Kmetijstvo Slovenija •
Trgovci izsiljujejo nizke cene zaradi presežkov
O Stran 8
Črna kronika
Slovenska Bistrica •
Za več kot milijon evrov tožbenih cvetk
O Stran 24
Ptuj, torek, 29. septembra 2015 letnik LXVIII • št. 75 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 °I04Ï3 www.radio-ptuj.si
Danes. T
priloga
aktivna starost
Ptuj • Dnevi evropske kulturne dediščine
Kulturno dediščino živimo vsak dan
Ze natanko 25 let se z različnimi prireditvami spominjamo Dnevov evropske kulturne dediščine; letošnja tema so praznovanja. Da kulturna dediščina ni stvar preteklosti, temveč je nekaj, kar živimotiMfiSto v dan, je v petek ob pričetku letošnjega dogajanja poudaril ptujski župan Miran Senčar. Svoje dojemanje dediščine so ta danlpZeastavili tudi vrteški otroci, šolarji, obrtniki in člani društev na pokritem dvorišču minoritskega samostana.
Gospodarstvo
Kidričevo • Z inovacijami zagotavljajo prihodnost
O Stran 7
Kmetijstvo
Sp. Podravje •
Kmetijci nimajo nobenih popustov
O Stran 9
Podravje
Ormož • Je razpis za upravljavca razsvetljave nedodelan?
O Stran 10
Šport
Nogomet •
Predstava, vredna vsakega evra Ptuj •
O Stran 11 Občina bi pomagala, a kako zagotoviti denar
O Stran 3
Foto: Črtomir Goznik
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici:
.dlib.si
NAGRAJUJEMO NAROČNIKE ŠTAJERSKEGA TEDNIKA!
Lepotni studio Dotik, Bojana Vidovič s.p., Zlatoličje
-15 % popust za geliranje nohtov
Gornja Radgona •
Pripravljajo se na nov val beguncev o Stran 5
i
Ne velja za nakup darilnih bonov	p_ Lepotnj studjQ
in se z drugimi popusti izključuje. Štajerski f ^K^ frL !
Kupon velja za eno storitev, izkoristite ga lahko do 31.12.2015
tMK Al ^boük
A MmMM11111	J Bojana Vidovič S.P.
ZJatoličje 77, 220S Starve
Kuponček skupaj z naročniško številko in vašimi podatki izrežite ter ga skupaj z osebnim dokumentom pokažite v Lepotnem studiu Dotik, Bojana Vidovič s.p., Zlatoličje 77,2205 Starše, da boste lahko koristili ugodnosti za naročnike Štajerskega tednika. Obvezne predhodne rezervacije termina na 041 509 208.
I
2 Štajerski1TEDNIK
Aktualno
torek • 29. septembra 2015
Ptuj • Sprejet občinski prostorski načrt (OPN)
Komaj so načrt sprejeli, že ga bodo morali
Člani sveta mestne občine (MO) Ptuj so na 10. redni seji potrdili dolgo pričakovani občinski prostorski načrt (OPN). Posamezni svetniki ali še nekaj pripomb, a v tej fazi sprejemanja niso bile upoštevane. Kot je pojasnil župan Miran Senčar, jih bodo upoštevali pri dopolnitvah akta,
Nekdanji župan Štefan Čelan, danes vodja svetniške skupine svoje liste, je opomnil, da pri namembnosti rabe Ptujskega jezera manjka navedba, da se objekt lahko koristi tudi za plovbo, turizem in rekreacijo, ne zgolj za potrebe energetike, kot je navedeno v odloku. »Drava je plovna reka, v zvezi s tem imamo vladno uredbo. Predlagam, da se tretja alineja petega člena dopolni, da je reko Dravo možno koristiti za rekreacijo in vodni promet. Če tega ne dodamo v strateške usmeritve, potem ne vem, kako bomo to zgodbo nadaljevali. Imam pa tudi vprašanje glede prostorske rabe območja nekdanje opekarne Opte v Žabjaku. Doslej je bilo tam čisto industrijsko območje. Zanima nas, kako bo v prihodnje.«
Župan Senčar je Čelanu odgovoril, da ni nobenega dvoma, da na Dravi in Ptujskem jezeru ne bi gojili turističnih dejavnosti, saj vidijo v tem veliko priložnost. Pojasnila na Čelanove pobude in vprašanja je podal
Foto: Črtomir Goznik
Manjka podlaga za namakalne sisteme
Svetnica Miša Pušenjak (SLS) je opozorila, da pri rabi reke Drave v novem OPN-ju ni definirana možnost koriščenja kanalov, jezera in vode za potrebe namakalnih sistemov. Ker je projekt gradnje namakalnega sistema za desno stran reke Drave že prijavljen, bi bilo nujno, da se rabo reke Drave oz. jezera definira tudi za potrebe namakanja. »Če želimo priti do evropskega denarja za financiranje projekta, je osnovni pogoj, da je projekt v OPN-ju,« je poudarila Pušenjakova.
Foto: Črtomir Goznik
Peter Cafuta iz Skupne občinske uprave. Dejal je, da je jezero prvenstveno energetski objekt, vendar pa pri poglavju o prometu in turizmu »tudi o tem nekaj piše« (da bi se jezero in območje ob njem lahko koristilo tudi za rekreacijske namene, op. a.).
V Zabjaku še naprej
gospodarska
dejavnost
»Predlog je na mestu, upoštevali ga bomo pri dopolnitvah odloka. Če bi zdaj v zvezi s tem vložili amandmajsko pobudo, bi
Območje Zabjaka je bilo sprva predvideno kot stanovanjska cona, novi lastniki pa so tu zagnali gospodarske dejavnosti.
postopek ponovno vrnili v predhodno fazo. Zato vseeno predlagam, da akt danes potrdimo, nato pa kar se da hitro začnemo postopke za dopolnitev. Kar se tiče Žabjaka, je bilo območje nekdanje opekarne sprva predvideno kot stanovanjska cona.
Novi lastniki so nato na območju zagnali gospodarske dejavnosti in tako smo na seji v marcu tričetrt območja definirali za gospodarsko rabo.
Po dosedanjih prostorskih aktih je to območje veljalo kot industrijsko, po novem bo sicer
še vedno namenjeno gospodarski dejavnosti, vendar z nekim milejšim režimom gospodarske cone. Na pobudo okoliških prebivalcev smo omejili tudi nabor dejavnosti, ki se jih bo smelo tam izvajati - da bodo za okolico kolikor toliko sprejemljive. Ob-
Uvodnik
Kdaj bo Slovenija „postala" Avstrija
Pravijo, da ima vsak človek vsajeno zasvojenost: nekateri s čokolado, drugi s cigaretami, tretji z alkoholom, spet četrti z nakupovanjem. Sama si vedno znova obljubim, da ne bom kupovala stvari, kijih ne potrebujem, a me vedno znova moje krasne kolegice zvabijo v past in se pustim prepričati. Žabo nagnati v vodo ni neki veliki problem. In zame je druženje z mojimi prijateljicami zelo pomembno, ne toliko samo nakupovanje. Odkrivamo nove lokacije, se potepamo, pogovarjamo, večkrat pa se podamo tudi v tujino, predvsem v sosednje države. Zadnje čase hodimo predvsem v Avstrijo in vedno znova se čudim številnim rečem tam. Njihovim plačam tako ali tako. Ampak tu se razmišljanje šele začne. Zakaj lahko Avstrijci zaslužijo toliko več, cene v trgovinah -kar se tiče prehrane in tekstila - pa so primerljive ali celo nižje kot pri nas? Res je, imajo dražje najemnine, cene v gostilnah in podobno, a globalno gledano: živijo boljše. Kar nekaj mojih znancev seje že preselilo v druge države, češ da pri nas ni perspektive. Sama si selitev ne želim več, moti pa me, da smo postali povsem apatični. Da se nam zdi to, da ne samo Avstrijci, ampak v večini držav članic Evropske unije zaslužijo več kot mi, samoumevno. Je res prav, da ima čistilka v Nemčiji večjo plačo kot v Sloveniji vzgojitelj, medicinska sestra, novinar?
Najbrž ni, a dokler se bodo naši nespodobni politiki, levi in desni, tako igračkali z nami in delali za svoj žep, ne bo bolje. Dokler bomo ljudje pustili, da hodijo po nas, bodo pač počeli svinjarije. Dokler bodo v državnem zboru jedli kosilo za evro ali dva, mi, ki zaslužimo trikrat manj, pa malice za šest evrov, bo status quo. In do takrat bomo hodili tudi k Avstrijcem. Nakupovat, se zgledovat in upat, da se bo naša politična „elita" nekoč vendarle začela zgledovati po sposobnejših. Po tistih, ki ne z lepo-rečjem, temveč z dobrim življenjem dokazujejo, da jim je mar za blaginjo ljudi.
Dženana Kmetec
Ptuj • Koliko stane poroka na gradu
Dražje na ptujskem kot ljubljanskem gradu
Medtem ko so na ljubljanskem gradu poroke začeli zaračunavati šele pred nekaj meseci, so to dejavnost kot dober vir zaslužka v ptujsko-ormoškem muzeju prepoznali že pred 14 leti. Cena najema dvorane na ptujskem gradu je 500, na ljubljanskem pa 305 evrov. Tem zneskom je treba prišteti še dodatnih 170 evrov, ki se ob sklenitvi zakonske zveze izven uradnih prostorov plačajo upravni enoti.
Sklenitev zakonske zveze v uradnih prostorih in v času, ki je v upravni enoti določen za sklepanje zakonskih zvez, je brezplačna, medtem ko je za sklenitev izven uradnega prostora in časa, določenega za sklepanje zakonskih zvez, treba upravni enoti plačati 170 evrov. A če se par odloči, da poroka ne bo v uradnem prostoru, in želi, da se obred opravi drugje, je ponavadi znesek, ki ga nakažejo upravni enoti, v primerjavi s tem, kar zaračunavajo lastniki idiličnih lokacij, zanemarljiv.
Do letošnjega leta so bile denimo poroke na ljubljanskem gradu brezplačne, saj je to bil uradni prostor. Od letos pa je za obred sklenitve zakonske zveze, fotografiranje na gradu in podobno treba plačati 305 evrov.
Za Ptujčane to ni nič presenetljivega, saj je na ptujskem gradu, ki ga upravlja Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož, sklenitev zakonske zveze plačljiva vse od leta 2001; le prva poroka tam je bila brezplačna. Cena najema dvorane znaša 500 evrov, cena najema dvorišča pa 400 evrov. Poroke tam potekajo ob sobotah po navodilih Upravne enote Ptuj in muzeja v skladu z varnostjo in
delovanjem zbirk. „Zato je poroka lahko samo ena, kajti večje število bi preveč oviralo ali celo onemogočalo ogled zbirk. Mladoporočenca se lahko fotografirata v temu namenjeni grajski sobani. Fotografiranja na gradu za druge poroke ne ponujamo in se ne izvaja. Po dogovoru pa se lahko mladoporočenca s starši in pričami fotografirata na spodnjem in notranjem grajskem dvorišču. Prisotnost drugih sva-
tov, muzikantov idr. pa zaradi obiskovalcev in nemotenega dela muzeja ni dovoljena," pravi v. d. direktorja Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož Andrej Bren-ce in pojasnjuje, da so v ceni zajeti stroški uporabnine dvorane, darilo, šampanjec, uporaba klavirja, fotografiranje v prostoru, pazniška služba, priprava prostorov, dvorišča, ozvočenje, elektrika, ogrevanje v sezoni, toaletni material in voda, čistila ...
Lani je bilo na ptujskem gradu osem porok, letos pa samo do 1. septembra že 10, kar kljub visokim zneskom kaže na pripravljenost posameznikov, da ob sklenitvi zakonske zveze zaradi lokacije obreda plačajo tudi 500 evrov za le uro ali dve najema dvorane.
Kot izhaja iz pravilnika o sklepanju zakonske zveze, lahko načelnik upravne enote z odločbo dovoli sklenitev zakonske zveze zunaj uradnih prostorov, če to zahtevata bodoča zakonca in na-vedeta za to opravičljive razloge (na primer huda bolezen). To morajo biti takšni razlogi, ki onemogočajo prisotnost bodočih zakoncev v uradnih prostorih, v takih primerih se obred izvede brezplačno. To seveda ne pomeni, da bi se lahko poročila na gradu, temveč denimo doma ali v bolnišnici.
Se pa sklenitev zakonske zveze zunaj uradnih prostorov ali zunaj uradnega časa za sklepanje zakonske zveze dovoli tudi iz drugih razlogov glede na možnosti posamezne upravne enote. A kot smo zapisali, je v tem primeru to za upravno enoto takšna storitev, ki jo je treba plačati.
Dženana Kmetec
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02 ) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: _ Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 119,20 EUR, za tujino v torek 114,40 EUR, v petek 105,60 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013).
torek • 29. septembra 2015
Aktualno
Štajerski TEDNIK 3
dopolnjevati
svetniške skupine so sicer na predlog akta podali ki naj bi jih začeli pripravljati še to jesen.
