yladimer po roditelja svojega Vsévlada smrti začne razmišljati, rek<5č: „ako sédem na stoli otca svojega, to imam rat (vojno) vzeti sè Svetopolkom, ker je stol pred otcem bil njegov." Razmislivši pošlje po Svetopolka v Turov, a sam ide v Crnigov, a Rastislav v Prejéslavelj. Kadar je minóla véjika nedelja in prešel bèli teden, v bèlo nedéljo, méseca aprila v 24. dan, Svetopolk pride v Kijev. Izidó mu napróti Kijäne s poklonom ter ga vzprimó z radostjo. On sède na stoli otca svojega in strijca svojega. Tedàj so Plavci šli na rusko zemljo, ter slišavši, da je umrl Vsévlad, poslali slè k Svetopolku o miru. A Svetopolk, ne posvétovavSi se z družino otčevo in strijca svojega, stvori svèt s prišedšimi ž njim ter zgrabi slè in jih vsadi v izbico. A Plavci, to slišavši, jernó vojevati. Prišli so Plavci množi in obstopili Tdrški Grad. Zdaj Svetopolk izpusti slè Plavške, hotèé mira; a nijso hoteli Plavci mira, in razsuli so se po zemlji vojujóè. Svetopolk začne zbirati vojnike, hotèé nà-nje. Rekó mu mozjé zmiselni: „ne izkušaj se prótivo njim; imaš malo vojnikovi" On jim reče: „imam družine svoje pet stó mož, kateri mogó prótivo njim stati." A naččli so drugi nezmiselni govoriti: „pojdi, knez!"
A zmiselni so dejàli: „ako bi si jih pristròjil osem tisóò, nij ti preveč; naša zemlja je oubćžala od ràti; nego pošlji se k bratu svojemu Vladimeru, da bi ti pomögel !" Svetopolk, poslušavši jih pošlje k Vladimeru, da bi pomogel njemu. Vladimer zbere vojnike svoje in pošlje po Rastislava, brata svojega, v Prejéslavelj, veleč mu, pomagati Svetopolku. Kadar je Vladimer prišel v Kijev, seSlà sta se pri svetem Mihaelu ter vzela mej sobój ràzpre, pogódila se in celo vàia (poljubila) križ mej sobój. Plavci so vojevàli po zemlji, a njima so rekli možje zmiselni: „po käj imata räzpre mej sobój, a pogani gubé zemljo rusko? Pozneje se pogodita, a zdaj pojdita prótivo poganom ali z mirom ali z ràtjo !" Vladimer je hotel mira, a Svetopolk je hotel ràti. Otidó Svetopolk in Vladimer in Rastislav k Trepolju ter pridó k Stugni reki. Svetopolk in Vladimer in Rastislav skliéó družino svojo na svèt, hotčč postopiti črez réko. Začeli so premišljati. Reče Vladimer: „tukaj stoječ v grozi tej stvorimo črez réko mir ž njimi." Pristäli so na ta svèt možjč zmiselni, Janj in drugi; a Kijàne svéta nijso hoteli, nego so dejäli: „hočemo se biti. Posto-pimo na <5no stran réke!" Vzljubili so ta svèt in prestopili Stugno réko; a bila je povódenj velika tedàj.