Foto: Črtomir Goznik
Stavbišča »na zalogo«?
Mirana Meška (SD) je na seji zanimalo, kako bo MO Ptuj rešila problematiko nezazidanih stavbnih zemljišč, ki jih nekateri držijo »na zalogo«. Župan Senčar je odgovoril, da morda tudi z višjo obdavčitvijo.
stoječi subjekti in njihove dejavnosti torej ostanejo, za nove pa bodo dejavnosti nekoliko omejene,« je razložil Cafuta.
Župan Senčar je k povedanemu dodal: »Vedeti moramo, da nam je zdajšnji lastnik zemljišč nekdanje opekarne šel na roko. On je celoten kompleks kupil na dražbi in bi po obstoječem OPN-ju lahko tam izvajal industrijsko dejavnost, ker so mu predpisi to dovoljevali. Dosegli smo konsenz, da na levi strani ne bo gospodarske dejavnosti, na desni strani pa projekta Žabja vas
Kot smo že poročali, se bo komunalni prispevek na območju MO Ptuj v prihodnje generalno res znižal, za priključitev na kanalizacijski sistem pa ostaja na enaki ravni kot doslej. To pa zato, da ne bi bilo razlik v zneskih med tistimi, ki so že prejeli odločbe z izračunom prispevka, in tistimi, ki jih še bodo, pojasnjujejo v ptujski Mestni hiši.
(naselja stanovanjskih hiš) ne bodo izvedli, saj časi prodaji nepremičnin niso naklonjeni. Zato bo območje ostalo namenjeno gospodarski dejavnosti - v neki milejši obliki.«
Svetnika Marjana Kolariča iz vrst SDS je zanimalo, ali se je pri pripravi pogojev za naselje Žabjak upoštevalo pripombe tamkajšnje civilne iniciative ali ne. Cafutov odgovor v zvezi s tem je bil bolj kot ne nedoločen. Razumeti je bilo, kot da zadnjih pripomb iniciative naj ne bi upoštevali.
S 27 glasovi za in nobenim proti so mestni svetniki odlok o OPN potrdili ter se obenem dogovorili, da se takoj pristopi k dopolnitvam dokumenta - v zvezi s pobudami za razvoj turizma na Ptujskem jezeru in za potrebe izvedbe projektov namakanja. OPN bo v veljavo stopil v začetku novembra, po 45 dneh od datuma potrditve na mestnem svetu.
Kmalu znižanje
komunalnega
prispevka
Sprejemu OPN sledi priprava novega programa opremljanja stavbnih zemljišč, ki je osnova za izračun komunalnega prispevka. Ta se bo za območje MO Ptuj v prihodnje znižal: za območje mesta za približno četrtino, za primestna naselja od 30 do 35 odstotkov in za staro mestno jedro za polovico. Dodatno bodo upoštevane olajšave pri gradnji industrijskih objektov.
Znižanje komunalnega prispevka bo v občinski proračun prineslo manj prihodkov. A po
drugi strani je po besedah župana Senčarja moč pričakovati ugodne finančne učinke pri drugih virih, na primer pri ohranjanju ali rasti števila prebivalcev in prihodkih iz državnega proračuna iz naslova glavarine.
»V zadnjih petih letih je Ptuj izgubil 500 prebivalcev in s tem na letni ravni okrog 250.000 evrov prihodka iz naslova glavarine / dohodnine. Seveda niso vsi odšli zaradi komunalnega prispevka, nekateri pa najbrž, saj so v sosednjih občinah v primerjavi s Ptujem prispevki za gradnjo precej nižji,« je dejal župan.
Miran Meško (SD) je opozoril, da bi po nekaterih projekcijah znižanje komunalnega prispevka na letni ravni lahko pomenilo izpad prihodkov proračuna v znesku 90.000 evrov. Župan je odgovoril, da znižanja prihodkov iz naslova obračunavanja komunalnega prispevka ne pričakuje, saj se bo v prihodnje glede na pravkar sprejeti OPN lahko gradilo več. Program opremljanja stavbnih zemljišč so nato svetniki v prvem branju z večino glasov potrdili.
Mojca Zemljarič
Ptuj • Imenovanje direktorja Javnih služb
Hodnik v nov mandat
Ptujski mestni svetniki so na redni septembrski seji mestnega sveta minuli ponedeljek razpravljali tudi o kadrovskih zadevah.
Foto: Črtomir Goznik
Alen Hodnik ostaja na čelu občinskega podjetja Javne službe.
Kot smo poročali v petek, so odločali o kandidatu za direktorja Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož, podali pa so tudi mnenje v zvezi z imenovanjem direktorja v podjetju Javne službe (JS) Ptuj. Po predlogu nadzornega sveta JS na čelu podjetja ostaja dosedanji direktor Alen Hodnik. Nadzorni svet je Hodnika podprl s petimi glasovi za in enim vzdržanim. Kandidat je nadalje dobil podporo tudi v svetu MO Ptuj. Zanj je glasovalo 20 izmed 27 prisotnih svetnikov.
Kot je znano iz minulih dogodkov, sedanja ptujska oblast (Lista ZA Ptuj) ponovnemu imenovanju Alena Hodnika na direktorsko mesto podjetja, ki je v 100-odstotni lastni MO Ptuj, sicer ni najbolj naklonjena, kar so javno že večkrat izpostavili.
Dva dni po seji mestnega sveta se je vnovič sestal nadzorni svet JS in Hodnikov mandat dokončno potrdil. Izid glasovanja nadzornikov je bil še v drugo enak: pet za in eden vzdržan.
MZ
Ptuj • Bivalne enote za deložirance: ideja dobra, realizacija vprašljiva
Občina bi pomagala, a kako zagotoviti denar
Potem ko se je v javnosti pojavila zgodba o družini, ki jo nameravajo deložirati iz občinskega stanovanja zaradi neplačevanja najemnine, so na ptujski občini pojasnili, da v tem kontekstu preučujejo možnost izgradnje bivalnih enot, s katerimi naj bi delno rešili problematiko takšnih posameznikov in družin. Preverili smo, kakšne naj bi bile bivalne enote in kje bodo postavljene. A na občini so bili, kot že nekaj časa, s konkretnimi odgovori bolj skopi.
„Bivalne enote so prostori, ki se pridobijo z ureditvijo dotrajanih stanovanjskih enot. Po površini, namenu in načinu uporabe se razvrščajo na bivalne enote s souporabo sanitarij in kuhinje; bivalne enote s sanitarijami oziroma kopalnico in souporabo kuhinje ter bivalne enote s kopalnico in mini kuhinjo. Bivalne enote se lahko zagotovijo tudi v obliki mobilnih
hišic," so pojasnili na Mestni občini Ptuj.
Dodeljevale naj bi se skladno z 88. členom stanovanjskega zakona za začasno reševanje stanovanjskih potreb socialno ogroženih oseb. Glede na nujnost in izpolnjevanje pogojev, ki jih bodo določili, bo pripravljen seznam upravičencev do dodelitve take bivalne enote. „Ko je zagotovljena bivalna enota, se jo s
Lani od najemnin Mestna občina dobila 822.296 evrov
Za leto 2014 je bilo za občinska stanovanja MO Ptuj plačanih najemnin v vrednosti 822.296 evrov (z izterjavami dolga iz prejšnjih let). Občina ima v lasti 626 neprofitnih stanovanj, 33 praznih, ki so potrebna celovite prenove in nevseljiva, štiri pa so že v prenovi.
Zalaga pa PSS Ptuj, d. o. o., tudi neplačane obratovalne stroške najemnikov, in sicer v višini okrog 100.000 evrov. „Sprožili smo izterjavo, kar pa ne pomeni, da bomo kdaj ta sredstva v celoti izterjali. Gre za t. i. skupne obratovalne stroške v večsta-novanjskih objektih, kot so stroški porabe vode, smeti, porabe skupne elektrike, čiščenja, košnje trave in vzdrževanje okolic, deratizacije, manjših popravil, storitev dimnikarskih služb in druge obratovalne stroške. Plačilo teh stroškov je pomembno za zagotavljanje normalnega obratovanja stavbe. Če teh stroškov ne bi v celoti poravnavali, bi lahko distributerji v skrajnih primerih prekinili dobavo storitev, kar bi imelo za posledico motenje normalnega delovanja stavbe (npr. izklop elektrike, ogrevanja ...). Občinski najemniki, dolžniki, so v procesu izterjave ali preloženih deložacijah tudi po več let skupaj in v tem času dejansko zalagamo za te stroške," je pojasnil Igor Vamberger iz PSS Ptuj.
sklenitvijo najemne pogodbe za določen čas po ponovni preveritvi upravičenosti do dodelitve odda v najem tistemu, čigar socialna problematika je najtežja in je zanj površina primerna glede na število družinskih članov," so na naše vprašanje, kdo bo upravičen do bivanja v bivalni enoti, odgovorili na ptujski občini. Kako dolgo bi potem posameznik lahko bival v teh enotah,
niso odgovorili. Poudarjajo pa, da bi se bivalno enoto lahko dodelilo tudi zaradi izredne socialne ogroženosti pred napovedano deložacijo na podlagi sodne odločbe, ko zaradi tega grozi brezdomstvo. Prednost naj bi imele še družine z mladoletnimi otroki, starejše osebe, posamezniki s težavami v duševnem zdravju, invalidi, kronični bolniki in brezposelne osebe.
Kje so konkretni odgovori Mestne občine?
Na naša vprašanja, kje in kdaj bodo bivalne enote na Ptuju postavljene, kako dolgo bi lahko posamezniki ali družine bivali v njih, koliko bo ta investicija stala in kako jo bodo financirali, na ptujski občini niso odgovorili. V zadnjih mesecih ostaja vedno več neodgovorjenih vprašanj (kljub našemu vztrajanju), čeprav zmeraj prosimo za konkretne in jasne odgovore brez floskul in leporečja.
Upajmo, da si nihče ne predstavlja takšne bivalne enote ... (»Stanovanje« na fotografiji ni v kakem južnoameriškem getu, ampak slabih 50 metrov od ptujske upravne enote ...)
„Pogoji za upravičenost do bivalne enote so poleg državljanstva Republike Slovenije in stalnega prebivališča v občini še dohodki, ki so za 50 % nižji od tistih, ki so določeni za prosilce za pridobitev neprofitne-ga stanovanja v najem, in upravičenci niso zavezanci za plačilo lastne udeležbe in varščine," še dodajajo na ptujski občini.
Ideja bivalnih enot, ki bi se lahko uredile v dotrajanih stanovanjskih enotah ali v obliki mobilnih hišic, je vsekakor pohvalna. A je do realizacije očitno še dolga pot, saj konkretnih pojasnil, kje bodo postavljene, koliko jih bo, kako se bo ta projekt financiral in podobno, na ptujski občini niso podali.
Dženana Kmetec
Foto: ČG
4 Štajerski TEDNIK
Kronika
torek • 29. septembra 2015
Ormož • O nepravilnostih na Zavodu za informiranje Ormož
Zaposleni na Radiu Prlek premalo
Okrog Zavoda za informiranje Ormož se že dlje časa govori, da vse ne teče tako, kot bi moralo. To je nedavno pokazal tudi pregled Inšpektorata sleni premalo plačani. Kljub nepravilnostim, ki jih je ugotovil inšpektorat, pa še vedno ostaja marsikaj zavito v meglo.
Po besedah direktorja in odgovornega urednika javnega Zavoda za informiranje Ormož - Radia Prlek Petra Kiriča inšpekcijski postopek, ki ga je v teh dneh izvedel Inšpektorat za javni sektor, še ni končan. Bili pa so že naloženi ukrepi, ki jih morajo na zavodu izvesti. Inšpektorica je namreč ugotovila, da so bili trije radijski napovedovalci podplačani. Gre za skupen znesek okrog 10.000 evrov (bruto). Kot je še povedal Kirič, ki vodi zavod od novembra 2008, so se o tem z Občino Ormož kot večinsko lastnico zavoda že pogovarjali. Občina Ormož naj bi del sredstev za poplačilo obveznosti iz naslova premalo izplačanih plač v preteklosti zagotovila v proračunih za leti 2016 in 2017: „Soustanoviteljici, Občina Ormož in Občina Središče ob Dravi, bosta ta primanjkljaj pokrili s sredstvi iz proračunov. S sodelavci pa je treba še doseči dogovor, da bodo
obročno dobivali ta del premalo izplačanih plač k rednim plačam."
Sredstva bodo vračali za zadnjih pet let, nepravilnosti glede izplačila plač pa naj bi se vlekle že precej dalj časa.