Svetopolk in Vladimer in Rastislav se vzdignejo, izpolčivši *) družino svojo: na desnej stràni je šel Svetopolk, na levej Vladimer, a v srédi je bil Rastislav. Mimo Trepolja pošedši dospéjo dveh okopov, ondukaj bivših. Evo, Plavci hité prótivo njim in strélci pred njimi. Naši se ustavijo mej okopoma ter zasadé v zémljo stége (zastave) svoje in strélci zacnó iti iz okópov. A Plavci, prišedši k temu okópu, tudi postavijo stége svoje ter nalegó najprvo na Svetopolka in zlomijo polk njega. Svetopolk je vender stal krepko, a po-bégnili so ljudjé, ne strpévsi ratnega protivljenja, ter napósled je pobégnil tudi Svetopolk. Potem so nastopili na Vladimera, in bila je bràn ljuta. Pobegne tudi Vladimer z Rastislavom. Kadar so pribežali k reki Stugni, vbréde Vladimer z Rastislavom. A Rastislav se začne topiti pred očima Vladimero-vima. Ta je hotel oprijeti brata svojega, in tólióko da nij sam utonil. Takó je skončal Rastislav, sin Vsévladov; a Vladimer prebrede réko z màio družino, kajti množi od njega polka in boljari njega so bili tu padli. Prišedši na óno stran Dnépra plakal se je po bratu svojem in po družini svojej, ter je hitel v Črnigov, žalosten zelò. A Svetopolk je pribežal v Trepolj in se tu zaprl ter prebil do večera, a po nSči je prišel v Kijev. Plavci, videvši, da so odoléli (zmogli), razsuli so se po zemlji vojujóc, a druži so se povrnili k Tórskemu Gradu. Ta zloba se je prikljiičila na dàn vznesénja (nebohoda) Gospoda našega Jezu Krista méseca maja v 26. dan. Rastislava so poiskali ter našli v réki. Vzéli so ga in prinesli v Kijev ; a plakala se je po njem mati njega ter vsi ljudjé so ga žalovali po velicem zaradi njega mladósti. Zbrali so se vladike in svečeniki in črnorizci ter pésni obične odpćvši pol6žili ga v cérkvi svete Sofije k njega otcu.
Plavci so obsédali Tórski Grad, a Tórki so se jim protivili in krepko borili se iz grada ter ubijàli mnoge od sovražnikov. A Plavci so zacéli na-légati in jemati vodo, da so ljudjé v gràdu iznemàgali od vodne žeje in od glàdi. Poslali so k Svetopolku, rek6č: „ako ne pošlješ brašna, vdati se imamo."
*) V red postaviväi.
Svetopolk jim pošlje; a nij lehko bilo vkrasti se v grad od mnoštva ratnih vójev. Stali so Plavci okolo grada tednov devet in razdelili se na dvoje : eni so stali pred gradom, ràt boreči, a druži so šli v Kijev ter se razpustili na plén mej Kijev in Višegrad.
A Svetopolk izide na Želinjo ter pohité proti sebi tukaj obdji, ruska zemlja in Plavci. Sestópijo se in ukrepi se boj. Pobégnili so zopet naši pred pogani ter pädali ranjeni pred vragi našimi. Množi so poginili in bilo je mrtvih več nego li pri Trepolji. Svetopolk pride v Kijev samotrétji, a Plavci se povrnó k Tórskemu Gradu. To zlo je bilo méseca julija v 23. dan. A drugo jutro potem, na dan pred praznikom svetih mučenlkov Bórisa in Glèba, bil je plič velik v gradu, a ne radost, za grehe naše velike, za mnö-ženje brezzakonja našega. Evo, Bog je nä-nas pogane- pustil, ne kakor mi-luj(5č jih, nego nas pokoreč, da bi se vztégnili od zlih dèi. S tem nas kazni, ker to je njega pälica, da bi se povrnili od zlega póti svojega. Zató nam v praznike daje nesreče, kakor je bil stvóril v to léto prvo zlo na vznesénje Gospódnje pri Trepolji, a drugo v praznik svetega Bórisa in Glèba, ki je nov praznik ruske zemlje. Kdé je bila do zdaj mej nami ponižnost ? A vse polno je zdaj solz! Kdé je bilo mej nami vzdihovànje ? A zdaj se je plàc po vseh ulicah razprostrànil za ubite ljudi, katere so poràzili brezzakóniki !