Občini za Zavod lani več kot 95.000 evrov
Kot je razvidno iz poslovnega poročila Radia Prlek, je zavod v letu 2014 realiziral celotne prihodke v višini 218.627 evrov. Od tega so prihodki od prodaje oglaševalskih storitev znašali 109.889 evrov, kar je več kot 50 % vseh prihodkov. Prihodki od dotacij občin so znašali 95.645 evrov, prihodki iz drugih virov pa 13.091 evrov. Redne dotacije Zavod prejema od ustanoviteljic, občin Ormož in Središče ob Dravi. Občina Ormož je tako v lanskem letu kot večinska usta-

Nekateri preveč, drugi premalo plačani
Z ministrstva za javno upravo smo glede inšpekcijskega postopka v Zavodu za informiranje Ormož prejeli naslednje pojasnilo: „V inšpekcijskem postopku so bile ugotovljene nepravilnosti pri določanju plačnega razreda direktorja, pri sistemizaciji delovnih mest in pri določanju in izplačilih plač zaposlenim. Trem zaposlenim z delovnim mestom v VI. tarifnem razredu je bila osnovna plača znižana za dva plačna razreda, s 27. na 25. plačni razred, zaradi neizpolnjevanja pogoja stopnje izobrazbe, vendar se skladno s 14. členom zakona o sistemu plač v javnem sektorju zmanjšanje plače ne uporablja za delovna mesta v VI. in nižjih tarifnih skupinah. Hkrati ti zaposleni niso odpravljali nesorazmerij v osnovni plači, ki bi jih do vključno 31. 5. 2012 morali odpravljati. En javni uslužbenec bi moral glede na sistemizacijo prejemati plačo za 36. plačni razred, vendar mu je bila izplačevana za 40. in kasneje za 42. plačni razred, ne da bi bila predhodno ustrezno spremenjena sistemizacija. Direktorju je bila pri plači za maj 2012 osnovna plača namesto za 1 % znižana za 0,5 %. Zavodu za informiranje Ormož je bilo med drugim naloženo, da skladno z zakonom o sistemu plač v javnem sektorju formalno odpravi ugotovljene nepravilnosti in uredi vračilo preveč izplačanih plač oz. izplačilo premalo izplačanih plač."
noviteljica skupaj namenila 76.937 evrov, Občina Središče ob Dravi pa 13.111 evrov. Pri tem je direktor poudaril, da Zavod od občin prejema le toliko denarja, kolikor je potrebno za
plače direktorja in glavnega urednika, vsakega za polovični čas, ter treh napovedovalcev-realizatorjev oddaj, prav tako vsakega za polovični čas, in del materialnih stroškov:
„Da gre le za del potrebnih sredstev za delovanje, priča podatek iz zaključnega računa leta 2014, kjer je delovanje od občin ustanoviteljic financirano v višini 44 % potrebnih
(Fotografija je simbolična.;
Slov. Bistrica • Plačilna nedisciplina staršev ogroža delovanje vrtca
Socialno ogroženi ali nedisciplinami?
Vrtec Otona Župančiča Slov.Bistrica v okviru 75 oddelkov izvaja predšolsko vzgojo za 1.308 otrok. V vrtcu že več let opozarjajo na prostorsko stisko, ki jo sedaj Občina Slov. Bistrica rešuje z gradnjo novih vrtcev oziroma dogradnjo obstoječih, ter na plačilno nedisciplino staršev.
Kot je povedala ravnateljica Ivana Leskovar, je lani do 31. avgusta skupni dolg (kljub manjšemu številu vključenih otrok) znašal 89.500 evrov, v enakem obdobju letos ta znaša 77.098 evrov, od tega je za 24.112 evrov rednih dolžnikov, ostali dolgovi so v postopku izvršbe. Najvišji dolg starša znaša 2.400 evrov. Po mnenju Leskovarjeve so med neplačniki tako tisti, ki se jih je dotaknila kriza in zaradi socialne stiske težje poravnavajo obveznosti, kot tudi drugi, ki so zgolj plačilno nedisciplinirani. »Številnim staršem se dolg nabere, ko imajo redne dohodke in je cena programa višja, nato pa zaradi izgube službe, ko se jim sicer znesek cene programa zniža, ne zmorejo odplačati dolga. Zato vsem staršem priporočamo, da sprotno plačujejo vrtec. Ko se enkrat dolg nabere, ni obvladljiv. V mnogih primerih starši dolžniki nimajo samo dolga
do vrtca, ampak se njihovo ime pojavlja tudi pri neplačevanju drugih obveznosti. Z neplačevanjem vrtca starši s finančnega vidika zanemarjajo otroka. Menim, da se v družbi vse premalo pogovarjamo o skrbi za lastno finančno vzdržnost, ki bi mladega starša naučila ravnati z razpoložljivimi sredstvi. Težava se pojavi takrat, ko trošijo preko svojih finančnih zmožnosti,« opozarja.
In kako dolgovi vplivajo na poslovanje vrtca? »Plačilna nedisciplina staršev nam povzroča velike težave. Zaradi dolga si moramo občasno izposoditi sredstva za pokrivanje obveznosti vrtca,« je odgovorila Leskovarjeva. Koliko dolga naj bi se vrtcu odpisalo po zakonu o odpisu dolgov, za zdaj v vrtcu še ne vedo, prav tako občine, v katerih deluje vrtec (Mako-le, Slovenska Bistrica, Oplotnica, Poljčane), še niso podpisale sporazuma.
Igralnice, ki ne zadoščajo normativom
Kot omenjeno, slovenjebistri-ški vrtec tare tudi prostorska stiska. »V mestu Slovenska Bistrica imamo enoto vrtca v blokih. Po normativu bi morala igralnica meriti vsaj 40 m2, v blokih pa merijo igralnice 23 m2. Čeprav se izjemno trudimo z zanimivimi vsebinami in podaljšanim bivanjem otrok v naravi, se veliko staršem zdi nedopustno, da so njihovi otroci v tako slabih razmerah,« je povedala ravnateljica, ki občini predlaga, da se poleg treh oddelkov, ki so v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja v Ozki ulici, dolgoročno načrtuje vrtec z vsaj še šestimi do osmimi oddelki v mestu Slovenska Bistrica.
Vrtec, ki je lani zaposloval 86 pomočnic vzgojiteljic ter 77 vzgojiteljic, kljub finančni nedisciplini in prostorski stiski otrokom omogoča številne obogatitvene dejavnosti. Skoraj vsaka strokovna delavka vrtca vodi po eno dejavnost, nekatere tudi dve (npr. ciciban vrtnar in ciciban planinec), ki so za starše popolnoma brezplačne. S tem vrtec uresničuje načelo enakih možnosti za otroke in starše, upoštevaje različnost med otroki ter pravico do izbire, je zapisano v letnem poročilu za leto 2014, ki bo predstavljeno na torkovi slovenjebistriški seji.
Mojca Vtič
Ptuj • Prvo ginekološko srečanje uspešno
Sto ginekologov na enem mestu
Prvo ginekološko srečanje zaposlenih v slovenskih bolnišnicah, ki ga je organiziral gi-nekološko-porodni oddelek Bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj, je bilo izjemno uspešno. Udeležilo se ga je okrog 100 ginekologov iz vseh koncev države.
Ginekološko-porodni oddelek Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj je minuli petek v hotelu Primus organiziral prvo ginekološko srečanje zaposlenih v bolnišnicah (obravnava na sekundarnem nivoju). Povabljeni so bili vsi ginekologi in porodničarji iz Slovenije, udeležba pa je bila izjemna. Na enem mestu se je srečalo 100 ginekologov, ki so se lotevali različnih strokovnih dilem, prisluhnili zanimivim predavanjem, nekaj časa pa so seveda namenili tudi neformalnemu druženju in ogledu lepot našega mesta.
Dogajanje, ki je trajalo ves dan, se je začelo z nagovorom Andreja Levaniča, direktorja ptujske bolnišnice, Saša Djuka-
novica, predstojnika ginekolo-ško-porodnega oddelka, ter Petre Krajnc, zdravnice, ki je skupaj s kolegico Damijano Bosilj organizirala tokratni dogodek.
Teme, ki so se jih lotevali, so bile raznolike, od patologije materničnega vratu do splošne ginekologije in urologije. Kot poudarja Krajnčeva, so bila prav vsa predavanja izjemno kakovostna in zanimiva, pika na i celotnemu dogodku pa je bilo zadnje, ko je o konfliktih v sodobnem zdravstvu in načinih, kako jih reševati strokovno, poučno, obenem pa zabavno spregovoril psihote-rapevt Željko Curic.
„Imeli smo res čudovito srečanje, vsi so bih zadovoljni in edino vprašanje, ki smo ga dobi-
vali, je bilo: kdaj se bo ponovilo. V ptujski bolnišnici sicer že razmišljamo o tem, da bi to postal tradicionalni dogodek, a ne vsakoletni, temveč bienalni. Tako se najbrž ginekologi v takem ali še večjem številu spet srečamo leta 2017," pravi Krajnčeva in poudarja, da je bil tudi odziv devetih farmacevtskih družb, ki so se predstavljale, zelo dober. Svoje izdelke so predstavljali v zameno za sponzorska sredstva, kar je bil zadetek v polno. Organizacijskemu odboru tokratnega dogodka je namreč uspel velik korak, saj so vsa sredstva za organizacijo zagotovili sponzorsko in dogodek izpeljali brez kotizacije za člane.
Dženana Kmetec
Udeleženci srečanja so lahko prisluhnili zanimivim predavanjem.
Foto: Mojca Vtič
Foto: CG
torek • 29. septembra 2015
Kronika
ŠtajenkiTEDNUK 5
plačani
za javni sektor, ki je ugotovil, da so bili trije zapo-
Foto: Črtomir Goznik
sredstev, preostalih 56 % sredstev ustvarimo sami s prodajo oglasnega prostora in z marke-tinškim delovanjem!"
Skupno
računovodstvo (z občino) zavrnili
Pri pregledu finančnega poslovanja zavoda smo naleteli na zanimive podatke. Kot je razvidno iz spletne aplikacije Su-pervizor, je Zavod od leta 2008 (ko je vodenje prevzel Kirič) do septembra 2015 posloval s skupno 1.316.067 evrov. Od tega je šlo 113.760 evrovza računovodske storitve podjetju Orkomerc iz Ormoža. Povprečno so tako za računovodske storitve porabili na leto okrog 14.000 evrov.
„Pogodba za izvajanje storitev računovodstva je bila podpisana že v letu 2000 s predhodniki, ki so vodili Zavod za informiranje Ormož. Takrat je bilo podjetje Orkomerc izbrano kot najugodnejši ponudnik. Tako sem ob nastopu funkcije tudi sam podpisal pogodbo z istim računovodskim servisom, s katerim korektno sodelujemo vsa leta."
A računovodske storitve bi verjetno lahko za občinski zavod opravljali tudi na občini, kar bi bilo gotovo ceneje. O tovrstnem skupnem računovodstvu za občini in Zavod hkrati naj bi se pogovarjali nedavno tudi na seji sveta Zavoda, a so to opcijo po besedah Kiriča zavrnili s pojasnilom, da je prednost
dosedanjega računovodskega servisa Orkomerc prav v poznavanju specifike delovanja javnega zavoda. Računovodkinja je bila namreč v preteklosti tudi direktorica Zavoda ...
Kdo vse se na Radiu Prlek ukvarja z marketingom
Po besedah Kiriča za mar-ketinški del, ki predstavlja več kot polovico prihodkov, skrbijo trije zunanji sodelavci, in sicer Anima Dušan Tomažič, s. p., Saša Županek, s. p., in Janja Ži-lavec, s. p.
„Glede na dejstvo, da nobeden od sodelavcev ni želel sprejeti ponujenega dela na področju marketinga, sem bil prisiljen poiskati druge zunanje sodelavce, ki skrbijo za pridobivanje denarja na trgu s prodajo oglasnega prostora,« pojasnjuje Kirič. Pri tem še dodaja, da je njihovo plačilo odvisno od ustvarjenega prometa po plačani realizaciji. Koliko točno, Kirič ni želel razkriti, saj da gre za poslovno skrivnost.
Med večjimi prejemniki sredstev iz zavoda Radio Prlek, ki naj bi med drugimi svojimi dejavnostmi skrbeli tudi za trženje programa, je Anima Dušan To-mažič, s. p., ki je od leta 2008 do septembra 2015 na račun prejel skupaj 55.997 evrov. Tomažič sicer enkrat do dvakrat na leto opravlja dejavnost izobraževanja zaposlenih. Koliko denarja
m/////////////.
s
y///////////Mi^ \
Občina bo Zavodu zagotovila potreben denar
Župan Alojz Sok je o problematiki poslovanja Radia Prleka povedal: »Nadzorni organ je samostojni organ in mu občina ne more odrejati, kaj naj pregledajo.Sam menim, da je inšpekcijske odločbe treba izvršiti, čeprav so, milo rečeno, včasih nelogične. Ker gre za neko zatečeno stanje, ki ga je nasledil sedanji direktor, bo občina zagotovila sredstva za odpravo ugotovljenih nepravilnosti.«
je šlo za izobraževalne delavnice in koliko za marketinški del, Kirič ni želel povedati.
Za poslovno skrivnost gre po besedah direktorja tudi, koliko denarja je šlo za oddaje in koliko za marketinško delo Saše Žu-paneka, s. p., ki je od leta 2008 do letos na račun prejel 45.706 evrov. Županek na Radiu Prlek sicer vodi oddajo o bontonu (okrog 44 oddaj na leto), vendar skrivnost ostaja tudi urna postavka.
Za marketinški del na Radiu Prlek pa skrbi še Janja Žilavec, s. p., ki je od leta 2008 do septembra letos prejela 47.161 evrov. Janja Žilavec je v tem segmentu najbolj pridna. V letu 2014 je ustvarila največ prihodkov, številke pa vam seveda ne bom povedal."
Kirič je pri tem še dodal, da je od prihodkov iz prodaje oglasnega prostora odvisna izvedba programske podobe Radia Prlek in plačilo zunanjih sode-
lavcev, s čimer se strinja tudi predsednik sveta Zavoda Simon Kolmanič.
Kako sta povezana Kirič in Veselič
Izstopa tudi podatek, da je Branko Veselič, s. p., od julija 2009 do letos od Radia Prlek prejel 14.109 evrov, od tega samo lani 7.279 evrov. „Ta podjetnik je v lanskem letu opravil sanacijo poškodb v prostoru z oddajniško opremo na oddajniku v Litmerku. Tudi v letu 2013 je opravil servisno vzdrževanje in popravilo opreme, ki je nujna za nemoteno oddajanje programa Radia Prlek. Občini soustanoviteljici namreč že dve leti denarja za to ne namenjata," je pojasnil Kirič. Pri tem pa ni nepomembno dodati, da direktor Kirič pri Veseliču na SIP TV občasno vodi tudi kakšne oddaje.
Monika Levanič
Gornja Radgona • Prebežniki v sejemskem mestu
Priprave na nov val beguncev
V štirih dneh je preko Mosta prijateljstva v Gornji Radgoni, ki je nekoč predstavljal del meje med Slovenijo in Avstrijo, šlo natanko 1.477 prebežnikov.
Naval beguncev je zajel tudi predel med rekama Dravo in Muro. Na prošnjo ministrstva za notranje zadeve oz. državnega sekretarja Andreja Špenge je vodstvo družbe Pomurski sejem v sodelovanju z občino Gornja Radgona izkazalo pripravljenost, da pomaga pri rešitvi problema začasne namestitve migrantov, ki prihajajo v Slovenijo. Ponudili so pokrite razstavne prostore - hale A, A1 in A2 v skupni površini 4.740 m2, migrantom pa so na voljo tudi prostori pred halami na zunanjem platoju. »Ti prostori so glede na načrtovano sejemsko dejavnost na voljo do 1. marca 2016. Vse druge površine so že zasedene s skladišči in za tekoče poslovne potrebe,« je pred prvim navalom beguncev dejal predsednik uprave Pomurskega sejma Janez Erjavec in poudaril, da so pred začetkom sprejemanja beguncev posebno pozornost namenili varnosti lokalnih prebivalcev in njihovega premoženja.
Namestitveni prostor sedaj sameva
Sosedi Madžari so na mejo poslali vojake in nameščali posebno ogrado, Hrvatje pa so z orga-
niziranim transportom migrante pospešeno vozili na mejo s Slovenijo. Tako se je v vrtincu begunske krize, ki je zajela Evropo, znašla tudi pokrajina med Dravo in Muro. Prvi val beguncev - zadnji so iz radgonskega namestitvenega centra v sosednjo Avstrijo odšli prejšnji torek - je bil v Sloveniji dobro sprejet. Številni humanitarci in prostovoljci, pripadniki vojske in civilne zaščite so skupaj s policisti poskrbeli, da so imeli prebežniki, večina
jih prihaja iz Sirije, na razpolago vodo, hrano in oblačila. Vendar se migranti niso dalj časa zadržali v Gornji Radgoni. Manj kot en dan v povprečju so bili nastanjeni na sejmišču, nato so krenili proti severu Evrope. Slovenija za njih ni obljubljena dežela, le peščica jih je namreč prosila za azil. Drugi želijo v Nemčijo, nekateri vidijo obljubljeno destina-cijo v Skandinaviji.
Od minulega torka do včeraj (ponedeljek) je bil namestitveni
prostor v Gornji Radgoni povsem prazen. Prostore so počistili in jih pripravili na nov val. Napovedi in podatki iz sosednjih držav so zastrašujoči: več kot deset tisoč jih preko Hrvaške znova vre proti severu, nekatere, ki niso bili sprejeti v obljubljenih deželah, pa so že napotili nazaj proti Sloveniji. Tako se v kratkem tudi v Gornji Radgoni pričakuje nov naval.
In kako gleda na prebežnike lokalna skupnost? »Predvsem
je pomembno, da na prebežni-ke gledamo kot na ljudi, ki so zbežali s svojih domov zaradi grozljivosti, ki so se tam dogajale. Temeljno sporočilo vsem tistim, ki okrog tega izražajo pomisleke, je, da ljudje zaradi zavajanja - manipulacij in zaradi nekaj evrov ne odhajajo s svojih domov, ampak zato, ker domov preprosto ni več ali pa je v njih nemogoče živeti. Torej na prebe-žnike gledamo kot na ljudi, ki s svojimi težkimi usodami želijo oditi na boljše. Ker ta pot vodi preko Slovenije, bodimo dostojni, človeški in pri tem pomagajmo,« apelira radgonski župan Stanislav Rojko. »Radgonska občina pomaga preko tamkajšnjega štaba za civilno zaščito, v humanitarno pomoč smo vpleteni neposredno kot občinski uslužbenci, tako po poklicni pla-
Foto: Miha Soštarič
Iz Gornje Radgone je preko Mostu prijateljstva v sosednjo Avstrijo v samo štirih dneh odšlo blizu 1.500 prebežnikov.
ti kot tudi prostovoljci v popoldanskem času.«
Prebežniki niso konfliktni
Prebežniki na svoji poti proti severu Evrope puščajo veliko smeti. Je tako tudi v Gornji Radgoni?
»Prebežniki prihajajo z območja, kjer vlada dolgoletno vojno stanje. Med nami so velike kul-turološke razlike, tudi pogledi na moralne vrednote ali sploh na etiko in moralo so različni. Ja, ležijo smeti ob njihovi poti. Ljudi, ki na tak način izpostavljajo prebežnike, sprašujem, ali kdaj pogledajo prireditvene prostore z veliko množico ljudi po končani prireditvi pri nas, v Sloveniji. Kakšen je izgled? Gore smeti! Za čiščenje v centru poskrbijo prostovoljci, zunaj centra poskrbi za smeti Komunala Radgona v okviru javne službe, ki ji je dodeljena. Nekih izjemnih stroškov zaradi tega nimamo,« pove Rojko in doda, da v štirih dneh, ko je šlo skozi Gornjo Radgono približno 1.500 prebežnikov, ni bilo niti enega incidenta. »Pomeni, da je bila varnost točno taka kot običajno oziroma da je bila znižana stopnja varnosti samo v naših glavah. Torej šlo je za strahove v naših glavah, a so se izkazali kot neupravičeni. To pa ne pomeni, da ni treba biti previden, zato so policija in po potrebi tudi druge varnostne strukture vedno pripravljeni. Za našo varnost so bili izvedeni vsi potrebni ukrepi glede na pričakovano stopnjo ogroženosti,« še doda radgonski župan.
Miha Šoštarič
6 Štajerski TEDNIK
Politika
torek • 29. septembra 2015
Kidričevo • Pogovorni večer z evroposlanko Patricijo Šulin
Slovenija ni izkoristila vseh priložnosti članstva v EU
Evropska poslanka Patricija Šulin in poslanka Državnega zbora Suzana Lep Šimenko sta skupaj z Občino Kidričevo pripravili pogovorni večer pod naslovom Slovenija v Evropi, na katerem sta opozorili, da nismo izkoristili vseh priložnosti članstva v EU, gospodarstvo pa je razpeto med Evropsko unijo, državo in lokalno skupnostjo.
Evropska poslanka SDS/ EPP Patricija Šulin je okoli 40 udeležencem četrtkovega pogovornega večera v dvorani dvorca Šterntal zaupala, da je v spremstvu župana občine Kidričevo Antona Leskovarja pred tem obiskala uspešno podjetje Lehmer, kjer se je z direktorjem pogovarjala o gospodarskih izzivih podjetnikov, z zanimanjem si je ogledala dvorec Šterntal, ki je bil popolnoma prenovljen s precejšnjim deležem sofinanciranja Evropske unije, z županom občine Podlehnik Markom Mau-čičem pa si je ogledala nedavno odprt turistično-kulturni center v Podlehniku, ki je bil zgrajen s sofinanciranjem EU, in obiskala vinogradniško kmetijo Pajn-kiher. Potem ko je predstavila svoje delovanje v 751-članskem evropskem parlamentu, kjer deluje med osmimi poslanci iz Slovenije, je poudarila, da Slovenci do sedaj nismo izkoristili vseh priložnosti članstva v EU, uspešnejši pa bi lahko bili tudi pri pridobivanju sredstev iz evropskih skladov, a smo žal malo zaspali. Kljub temu je naša država še vedno med tistimi, ki od EU prejemajo več, kot vanjo prispevajo.
Ko je govorila o begunski krizi, je opozorila na dejstvo, da so eno begunci, ki dejansko bežijo od vojne vihre, drugo pa
ekonomski migranti, ki to krizo izkoriščajo za iskanje ugodnejših življenjskih razmer. Sicer pa je dodala, da je o tej pereči problematiki razpravljal tudi vrh Evropske unije in za čim ugodnejše reševanje begunske problematike namenil še dodatnih 1,8 milijarde evrov.
Poslanka SDS v Državnem zboru Suzana Lep Šimenko je bila zadržana do nedavnih izjav vlade o ponovni gospodarski rasti v državi, ob pa tem menila, da so na to zagotovo vplivali tudi številni uspešni občinski projekti. Menila je, da je spodbudno, ker se je število brezposelnih
zmanjšalo za okoli 7000, skrbi pa jo, ker javne finance še vedno niso uravnotežene, pri čemer je prepričana, da si nobena prihodnja vlada ne bo dovolila trošiti več, kot se v državi proizvede. Ocenila je, da je pri nas še vedno največji problem prevelika zadolženost; trenutno smo za-
dolženi za 32 milijard evrov in plačujemo 11 milijard samo za obresti. Država še naprej pada na vseh lestvicah konkurenčnosti, ob pogledu na domače razmere pa je ošvrknila prepočasen in neučinkovit sodni sistem ter previsoko obdavčitev plač in se zavzela za razbremenitev gospo-
darstva. Skeptična je bila tudi do nove finančne perspektive EU, saj smo zaradi dosedanje neučinkovitosti dve leti praktično že izgubili. Ko je govorila o begunski problematiki, pa je poudarila, da so na seji Državnega zbora izpostavili predvsem varnostni element, ob tem pa pohvalila delo policistov in številnih prostovoljcev. Tudi ona je prepričana, da je med številnimi begunci le kakšna tretjina pravih beguncev, drugo pa so ekonomski mi-granti, ki krizo izkoriščajo, da po nelegalni poti dosežejo boljše pogoje za življenje.
Župan občine Kidričevo Anton Leskovar je ob predstavitvi pomembnih občinskih projektov, ki so jih v veliki meri realizirali s pomočjo sredstev EU, opozoril na neizkoriščene priložnosti ter številne pasti pri črpanju evropskih sredstev. Kritičen je bil do zapletenega birokratskega sistema v državi, saj je ocenil, da je v Ljubljani cel kup raznih služb in komisij, te pa ne opravljajo svojega dela, zato je sistem neučinkovit. Medtem ko je država vse bolj mačehovska do lokalnih skupnosti, ker jim znižuje prispevke, pa je zadovoljen, da se boljši časi obetajo vsaj gospodarstvu. Pohvalil je uspešno sodelovanje Občine Kidričevo z lokalnim gospodarstvom.
M. Ozmec
Sveti Andraž v Slov. goricah • Z osme redne seje
Iz ptujskega odšli v slovenjegoriški LAS ...
Občina Sveti Andraž v Slov. goricah je izstopila iz lokalne akcijske skupine Bogastvo podeželja ob Dravi in v Slovenskih goricah in se vključila v lokalno akcijsko skupino Las Ovtar Slovenskih goric. Na andraški občini si v prihodnje obetajo večjo promocijo.
Andraški občinski svet je na dopisni seji, ki je bila sklicana v začetku septembra, potrdil izstop občine iz lokalne akcijske skupine Bogastvo podeželja ob Dravi in v Slovenskih goricah ter vključitev v lokalno akcijsko skupino Las Ovtar Slovenskih goric. Na minuli osmi redni seji pa je potekala podrobna predstavitev Las Ovtar Slovenskih goric.