Plavci so vojevàli mnogo in povrnili se k Tórskemu, kdér so ljudjé uže bili iznemogli od glàdi in zatorej se potem vdali sovražnikom. Plavci vzemó grad in ga zapälijo z ognjem, a ljudi razdelé ter odvedó v šat6re k soród-nikom svojim. Krščanski rod je mnogo trpel: v tugi in mučeni so skrepenéli od zime, ter v lakoti, žeji in bédi so jim lica bila opustéla in telesa počrnela, kadar se po neznanih krajih z izpäljenim jezikom nagi hodili in bosi, noge zbódene imejöö od trnija. Sè solzami so odgovarjali drug druzemu, rek0č: „jaz sem bil tega grada," in drugi: „jaz te vasi." Takó so se povpraševali sè solzami in rod svoj pripovedovali ter vzdihali, oči vodeč na nébo k Višnjemu, vedóèemu vse tàjnosti.
V to lóto se je tudi prestavil Rastlslav, sin Mèstislavelj, vnuk Izéslavelj, méseca oktobra v prvi dan ; a pogreben je bil novembra v 16. dan v cerkvi svete Bogorodice Desetinske.
Nepremiselno drevó.
(Basen.)
Mlad oreh je stal mej drevjem na vrtu. Vidèé, da drugo drevje in grmovje užć polagoma zeleni, milo vzpomlad pozdravljäje, prične tudi on hitréje brstiti. Rumena béka pri potoku ga posvari od pogibeli, katera mu še zdaj preti od slane; kajti, okolo in okolo se s hribov še huda zima v sneženem plašči ozira v prijazno dolino. Oreh ne posluša modrih beséd, nego v solnčnih toplih žarkih jame listati.
Solnce zajde a mrzli séver začne zopet buhati v zeleno dolino ter osmodl nepremiselno drevó.
Drugo jutro oreh žalosten povési mladike in potem usàhne.
J. Lavrič.
Priredepisne - nateraznanske petje.
Senica.
Ali jo vidite ptičico, ki jo vsi prav dobro poznate? Na prvi pogled bote rekli, to je senica, ne-pokojna, razposajena in srborita ptičica , ki posebno v jeseni veselo pleza in skače po drevji, ter se obeša na veje, prebrska vsako brazdo po razpokanej zemlji in teše s kljunom kakor brlez ali pa détal. Ni ga skö-raj loga in ovočnega vrta, kjer bi ne videli v jeseni te vesele in povsod priljubljene ptičice, katerej nastavljate buče in kletke na jablane in drugo ov6čno drevje. Tudi v söbah jo imate po zimi, posebno med okni, ter jej dajete bučnih koščic, katere posebno rada zoblje. Senica ima tenko in voljno perje, po hrbtu rumeno zelenkasto, a po trebuhu bledo rumeno. Teme, grlo in široka pròga po sredi prsi in trebuha je črna, lici ste beli, peróti in rep pa ima siv. Kljun je kopičast in kratek ter malo stisnen; prsti na nogah imajo kaveljčaste kremplje, pripravne za plezanje in oprijemanje po drevji.
Senica je zelò predrzna in zvita ptica; iz rujavih oči jej gleda zgolj še-gavost in hudomušnost, a svojo preveliko radovednost in zvédavost dostikrat plača z življenjem. Njena največja napaka je ta, da drugih manjših ptičic — še celò svojih sester — ne pusti na miru ; vzlasti z njo zaprta ptica je v smrtnej nevarnosti pred njo. Zavratno jo napade, zasadi jej svoje ostre kremplje v prsi in jo tako dolgo bije s kljunom po glavi, da je sirota mrtva; potlej pa še z največjo slastjo požre možgane iz prebite črepinje. Zato pa te ptice ne smete nikdar zapreti k drugim pticam, ako želite, da vam jih grdoba po vrsti ne pobije. A ravno zaradi svoje požrešnosti nam je senica v veliko korist. Pozoblje namreč neizrečeno mnogo škodljivega mrčesa po drevesih, vzlasti takrat, ko mora razven sebe tudi za svoje mladiče skrbeti.