„Zaradi večje promocije Slovenskih goric kot celote in zaradi interesa lokalnih ponudnikov menimo, da tako geografsko kot vsebinsko bolj sodimo v Las Ov-tar Slovenskih goric. Tukaj bi še dodala, da dobro sodelujemo tudi z občino Cerkvenjak in vidimo možnosti skupnih projektov v okviru tega LAS-a. Verjamem, da bomo tudi z LAS-om Bogastvo za razvoj podeželja ob Dravi in Slovenskih goricah sodelovali v okviru sodelovanj med LAS-i," je odločitev pojasnila županja Darja Vudler ter dodala, da si v novi finančni perspektivi obetajo več sredstev kot v minuli finančni perspektivi, namreč okrog 90.000 evrov.
Poleg občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah je v LAS Ovtar Slovenskih goric vključenih že več občin, denimo Benedikt, Cer-
kvenjak, Lenart, Sveta Ana, Sveti Jurij v Slovenskih goricah, Sveta Trojica v Slovenskih goricah, Šentilj in Duplek.
Jeseni začetek več projektov
Županja je svetnike v nadaljevanju seznanila z idejnim projektom poslovno-stanovanjskega centra Vitomarci. Občinski svet je med drugim sprejel idejno dokumentacijo (DIIP) za vodovod v naselju Vitomarci. V okviru projekta, ki ga nameravajo končati še letos, načrtujejo novogradnjo
sekundarnega vodovodnega omrežja z izgradnjo vodovodnih cevi v dolžini 303,37 m, vključno z izvedbo hišnih priključkov. Na območju izgradnje se bodo postavili tudi trije nadzemni hidranti. Investicija je ocenjena na okrog 42.000 evrov.
Svetniški zbor pa je sprejel tudi idejno dokumentacijo za modernizacijo vozišča obstoječe asfaltne ceste skozi naselje Vitomarci v skupni dolžini slabega kilometra. Predvidena je tudi razširitev vozišča na tri metre. Tudi to investicijo v vrednosti 59.439 evrov nameravajo zaključiti do konca
leta. Do konca leta pa nameravajo še modernizirati lokalno cesto v odseku Brezovjak-Tupetinci-Novinci. Gre za asfaltiranje že obstoječe makadamske ceste skozi naselje Novinci v dolžini 1.090 metrov. Investicija je ocenjena na 76.880 evrov.
Bo morala ptujska KZ plačevati najemnino?
Na seji so govorili tudi o trgovini ptujske KZ, ki jo je zadruga imela v najemu. Kot je bilo slišati, občina doslej najemnine za poslovno enoto Vitomarci ni zaračunavala. A po novem bo drugače. Svetniki so namreč potrdili, da bo treba opraviti oceno vlaganj KZ Ptuj v objekt in izračunati tržno najemnino za vsa leta najema, nato pa narediti izračun med vlaganji in najemom. Kot pravijo, bodo na tak način uredili zadeve za nazaj, obenem pa nameravajo še skleniti dolgoročno najemno pogodbo za najem omenjenega poslovnega prostora.
Svetniki so potrdili tudi aneks k pogodbi za oskrbo s pitno vodo v občini. Rok veljavnosti pogodbe je namreč potekel konec julija letos.
Monika Levanič
Foto: Monika Levanič
Kmetijska zadruga Ptuj doslej ni plačevala najemnine za trgovski prostor; odslej naj bi bilo drugače.
Lenart • Ob prazniku KS Voličina
Podelili tri priznanja in ovtarjevo pohvalo
Na proslavi ob prazniku KS Voličina minuli petek so najzaslužnejšim podelili priznanja KS in ovtarjevo pohvalo.
V kulturnem domu Voličina je konec tedna potekala osredjna slovesnost ob prazniku KS Voličina. V bogatem kulturnem programu so nastopali pihalni orkester MOL, vokalna skupina Amista, šolski ansambel ŠANS, plesna skupina OŠ Voličina, ljudski pevci KTD Selce, skupina Silence, Klementina Breznik, Tomaž Ornik in Jure Recek, recitatorja Katarina Leš in Dominik Pet-ko. Vrhunec proslave pa je bila podelitev priznanj KS Voličina in ovtarjeve pohvale. Priznanji sta prejela Olga Ornik iz Selc za dolgoletno in uspešno udejstvovanje v ljubiteljski kulturi in Društvo upokojencev Voličina za širjenje prostovoljstva, za številne aktivnosti, ki prispevajo h kakovosti življenja v tretjem življenjskem obdobju, in za 40 let uspešnega dela. Priznanje KS Voličina je šlo v roke tudi Mariji Čuček iz Spodnje Voličine za delo v dobro kraja in ljudi, idejno vodenje projekta Učni vrtovi pri svetem Rupertu in skrb za vrtove. Ovtarjevo pohvalo pa je za prispevek k ohranjanju kulturne in etnološke dediščine Slovenskih goric prejela Martina Golija z Zavrha.
Monika Levanič
Foto: arhiv Občine Lenart
Z leve: predsednik sveta KS Voličina Peter Golob, Olga Ornik, predsednik Društva upokojencev Voličina Stanko Kranvogel, Marija Čuček in župan občine Lenart Janez Kramberger
torek • 29. septembra 2015
Podjetništvo
Štajerski FEDNIK 7
Kidričevo • V Talumu v letu dni prejeli 645 inovacijskih predlogov
S spodbujanjem inovacij zagotavljajo prihodnost
Ker se zavedajo inovativnega potenciala zaposlenih in verjamejo, da lahko le skupaj ustvarjajo inovativno okolje, so v Talumu pripravili že četrti dan inovativnosti, na katerem so pregledali dosežke v enoletnem obdobju in nagradili sodelavce, ki so sodelovali v natečaju »Racionalno in učinkovito z energijo«.
Kot je na četrtkovi prireditvi v dvorani restavracije Pan poudaril predsednik uprave Marko Drobnič, s spodbujanjem inovativnosti v Talumu zagotavljajo, da bodo kljub težkim časom obstali in še dolgo ostali: »Razvoj inovativne kulture in notranjega podjetništva je pomemben temelj preobrazbe skupine Talum iz proizvodno usmerjenega v podjetniško in tržno naravnano podjetje. Inovativna kultura, ki smo si jo v skupini Talum pred leti zastavili in jo nadgrajevali, pomeni precejšnje odstopanje od obstoječega rutinskega delovanja. To lahko podkrepim z dejstvom, da razvijamo nove rešitve, ki se odražajo tako v izdelkih kot storitvah ter v na novo pridobljenih poslih. Veseli me, da se vedno več naših sodelavcev zaveda, da nam le-to zagotavlja dolgoročno eksistenco.«
Foto: M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Dobitniki letošnjih Talumovih priznanj in nagrad za izstopajoče inovacijske predloge v družbi s predsednikom uprave Markom Drobničem (desno).
Osrednji gost Talumovih inovatorjev je bil Franci Pliberšek, uspešen podjetnik in lastnik podjetja MIK Celje.
H ■	■■	■
Z inovacijami najmanj 600.000 evrov koristi
Od lanskega, tretjega dneva inovativnosti so prejeli 645 inovacijskih predlogov, ki jih je posredovalo 193 inovatorjev -delavcev Taluma. Med predlogi je
bilo sedem takšnih, zaradi katerih zaznavajo večjo korist bodisi v obliki prihrankov ali novega prodajnega potenciala. Skupno korist vseh predlogov je težko finančno ovrednotiti, ob upoštevanju tistih, pri katerih so korist lahko izračunali, pa znaša ta več kot 600.000 evrov letno. Poleg tega so na letošnjem natečaju Upam si - racionalno in učinkovito z energijo zbrali še 52 novih idej, tako da si obetajo še dodatne prihranke in koristi.
Posebna komisija je izmed letošnjih inovativnih predlogov izbrala nekaj najboljših in te so nagradili. Na področju
množičnega inoviranja so se v preteklem letu posebej izkazali Peter Kropec, programski vodja družbe Kreativni aluminij, ki je podal 38 predlogov; Jože Palčič iz Taluma - servisi in inženiring, ki je podal 36 predlogov, in Franc Kodrič iz družbe Vargas-al, ki je podal 25 predlogov.
Na področju profesionalne inovativne dejavnosti so za novo obliko anode v električnem procesu pridobivanja aluminija priznanja prejeli Jožef Kancler, Aleksander Čuš, Anton Kirbiš, Bogdan Lukman, Branko Juršek, Miran Šalamun in Haris Hrenko Salihagič. Boštjan Korez in Aleš
Verdenik sta priznanje prejela za prirobnico za termo sondo, Boštjan Korez, Aleš Verdenik in Ivan Hertiš za spremembo lokacije avtomatskega žiga na ulitkih; Anton Kirbiš za strojno čiščenje anod, Nina Verdenik za spremljanje premij za ingote na portalu Alcad; Sabina Zerezgi, Davorin Herga, Kristijan Tomaš in Albert Korošec za medicinsko oblikovan aluminijasti ležalnik Xtreme Outdoor, Jože Turk in Stanislav Korez pa za razvoj aluminijeve zlitine za izdelavo doz za aerosol.
V okviru akcije Upam si: racionalno in učinkovito z energijo
pa je komisija za presojo predlogov, ki jo vodi Boštjan Sagadin, izmed 52 predlogov zaposlenih izbrala nekaj posebej izstopajočih, nagrade pa so prejeli Milan Lorenčič, Boris Hebar, Vanja Tubin in Stanislav Kores, Janez Vogrinec in Mitja Kociper.
Osrednji gost letošnjega Talu-movega dneva inovativnosti je bil uspešen podjetnik in lastnik podjetja MIK Celje Franci Pliberšek.
Poseben aplavz si je prislužila skupina učencev iz OŠ Ljudski vrt, ki je kidričevskim inovatorjem predstavila svoj električni avtomobilček Aluminko sola-
ris, saj so ga pod mentorskim vodstvom Mirana Petka izdelali iz Talumove aluminijske pločevine in si z njim prislužili prvo nagrado.
V preddverju so Talumovi inovatorji pripravili zanimivo razstavo najuspešnejših inovacijskih izdelkov, udeležencem prireditve je dajal koristne nasvete energetski svetovalec Božidar Muršec iz energetske svetovalne pisarne v Ptuju, celotno prireditev pa sta s kulturnim utripom popestrila vibrafonist-ka Metka Hunjet in pianist Tom Hajšek.
M. Ozmec
Podravje • Kam z odsluženimi pragovi
Prodali za vzorec pragov
Promocijsko sporočilo
Študentje, pravočasno po subvencionirano vozovnico
Slovenske železnice so 24. avgusta začele prodajati subvencionirane vozovnice za dijake, za novo šolsko leto, za študente pa 24. septembra. Cene vozovnic ostajajo iste lanskoletnim. Vozovnice omogočajo še dodatne ugodnosti: ob koncih tedna, med prazniki in med počitnicami se lahko po Sloveniji na katerikoli relaciji peljete 50 odstotkov, po tujini 25 odstotkov ceneje, v času poletnih počitnic pa so vožnje na izbrani relaciji brezplačne.
V okviru projekta obnove in nadgradnje železniške proge Pra-gersko-Hodoš so okrog 150.000 lesenih pragov zamenjali z betonskimi. Preverili smo, kaj se zgodi z odsluženimi lesenimi pragovi, znanimi pod nazivom švelerji.
Že od začetkov železnice se je za železniške pragove uporabljal les. V Sloveniji so še vedno najpogostejši leseni pragovi. V zadnjem času pa se vse bolj uveljavljajo betonski pragovi, ki smo jih opazili tudi na našem koncu. Po besedah predstavnika Slovenskih železnic Janeza Krivca so namreč med projektom obnove in nadgradnje železniške proge Pragersko-Hodoš skupaj odstranili okrog 150.000 lesenih pragov in jih zamenjali z betonskimi. Nas je zanimalo, kaj se zgodi z odsluženimi leseni pragovi oz. švelerji. Povpraševanje po njih je namreč veliko, saj jih uporabljajo za gradnjo škarp, opornih zidov in podobnih objektov.
„Lesene pragove, ki so še uporabni, vgradimo pri obnovi stranskih postajnih tirov ali stranskih prog. Manjše količine tistih, ki niso več uporabni za vgradnjo na železniških progah, pa prodamo podjetjem ali fizičnim osebam za gradnjo opornih zidov ali različne sanacije plazovitih območij. Letos smo tako prodali 554 železniških pragov, lani pa 1682," je pojasnil Krivec ter še dodal, da pragove, ki so v tako slabem stanju, da niso primerni za nobeno nadaljnjo uporabo, po pogodbi z zunanjim izvajalcem ustrezno uničijo.