Senica vali po dvakrat na leto. Gnezdo si nareja iz mahd, perja, volne in dlake, ter ga skrije najrajše v kako duplo.
ßkoda, da moramo to ptičico grajati zaradi tega, ker nam pokončuje pridne čebele. Pozno v jeseni, ko čebelice ne hodijo več iz panja, prileti hudodelnica pred čebelni panj, trka in trka s kljunom ob vanj tako dolgo, da pride kaka čebelica jezno pogledat, kdo jo vznemiruje, ali — komaj se pokaže uboga živalca, užč jo zgrabi senica in odleti ž njo na bližnje drevo, kjer jo pozoblje.
Vjeta senica je prav kratkočasna, kmalu se privadi ljudi, smuče se okolo njih ter jim zöblje iz rok.
K r a I j i č e k.
ostrimi in zakrivljenimi krempeljci.
Ta ptičica je nemirna kakor živo srebró; okretno in gibično smuka med vejami, obeša se na-nje kakor senica ter se objestno podi s svojci od drevesa do drevesa. Ta preljubeznjiv ptiček prebiva najrajše v jélovih in sme-rekovih gozdih, kjer si v vilicah na konci jélove veje splete jako umételjno gnezdo. Hrani se z vsakovrstnimi žužki, a zoblje tudi semenje. V jeseni je rad v družbi s senicami, priklati se v nižave in obiskuje naše vrte, kjer prav pridno obira metuljeva jajca in drugo mrčes ovo zalego. Ostrejša zima ga zapodi v daljne južne kraje.
Kraljiček vali tudi po dvakrat na leto; prvič meseca velikega travna, drugič pa malega srpana.
Vjetega kraljička je težko vzdržati pri življenji, navadno kmalu pogine, vzlasti ako je sam.
Eazne
Drobtine.
Izreki.
Vsak začetek je težek.
Uči se, znal boš.
Lenoba vseh grdob grdoba.
Cesar se Janezek ne nauči, tega Janezek ne znä.
Cesar se v mladosti privàdiS, tega se v starosti ne odvadiš.
Starost je treba častiti, mladost je treba učiti.
Pridnega vsak rad ima, lenega vsak proč peha.
V mladosti se uči varčnosti.
Siromaštva se ti ni treba sramovati.
Dobro ime je boljše nego li zlató in bogastvo.
Ogenj in slama naredita požar.
Bedno življenje je najboljše zdravilo.
st-^a-xi-
Uganka za kratek čas.
Na sv. večer, ko so bili vsi domači okolo mize in so s pozlačenimi lešnjiki, orehi in jabolki kinčali jaslice, reče Jožek, najstarejši izmed otrok, naj uganejo, kaj ima v roci. „To, kar imam v roci, kupil sem včeraj," reče, „in sem domóv prinesel, a videl tega vender še nisem. Tudi prodajalec, pri katerem sem to stvar kupil, ni je videl še nikoli, in da-si je dolgo v izložbi na oknu ležala, vender je tudi memogredočih še nobeden ni videl. Predno je to stvar trgovec v roke dobil in tudi pozneje, predno sem jo jaz dobil, imelo jo je mnogo ljudi v rokah, ali nihče je ni videl. Jaz vam bom zdaj to nevidljivo stvar pokazal, in ko jo bote videli, potlej je zopet ne bo nihče več videl. Kaj je tedaj to, kar držim v roci?" — Ker nobeden izmed nazočih ni mogel povedati, kaj ima v roci, stare Jožek v roci držeč oreh ter
jim pokaže orehovo jedro, katero pa takój sne, da ga zopet nihče ni mogel več videti.	J. S-a.
Slovstvene novice.