Monika Levanič
Foto: ML
Okrog 150.000 lesenih železniških pragov so v okviru nadgradnje železniške proge Pragersko-Hodoš zamenjali z betonskimi.
Z vlaki Slovenskih železnic se prepelje več kot 16 milijonov potnikov na leto. Mladi do 26. leta pomenijo največji delež potnikov Slovenskih železnic - okrog 40 odstotkov vseh potnikov. Na prvi šolski dan je za svoje potovanje v šolo vlak izbralo okrog 10.000 dijakov in dijakinj, prav toliko pa se pričakuje z novim študijskim letom tudi študentov.
Več vrst vozovnic
Do subvencionirane vozovnice so upravičeni dijaki, študentje in udeleženci izobraževanja odraslih, ki bivajo najmanj dva kilometra od kraja izobraževanja. Na prodajnih mestih Slovenskih železnic je mogoče kupiti subvencionirane mesečne, polletne in letne vozovnice ter vozovnice za deset voženj. Priporočljivo jih je kupiti v predprodaji in se tako izogniti gneči na blagajnah v prvih dneh novega študijskega leta.
Z e-vlogo do nagrade!
E-vlogo za subvencionirane vozovnice lahko dijaki in študentje izpolnijo na spletni strani Slovenskih železnic in si tako poenostavijo nakup, hkrati pa sodelujejo v nagradnem žrebanju za potovanje in 3-dnevni oddih v Termah Olimia.
Dodatni popusti s subvencionirano vozovnico
Vsi, ki se bodo odločili za katero koli od subvencioniranih abonentskih vozovnic - mesečno, polletno ali letno -, bodo nagrajeni še s popustom ABOš 25&50, kar pomeni, da bodo ob sobotah, nedeljah, praznikih - dela prostih dneh v RS ter med šolskimi počitnicami po Sloveniji potovali s 50-odstotnim popustom, v tujino pa s 25-odstotnim popustom po ponudbi RailPlus.
S subvencionirano vozovnico za junij 2016 lahko med poletnimi počitnicami, od 1. julija do 31. avgusta, na isti relaciji potu-
Ugodno, zanesljivo, brezskrbno, grem z vlakom!
jejo celo brezplačno.
S subvencionirano mesečno, polletno ali letno vozovnico je mogoče uveljavljati tudi številne popuste za prenočitve v hotelih, hostlih, termah, vodnih parkih itn. Seznam ponudnikov je na spletni strani Slovenskih železnic v rubriki Popust z vozovnico.
Informacije o subvencioniranih vozovnicah:
dobite na spletni strani Slovenskih železnic, železniških postajah, telefonski številki 01 29 13 332 in po e-pošti potnik.info@ slo-zeleznice.si.
8 Štajerski fEDNIK
Kmetijstvo
torek • 29. septembra 2015
Kmetijstvo • Letos pričakujejo rekordne pridelke koruze
Spravilo in skladiščenje koruznega zrnja
V večjem delu Evrope (Nemčija, spodnja, Avstrija, Madžarska, Srbija) bodo zaradi vročinskega vala, ki je vplival na pridelek koruze, pospravili močno osiromašen pridelek, Slovenija pa se je letos ekstremni suši izognila, zato pričakujemo rekordne pridelke koruze, nam je povedal Ivan Brodnjak s Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj.
Koruza ima v Sloveniji še vedno vodilno mesto pri pridelavi energetsko bogate osnovne krme kot silaža in kot zrnje. Da je krma kakovostna, je seveda odločujoče pravočasno siliranje in spravilo koruze za zrnje. »Optimalni rok za siliranje je, ko je mlečna črta na zrnu, če ga pre-koljemo vzdolžno, na polovici do spodnje tretjine. V zadnjih letih opažamo, da se kmetje preveč zanašajo na barvo koruznice, a ta pri vseh novejših hibridih ostaja dolgo zelena, zato marsikje silirajo prepozno,« opozarja Ivan Brodnjak. Prepozno siliranje pomeni preveč sušine in s tem težje tlačenje, več vlaknin v silaži in posledično slabšo prebavljivost obroka.
Ob pravočasni silaži je treba paziti tudi na čistočo. »Tam, kjer le imamo možnost, silos pred novo sezono siliranja temeljito očistimo vseh nečistoč in ga razkužimo z apnom. Počakamo, da se apneni belež posuši, nato lahko začnemo silirati. Pazimo, da bomo koruzo želi v suhem vremenu in na primerni višini. Da se izognemo blatu in odmrlemu listju, ki je običajno že gnilo in okuženo s plesnijo, žanjemo nekoliko višje, torej na višini od 15 do 25 cm. Pomembno je, da se s silirnim materialom in prevozni-
Foto: Črtomir Goznik
Letošnje vremenske razmere so koruzi omogočile odlične pogoje za rast, pa tudi jesen ji dobro ustreza. Sušina v zrnju se povečuje, tako da bodo tudi stroški sušenja nekoliko nižji.
mi sredstvi v silos ne vnašajo blato in druge nečistoče. Prav tako moramo težiti k optimalni suši-ni, hitro napolniti in zrakotesno zapreti silos. S tem se izognemo večini problemom in okužbam z nezaželenimi mikroorganizmi v silaži,« svetujejo na KGZ Murska Sobota.
Brodnjak: »Pričakujemo dvig cen zlatega zrnja«
Letos se obeta dobra letina koruznega zrnja. »Suho in toplo
vreme v preteklih dneh je posušilo zrnje tako, da je sedaj vlaga v njem v večini nižja od 25 %, izmerili pa smo je tudi že manj kot 15 %. Pri nas pričakujemo rekorden pridelek zrnja in silaže. Analize na stanje mikotoksinov (plesni) v zrnju kažejo na izredno zdravo, kakovostno zrnje. Torej letos pričakujemo izredno ugodno letino.
Trenutno se prodaja sveža koruza s 25 % vlage po približno 100 evrov za tono, kar je višja cena kot lani. Glede na slabo stanje posevkov po Evropi pa v
prihodnje še pričakujemo dvig cen tega zlatega zrnja,« je povedal Brodnjak.
Koruzo skladiščimo hladno
Večina koruze, po oceni Bro-dnjaka približno 90 %, se silira in v obliki silaže porabi za prehrano živali, preostanek pa je za zrnje. Kako zrnje pravilno skladiščimo?
»Koruza v naravi skorajda nikoli ne doseže sušine 14 %, zato je potrebno osuševanje.
Optimalni čas žetve silaže
Mlečna i rta na zrnu
1/4 1/3
■afr
1/2
711

35%
40%
45%

55%
60%
Vsebnost suhe snovi slorza
Zrna zrna	spodaj lahko lahko že
stisnemo. stisnemo,	mlečno,
tekoča mlečna	Zgoraj vsebina vsebina ikiob zrna zrna
Lahko se jo osuši v koruznjakih čez zimo, bistveno enostavnejši postopek pa je, da se koruza po-žanje, nato pa osuši v sušilnicah, tako da vsebuje približno 13 % vlage. Preden jo damo v skladišče, jo je obvezno treba ohladiti. Skladišče mora biti povsem suho in očiščeno. Če skladiščimo še toplo, se nabere kondenz in je možnost nastanka plesni,« je opozoril Brodnjak.
Ob tem pa je izpostavil pomen primernega zaprtega skladišča. »Skladišča so poglavja zase, saj obstaja velika nevarnost pojava
niveč	trdo trdo
mleka, z	2ino.	zrno,
nohtom	noht	noht ne
lahko	težko	predre
prediemo	predre več
zrna	zrno 2rna
Vir: Agrosat
žitnih žižkov, ki lahko povzročajo velike težave. Zadnja leta za njihovo preprečevanje ni dovoljena uporaba fitofarmacevtskih sredstev, ob tem pa ni drugih učinkovitih snovi. Izognemo se jim tako, da koruzo skladiščimo v silosih za zrnje, lahko tudi v betonskih ali v CO2-silosih.«
Skladiščenje ostalih žit je zelo podobno, je še povedal Bro-dnjak, s to razliko, da jih praviloma ni treba v tolikšni meri osuševati, saj se žanjejo, ko je vlažnost v zrnju že zelo nizka.
Mojca Vtič
Kmetijstvo • Povpraševanje po slovenskem mesu se povečuje, cene ostajajo enake
Trgovci izsiljujejo nizke cene zaradi presežkov
»S pričetkom kampanje Kupujmo slovensko ter strožjim nadzorom nad poreklom mesa se je povpraševanje mesarjev po slovenskem mesu zelo povečalo, predvsem po prašičih,« je povedal Roman Belšak s Kmetijske zadruge Ptuj. A medtem ko se zanimanje za slovensko meso povečuje, odkupne cene glede na podatke statističnega urada v zadnjih letih ostajajo skorajda nespremenjene.
Glede na kakovost je odkupna cena za mlado pitano govedo (biki, telice) od treh evrov do 3,4 evra za kilogram mesa, za krave od 1,5 do 2,8 evra za kilogram mesa, za bikce do 120 kg je odkupna cena 3,5 evra/kg žive teže, za teličke 2,7 evra/kg žive teže. Odkupne cene prašičev se oblikujejo na osnovi borze v Avstriji in se trenutno gibljejo okrog 1,5 evra za kilogram mesa pri klavnosti 56 mesnih enot, je podatke predstavil Belšak in dodal: »Kot je znano, v Sloveniji vzredimo samo slabih 30 % potrebnih količin svinjskega mesa, kar sedaj predstavlja velik primanjkljaj domačega svinjskega mesa. Na drugi strani pa trgovci izsiljujejo nizke cene, saj je na evropskem trgu veliko presežkov svinjskega mesa, ki so ga rejci imeli pripravljenega za izvoz v Rusijo.«
Po podatkih SURS so v slovenskih klavnicah julija letos zabeležili za 7 % večji zakol konjev in za približno 3 % večji zakol prašičev kot v juliju 2014; ovc in goveda pa so zaklali manj: ovc za približno 14 %, goveda za približno 2 %. Perutnine so zaklali približno enako število. Kot kažejo
Foto: Črtomir Goznik
Povpraševanje mesarjev po slovenskem mesu se je zelo povečalo ...
še podatki SURS, so v klavnicah v večini opravili zakol v Sloveniji vzrejenih živali, saj so v slovenskih klavnicah v juliju zaklali eno uvoženo govejo žival, katere trup
je tehtal točno 310 kg; žival je bila uvožena iz Italije. 13 prašičev s skupno maso približno 1 tono je bilo uvoženih iz Avstrije. O zakolu uvožene perutnine niso poročali.
Povprečne odkupne cene živali
Živali	| 2013 |	| 2014 |
	povprečna cena povprečna cena	
teleta	2,33 €	2,34 €
telice	1,69 €	1,68 €
biki	1,84 €	1,78 €
krave	1,17 €	1,06 €
pitani prašiči (50150 kg)	1,37 €	1,31 €
pitani piščanci	1,18 €	1,11 €
Živinoreja -najpomembnejša panoga slovenskega kmetijstva
Sicer pa je živinoreja pomemben del slovenskega kmetijstva, so povedali v KGZS, saj se kar 87 % vseh, ki se ukvarjajo s kmetijstvom, ukvarja z živinorejo. Največji delež ima govedoreja, ki je pri nas razširjena predvsem zaradi prevladujočega travinja, sledijo reja drobnice, prašičereja, perutninarstvo in konjereja. Zaradi naravnih danosti v Sloveniji prevladuje travinje, ki je potencial predvsem za sektor govedoreje in drobnice.
Glavne ovire oziroma omejevalni dejavniki za razvoj živinoreje pri nas so, po oceni KGZS, starostna struktura kmetov, zastareli hlevi in tehnologija, razdrobljenost zemljišč ... Sicer pa od države pričakujejo, da bo pripravila strateško usmerjene sektorske razpise (v objekte in opremo), da bi dvignila konkurenčnost posameznega živinorejskega sektorja in s tem povezano samooskrbo.
MV
Vir: SURS
torek • 29. septembra 2015
Kmetijstvo
ŠtajerskiTEBNUK 9
Kmetijstvo • Dopolnilne dejavnosti po novi uredbi
Slavica Strelec: »Kmetijci nimajo nobenih popustov«
»Sam pridelek nima visoke cene, vrednost dobi šele s predelavo izdelka, to pa lahko pomeni dodaten zaslužek na kmetiji, morda celo zaposlitev,« je povedala Slavica Strelec s Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj. Za predelavo je treba imeti registrirano dejavnost, nova uredba o dopolnilnih dejavnostih pa je vstopila v veljavo 15. avgusta letos.
Foto: Mojca Vtič
Za nadaljevanje suhorobarske dediščine in torej za izdelavo enostavnih izdelkov iz lesa mora imeti kmetija v uporabi vsaj en hektar primerljivih kmetijskih površin in dva hektarja gozda.
Novosti? Ključni sta, da so med dopolnilne dejavnosti uvrščene tudi socialno-var-stvene storitve, in kot je večkrat ponovil kmetijski minister - administrativne poenostavitve.