* Peter rokodelčič. Poučna povest odraslej slovenskej mladini. Prosto na slovenski jezik preložil Ivan Tomšič, učitelj na c. kr. vad-nici v Lj ubi jani. 1880. 8°. 96 strani. — To je naslov druzemu zvezku knjižnice slovenskej mladini, ki je prišel ravnokar na svitlo iz Klein-Kovačeve tiskarne. Povest je zanimiva in posebno primérna, da jo beró rokodelski učenci, katerim je v prvej vrsti namenjena, kakor uže naslov kaže. Knjižica ima spredaj lepo podobo, s katero bomo po naših mislih mnogim ustregli. Cena trdo vezanej knjižnici s platnenim hrbtom je 45 kr. Nadejamo se, da nas bodo prijatelji slovenske mladine podpirali pri našem težavnem pod-vzetji in se prav obilo naročevali na knjižice,
katere izdajemo z velicim trudom in požr-tovanjem.
*	Četvero pravljic z barvanimi podobami za pridne otroke je prišlo na svitlo v založbi gosp. Ig. pi. Kleinmayer-ja in Fed. Bamberga. Naslov posameznim knjižicam v ličnej obliki je: 1) Dežela lenuhov; 2) Robinzon; 3) Pritlikovec; 4) Sne-gulčica. — Cena vsakej knjižici je 15 kr. Tudi te knjižice priporočamo v obilo nakupovanje.
*	Nauk o gospodinjstvu. Bodočim gospodinjam, ženskim učiteljiščem, učiteljem in učiteljicam na višjih dekliških razredih ljudskih in meščanskih šol. Poleg nemškega izvirnika Ivana viteza Hermann-a, prosto poslovenila J. N. in J. L. Založil Ivan La-pajne v Krškem. V Trstu. Nova tiskarna Franceta Huala. 1880. 8 54 str. — To je najnovejša, ženskemu spolu vsega priporočila vredna knjiga. Cena knjigi je 40 kr.
Vabilo k naročbi.
Z denašnjim listom dovršujemo deseto „Vrtčevo" leto.
Kakor do sili dob tako ostane „ Vrtec" tudi v prihodnjem letu še vedno to, v kar je odménjen, namreč : slovenskej mladini v podale in zabavo.
Prizadevali si bomo, da bode vsak njegov list s prihodnjim letom zanimiv ne le po obsegu, nego tudi po različnosti sestavkov. Uravnava mu bode taka, da bode ustrezal malej a tudi bolj odraslej slovenskej mladini, slovenskim učiteljem, starišem in sploh odgojiteljem mladine.
Cena mu ostane ista.
Za vse leto 2 gld. 60 kr., »a pol leta 1 gld. 30 kr.
MR*" Naročnina naj se nam še ta mesec pošlje, da moremo pi'iréditi primerno število listov.
MK** S prihodnjim letom izdali bomo III. zvezek knjižnice za slovensko mladino. Knjiga III. obsegala bode tri do štiri daljše pripo-vésti za našo slovensko mladino ter bo stala za „Vrtčeve" naročnike trdo vezana s platnenim hrbtom 40 kr. „Vrtčevi" naročniki, da si poštnino prihranijo, najbolje storé, ako omenjeni znesek uié zdaj pošljejo z „ Vrtčevo" naročnino. Knjižica se jim. potem pošlje poštnine prosta takój, kopride nasvetlo.
„ Dragoljtibci", I. zvezek knjižnice za slovensko mladino, dobivajo se trdo vezani s platnenim hrbtom in poštnine prosti po 45 kr.
„Peter rokodelčičII. zvezek knjižnice za slovensko mladino, trdo vezan in poštnine prost se tudi razpošilja po 45 kr. zvezek.
Naročnina naj se nam pošilja s poštnimi nakaznicami (Postanweisungen).
Uredništvo „Vrtčevo,"
na mestnem trgu, hii. itev. 9. Izdatelj, založnik in urednik Ivan Tonèió. — Natisnila Klein in Kovač (Eger) v Ljubljani.