V Sloveniji ima dopolnilno dejavnost registrirano 4.859 kmetij in jih je 15.358; v povprečju pridejo torej na tovrstno kmetijo 3,2 vrste dopolnilnih dejavnosti. Prevladujejo storitve s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo (3.553), različne vrste predelave (4.111) in turizem na kmetiji (2.126). Pogoj za registracijo dopolnilne dejavnosti je, da ima kmetija en hektar primerljivih kmetijskih površin (en hektar njivskih površin ali dva hektarja travniških površin, za dejavnosti, vezane na čebelarstvo, je pogoj samo najmanj 10 čebeljih družin ...). Letni dohodek iz dopolnilnih dejavnosti ne sme presegati treh povprečnih letnih plač (pet na območju omejenih dejavnikov) - torej približno 55.500 evrov.
O socialnovarstvenih storitvah je Strelčeva povedala, da naj bi se te nanašale na varovanje starejših čez dan. »Vendar to naj ne bi pomenilo, da bo lahko imela kmetija samostojno na-
stanjene ljudi, dnevno varstvo naj bi se navezovalo na domove za starejše. Zanimiveje bi bilo, da če bi se lahko posameznik odločil, da bi svojega sorodnika zapeljal na kmetijo ter ga v tamkajšnji oskrbi pustil na primer za čas službe,« je povedala. A socialno-varstvene storitve se za zdaj še ne izvajajo, saj mora pristojno ministrstvo še sprejeti podzakonske akte.
Obseg dopolnilnih dejavnosti se je razširil
Če se kmetija odloči za predelavo kmetijskih pridelkov, mora v skladu z uredbo zagotoviti najmanj 50 % količin lastnih surovin v izdelku, do 50 % količin surovin lahko dokupi z drugih slovenskih kmetij. Izven kmetij je dovoljen nakup embalaže in tehnoloških surovin v skladu z recepturo. Seveda pri zagota-
vljanju lastnega deleža obstajajo tudi izjeme, na primer predelava zelišč, proizvodnja eteričnih olj (v uporabi najmanj 0,02 ha zelišč), predelava gozdnih sadežev, peka kruha in potic na tradicionalni način (kmetija mora imeti lastno krušno peč in kurjenje z drvmi, moka se lahko odkupi iz mlinov, količina pečenega kruha je lahko največ 13.500 kg letno). Ob tem ta uredba dopušča, da se dejavnost opravlja tudi v dru-
gem registriranem obratu - na primer bučnice se lahko stiska v oljarni. Prav tako je nova uredba razširila obseg dopolnilnih dejavnosti, in sicer je dopuščeno kandiranje sadežev in drugih delov rastlin; proizvodnja vlaknin iz poljščin; proizvodnja sladoleda; proizvodnja eteričnih olj; pečenje kostanja, koruze, semen, oreškov in prodaja tega na stojnicah; predelava volne, proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov (voda, sonce, veter, gnojevka, lesna biomasa).
Kmetje naj se povežejo in skupno nastopijo, tarnanje ni dovolj
Kot v uvodu omenjeno, naj bi ta uredba poenostavila administracijo. »Poenostavitev je ta, da kmetijam ni treba voditi še posebnih evidenc, da zadostuje, da kmetija vodi račune in evidence o lastnih in kupljenih surovinah. Ob tem nosilci dejavnosti ne smejo pozabiti, da je račune treba hraniti deset let,« je opozorila Strelčeva.
Za prodajo izdelkov iz dopolnilnih dejavnosti predelave ni potrebno dodatno dovoljenje za dopolnilno dejavnost prodaje. Na vidnem mestu prodaje mora biti označeno, da so izdelki s
kmetije nosilca. Bo pa z novim letom uveljavljena pomembna novost - davčne blagajne, ki so obvezne tudi za prodajo izdelkov ali pridelkov v okviru dopolnilnih dejavnosti. »Kmetijci nimajo nobenih popustov, saj so davčne blagajne tudi zanje obvezne. V prehodnem obdobju do konca leta 2017 bo sicer veljalo, da bodo lahko uporabljali vezano knjigo računov. Vendar ta za izpolnitev od kmeta, nosilca dopolnilne dejavnosti, zahteva obilo časa, ki bi ga sicer moral posvetiti stranki. Upam, da se bo v tem prehodnem obdobju kaj spremenilo. Kmetje za zdaj na to temo še bolj malo povprašujejo, nekaj malega se sicer pogovarjamo, malo tarnamo, ampak nič pa se ne govori, da bi se kmetje povezali in skupno nastopili,« je povedala Strelčeva ter opozorila, da je uvedba davčnih blagajn problematična predvsem za manjše kmetije in da lahko njihova uvedba pomeni konec opravljanja številnih dopolnilnih dejavnosti.
Slavica Strelec je še dodala, da lahko zainteresirani dobijo več informacij na KGZS - Zavod Ptuj pri svetovalcih za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti na kmetiji.
Mojca Vtič
AKCIJSKA i
PONUDBA
V prodajalnah:	^P
Žerak PODLEHNIK, T: (02) 768 00 20 Žerak VIDEM PRI PTUJU, T: (02) 761 05 83 Žerak MAJŠPERK - BREG, T: (02) 794 01 60 In na vaš dom - za dostavo pokličite: 030 333 535
Svinjski kare brez kože
10 Štajerski TEDNIK
Podravje
torek • 29. septembra 2015
Ormož • Je razpis za upravljavca javne razsvetljave res nedodelan
Župan naklonjen javno-zasebnemu partnerstvu
Občina Ormož je razpisala koncesijo za dejavnost upravljanja in vzdrževanja javne razsvetljave. V stranki SMC opozarjajo, da iz razpisa sploh ni razvidno, kakšne bodo naloge in zadolžitve bodočega koncesionarja.
Obstoječe koncesijsko razmerje s podjetnikom Danilom Ivanušo (Elektro ISM) je bilo sklenjeno v času nekdanjega župana Vilija Trofenika, septembra 2004. Koncesija je leta 2009 potekla. Župan Alojz Sok jo je z aneksom podaljšal za obdobje nadaljnjih pet let, lani pa še za obdobje enega leta. Z aneksi so se povišali tudi zneski koncesije: leta 2009 na 26.000 in leta 2013 na 36.000 evrov letno.
Na ponedeljkovi seji občinskega sveta je župan navzoče svetnike seznanil z vsebino javnega razpisa, ki pa ga je občina v minulem tednu tudi že objavila. Kot izhaja iz analize, na katero se sklicuje župan Sok, je z vidika stroškov za občino najugodnejša rešitev v javno-za-sebnem partnerstvu. »Predaja dejavnosti zasebnemu partnerju je mnogo cenejša, kot pa da bi občina vzdrževanje izvajala sama, v lastni režiji z na novo zaposlenimi sodelavci in na novo nakupljenimi osnovnimi sredstvi,« poudarja župan. Koncesijo za vzdrževanje javne razsvetljave Občina Ormož razpisuje za obdobje deset let, vloge je treba oddati do 10. novembra.
SMC: razpis je pomanjkljiv
V zvezi z razpisom za podelitev koncesije so svetniki iz vrst SMC na seji občinskega sveta izrazili kar nekaj pomislekov.
Zanimalo jih je, kako bo občina do konca leta 2016 dosegla z uredbo predpisane pogoje glede mejnih vrednosti svetlobnega onesnaževanja. Pogrešajo načrt javne razsvetljave, ki bi opisoval, koliko in kakšne svetilke so vgrajene ter koliko jih je neustreznih.
»Neažuren in pomanjkljiv je tudi kataster javne razsvetljave. Menimo, da bi to delo moral opraviti dosedanji kon-cesionar. Pogrešamo elaborat, v katerem bi bile opredeljene
smernice za opravljanje koncesije za prihodnjih deset let. Elaborat je nujen in obvezen dokument, ki ga morajo občine izdelati, preden gredo v ponovno podelitev koncesije. V tem dokumentu so namreč definirane vse dejavnosti, naloge in dolžnosti, ki jih mora kon-cesionar opravljati, ter so tudi finančno ovrednotene. Predlagamo izdelavo elaborata, ki bo osnovna za izvedbo javnega naročila izbire koncesionarja. Iz razpisa, ki ste ga pripravili,
Težave tudi na terenu
»Veliko pripomb se nanaša na ažurnost popravil, saj nekatera dela trajajo več mesecev oziroma se kljub večkratni prijavi napake sploh ne izvedejo. Izpred občine in s ceste v Mihovcih se je umaknila svetlobna signali-
zacija prehoda za pešce. Kako je s tem popravilom? Prav tako ne delujejo svetilke na prehodu pred bolnišnico, številne sijal-ke svetijo samo polovično. Tovrstne napake so glede zagotavljanja varnosti v cestnem prometu velika pomanjkljivost,« je med drugim na seji občinskega sveta izpostavila Žnidaričeva.
Mojca Zemljarič
Foto: Črtomir Goznik
Občina Ormož je za upravljanje in vzdrževanje sistema javne razsvetljave doslej na letni ravni namenjala 36.000 evrov. Že novembra naj bi bilo jasno, kakšni bodo za občino stroški te dejavnosti v prihodnje. (Fotografija je simbolična.)
sploh ni razvidno, kaj vse bo delo koncesionarja. V dokumentaciji ni omenjeno investicijsko vzdrževanje - zamenjava starih svetilk z varčnimi. Ker koncesionar ni samo vzdrževalec, temveč tudi upravljavec, mora skrbeti za kataster in načrt javne razsvetljave,« je na seji občinskega sveta opozorila vodja svetniške skupine SMC Mojca Žnidarič in nadaljevala, da občani na terenu z vzdrževanjem javne razsvetljave niso najbolj zadovoljni.
Zakaj je občina koncesijo podaljševala s podjetnikom, ki ima na TRR blokado
Koncesijo za upravljanje in vzdrževanje javne razsvetljave v občini Ormož ima od leta 2004 podjetnik Danilo Ivanuša - Elektro ISM. Na sejah občinskega sveta in tudi sicer v javnosti je bilo večkrat slišati pomislek, zakaj občina oz. v njenem imenu župan Ivanuši podaljšuje koncesijo, če ima ta blokiran transakcijski račun, njegove poslovne prakse pa naj bi bile precej nejasne. Ker ima Ivanuša TRR blokiran že dalj časa, naj bi večina transakcij z naslova koncesijskega razmerja z občino Ormož šla preko asignacij na druga podjetja, ki so v lasti oz. upravljanju Ivanuševih prijateljev ali sorodnikov. Kljub temu da ima Ivanuša TRR blokiran, je lani in predlani na računu podjetja Elektro ISM ustvaril relativno lepe prihodke. Lanski promet je znašal 310.000 evrov, predlanski 223.000 evrov.
Spomnimo še na eno Ivanuševo finančno spodletelo zgodbo, o kateri smo v našem časopisu že tudi poročali. Pod njegovim predsedovanjem je ugasnilo aktivno delovanje Turističnega društva Ormož, v bilancah društva pa je nastal minus v znesku 9.000 evrov. Od tega je dobrih 4.000 evrov primanjkljaja v društvenem skladu, 5.000 evrov znašajo kratkoročne finančne obveznosti. Društvo v domačem okolju ne izvaja nobenih aktivnosti, pravno-formalno več ali manj obstaja samo še na papirju.
Ormož • O osmi redni seji občinskega sveta
Pri Hoferju v prihodnje še en trgovski center
Ormoški občinski svetniki so na nedavni 8. redni seji vnovič potrjevali ustanovitveni akt Ljudske univerze Ormož. Odlok na občinskem svetu zdaj potrjujejo že drugič, saj so v prvotni različici predvidevali, da bosta ustanoviteljici javnega zavoda občini Ormož in Središče ob Dravi, občina Sv. Tomaž pa bi se priključila kot pogodbena partnerica.
Ker občinski svet v Središču k ustanovitvi zavoda ni pristopil, je bilo treba odlok popraviti in kot ustanoviteljico navesti zgolj Občino Ormož. Občini Središče ob Dravi in Sv. Tomaž bosta zavod sicer tudi v prihodnje financirali, vendar po pogodbi. Kot smo že poročali, se po novem k ljudski univerzi priključuje ormoški mladinski center. Pod streho enega javnega zavoda bo tako v prihodnje združeno izvajanje javnih služb za izobraževanje odraslih ter interesnih dejavnosti za mladino. S tem ukrepom se bodo nekoliko znižali stroški dela (letno za 1.300 evrov), saj sta bila v zavodih doslej dva direktorja, po novem pa bo zavod samo en, kar pomeni tudi enega direktorja. Je pa mladinski center doslej že tako ali tako zaposloval samo eno osebo
(direktorico). Nižji bodo tudi stroški računovodstva.
Ormoški svetniki so potrdili spremembe odloka o lokacijskem načrtu - za območje med trgovino Hofer in nepremičnino Cestnega podjetja Ptuj. Investitor (Hofer) želi na lokaciji graditi nov trgovski objekt, velikosti slabih tisoč kvadratnih metrov. Za izvedbo projekta je treba uskladiti lokacijski načrt. Kar se tiče prometa, bistvenih sprememb na območju ne bo. Pešpot bodo sicer prestavili, medtem ko ureditev prometnega režima ostane enaka sedanji.
V nadaljevanju seje so potrjevali pristop k sporazumu o odpisu dolgov. Občina Ormož je v sodelovanju z javnimi zavodi, v katerih je ustanoviteljica (vrtci, šole), pripravila oceno zapadlih terjatev, ki izpolnjujejo pogoje
za odpis. Največ dolžnikov in terjatev izkazujeta osnovna šola in vrtec Ormož. V Vrtcu Ormož
bi bilo do odpisa upravičenih 17 dolžnikov, odpis dolga bi znašal 7.484 evrov. V OŠ Ormož bi
lahko dolg odpisali 19 dolžnikom, v skupnem znesku 5.296 evrov. Do odpisa dolgov bi bili
upravičeni še nekateri dolžniki v osnovnih šolah Stanka Vraza, Miklavž pri Ormožu in Ivanjkovci - skupni znesek vseh njihovih terjatev je nižji od tisoč evrov.
Ormoški svetniki so na ponedeljkovi seji sprejemali novela-cijo odloka o občinskih priznanjih, potrdili nekaj pravno-pre-moženjskih in kadrovskih zadev, na kratko je beseda nanesla tudi na prihodnost izvajanja gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki. Po besedah župana Alojza Soka naj bi po vzoru Ptuja uvedli sistem zbiranja odpadne embalaže in papirja od vrat do vrat, na občane bi poskušali apelirati, da v največji možni meri odpadke ločujejo. Tako bi za odlaganje ostalo čim manj materiala. Župan je omenil, da naj bi bila cena za odlaganje v Puconcih 203 evre po toni, kar pa je za okrog 140 odstotkov več, kot je trenutna cena odlaganja na deponiji v Ormožu. Če bi bila možnost, bi odlagali na Ptuju, vendar pa je prihodnost ptujskega centra Cero Gajke za zdaj zelo vprašljiva. Prvi mož občine Ormož je napovedal, da bodo spomladi prihodnje leto za področje ravnanja z odpadki razpisali tudi nove koncesije.
Mojca Zemljarič
Foto: ML
Investitor (Hofer) želi blizu svoje trgovine graditi nov trgovski objekt, velik slabih tisoč kvadratnih metrov.
Rokomet
Ormožani zanesljivo tudi čez Koroško
Stran 12
Nogomet
Po 8. krogu v vodstvu Aluminij, Drava tretja
Stran 12
Športno plezanje
Mina v finalu do vrha, a ostala za Jain
Stran 13
Rokomet
Dober drugi del premalo za uspeh
Stran 13
Tenis
Rola do druge zaporedne turnirske zmage
Stran 14
Strelstvo
Ptujčani najboljši s pištolo, Urška s puško Stran 15
íPodulajtz nai na íu¿toun¿m íjit¿tu!
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
RADIOPTUJ
««g. á/Uetcc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. SNL, 12. krog
Predstava, vredna vsakega evra
MiiliiM
»Želeli smo nadaljevati uspešen niz,« so bile želje gostujočega stratega Jerneja Javonika pred tekmo (le en poraz v zadnjih osmih tekmah), podobne je imel domači Slavko Matic, ki pa je opozarjal na zahtevnost tekme: »Tekme sem se zelo bal, saj je po dveh velikih zmagah proti Mariboru in Olimpiji prišla zelo hitro, že po treh dneh od tekme v Ljubljani. Dečki so bili fizično, čustveno in psihološko izčrpani, treba jih je bilo dvigniti.« In uspelo mu je ...
Foto: Črtomir Goznik
Rudar se je v soboto zvečer proti Zavrču izkazal za zelo zahtevnega tekmeca. Domačini so si zmago priborili praktično v zadnjih trenutkih tekme, strelec je bil Aleks Pihler (Zavrč, beli dres).
Priložnost Krcica
vzpodbudila
domačine
V prvi ekipi sta znova začela Mateo Mužek in Lovro
Cvek, slednji je znova prevzel kapetanski trak. Prav Cvek je prvi poskusil - preko gola. V 14. minuti so bili gostje na pragu vodstva, imeli so 100 % priložnost, a je strel Krciča na gol črti ustavil Rogač. To
je spodbudilo domačine, da so nadaljevali še bolj zagreto. Še nekoliko bližje so bili prvemu zadetku na tekmi Zavrča-ni v 22. minuti, ko je Zorko po podaji Petroviča zadel vratnico. Za domačine so bili v dinamični tekmi do polčasa nevarni še Tahiraj, Pihler in Cvek.
Nogomet • 1. SNL
PRVALiGA TelekomSIavenije
REZULTATI 12. KROGA:
Zavrč - Rudar 3:2 (0:0); strelci: Cvek 68., Pihler 79., 92.; Knezo-vic 57., Trifkovic 84.; rdeči karton: Trifkovic 90./Rudar;
Celje - Luka Koper 1:1 (0:1); strelca: Durkovic 90.; Štulac 33.;
Domžale - Olimpija 1:1 (0:1); strelca: Šporar 38.; Kelhar 66./a.g.; rdeči karton: Mitrovic 70./0limpija;
Gorica - Krka 2:0 (0:0); strelca: Burgič 82., Eleke 90.; rdeči karton: Mitrovic 65./Krka;
Krško - Maribor 1:3 (1:1); strelci: Štefanac 6.; Šuler 38., Vršič 71., Bajde 90.
1. OLIMPIJA LJUBLJANA	12	8	2	2	31:8	26
2. GORICA	12	8	0	4	23:20	24
3. DOMŽALE	12	6	3	3	19:10	21
4. ZAVRČ	12	6	3	3	14:11	21
5. MARIBOR	12	5	4	3	19:14	19
6. RUDAR VELENJE	12	3	4	5	13:16	13
7. KRKA	12	3	4	5	10:18	13
8. KOPER	12	3	3	6	17:19	12
9. KRŠKO	12	2	3	7	6:20	9
10. CELJE	12	1	4	7	7:23	7
Najboljši strelci: 8 zadetkov: Andraž Šporar (Olimpija), Blessing Eleke (Gorica); 7 zadetkov: Rok Kronaveter (Olimpija); 5 zadetkov: Ezekiel Henty (Olimpija); 4 zadetki: Marcos Tavares, Jean-Philippe Mendy (oba Maribor), Amel Džuzdanovič (Gorica), Jaka Štromajer (Luka Koper), Luka Prašnikar (Rudar).
Pri vrhu vedno bolj vroče
S peto zaporedno zmago je Zavrč trenutno najbolj vroča ekipa lige. S tem dosežkom je močno zmanjšal zaostanek za vodilnimi, Domžale je celo že ujel. Edini igralec, ki je v tem krogu zadel dvakrat je bil Aleks Pihler. Zato pa so bili toliko bolj radodarni sodniki, ki so v tem krogu pokazali tri rdeče kartone. Še naprej je izjemno vzpodbudno število gledalcev, ki se zbirajo na stadionih, tokrat jih je bilo kljub TV-prenosu največ v Domžalah (2500).
V derbiju sta se ob Kamniški Bistrici srečali ekipi Domžal in Olim-pije ter se razšli z remijem. Olimpija se je po porazu z Zavrčem močno trudila obrniti krivuljo rezultatov znova navzgor, na drugi strani pa so varovanci Luka Elsnerja želeli še šestič zapored zelenico zapustiti neporaženi. Na koncu sta lahko bili z doseženim zadovoljni obe ekipi.
Maribor je bil v nedeljskem srečanju v Krškem (tudi pred TV-kamerami) izrazit favorit, kar je na koncu tudi potrdil. Domačini so sicer z vodilnim zadetkom pokazali roge, a so vijoličasti s stalnim napadanjem stvari postavili na svoje mesto.
Težko so do zmage prišli tudi Goričani, ki so po treh zaporednih porazih (Maribor, Olimpija, Rudar) v Novomeščanih imeli primernega tekmeca za povrnitev samozavesti. Veliko so jim pri tem pomagali igralci Krke sami, saj je bil pri posredovanju izven kazenskega prostora izključen vratar Miodrag Mitrovic. To so Goričani znali izkoristiti ...
Na dnu lestvice so Celjani, ki so nazadnje premagali Zavrč v 6. krogu, od takrat dalje pa ne poznajo zmage (4 porazi, dva remija). Tokrat so do točke prišli v zadnji minuti sodnikovega podaljška. To je bil njihov prvi zadetek po več kot 500 minutah posta ...
Petkovic ostaja v klubu
V ponedeljek so se v nekaterih medijih pojavljale informacije o tem, da je v Zavrču prišlo do določenih razhajanj, zato Dušan Petkovic ni več športni direktor haloškega kluba.
A prvi mož završkega nogometa Miran Vuk umirja žogo. »Dušan Petkovic res ni več športni direktor, a ostaja v klubu in bo z nami sodeloval v tistem delu, v katerem smo sodelovanje tudi začeli - torej na področju skavtinga in pri morebitnih prestopih naših igralcev v druge klube. Petkovic je sicer zelo ambiciozno zastavil naslednje korake našega kluba, česar pa mi enostavno finančno ne zmoremo. V prvi vrsti so to priprave vtujini in odigravanje mednarodnih tekem. Tukaj bomo ostali v zastavljenih okvirjih in jih ne bomo spreminjali,« je pojasnil Miran Vuk, v podobnem slogu pa je odgovoril tudi na vprašanje, kaj to pomeni za napovedane prihode še dveh uveljavljenih igralcev v Zavrč: »Tudi v tem delu smo se nekoliko prilagodili novi situaciji, saj smo zaenkrat zelo zadovoljni z obstoječim igralskim kadrom. Tako bomo do zimskega prestopnega roka natančno spremljali igre in na podlagi potreb reagirali v prestopnem roku. Lahko pa rečem, da smo trenutno najbolj 'tanki' na področju napadalcev, saj Zlatan Muslimovič zaradi poškodbe ne more dati svojega pričakovanega deleža.«
Preobrati s srečnim koncem za domačine
»Ob polčasu sem svojim igralcem samo rekel, naj nadaljujejo v istem tempu, tekma je bila namreč dobra in gledljiva, le zadeti je bilo tre-
ba,« je ob odmoru igralcem dejal Matic. A to je veljalo tudi za borbene goste, ki so najprej zapretili z dvema zaporednima kotoma, nato pa so dejansko prišli do vodstva v 56. minuti: iz prostega strela iz velike oddaljenosti je žogo v kazenski prostor poslal Stjepan Babič, Bajza jo je nepričakovano izpustil iz rok in Knezovic jo je poslal v mrežo - 0:1. Ta gol je bil znak, da je vrag dokončno odnesel šalo in Zavrčani so prevzeli pobudo. Ob tem je igro vstopil Alberto Riera, kar je bil zadetek v polno - prav Španec je namreč v 67. minuti zrežiral izenačenje: lepo se je otresel branilca in podal na oddaljeno vratnico, kjer je Cvek dobro spremljal akcijo in žogo poslal v mrežo - 1:1. Energija iz tribun je Zavrčane ponesla do drugega gola, ko je v 79. minuti akcijo Riera in Cve-ka zaključil Pihler - 2:1. Ko je kazalo, da so domačini tekmo zapeljali v mirne vode, so znova udarili vztrajni (in zelo
kakovostni) igralci Rudarja: po napaki v obrambi Zavrča je žoga prišla do Trifkoviča, ki jo je v velikem loku poslal preko slabo postavljenega vratarja Bajze - 2:2. S tem pa napetosti v sobotnem večeru še ni bilo konec, za kar je najprej z drugim rumenim kartonom poskrbel Damijan Trifkovič v 90. minuti (izključitev). Prosti strel je nato izvajal Riera, po odbitku je Batrovič žogo s škarjicami poslal proti golu, kjer je Pi-hler z glavo potrdil zadetek in končno zmago - 3:2. »Moja gola nista najpomembnejša, temveč naša skupna zmaga. Do te smo prišli zelo težko, saj smo po dveh odmevnih zmagah igrali pod majhnim pritiskom. Uspešno smo ga premagali in z borbeno igro prišli do pete zaporedne zmage,« je povedal Pihler.
Zavrč bo v 13. krogu prihodnjo nedeljo gostoval v Novem mestu.
Jože Mohorič
Slavko Matič, trener Zavrča: »Tekma dveh zelo tekmovalnih in razpoloženih ekip je bila prava prvenstvena. Po nesrečnem prvem prejetem golu se je tekma povsem razživela, na koncu so gledalci videli kar pet zadetkov. Morda je bil za celotno tekmo najpomembnejši prvi prejeti gol, ki nas je povsem zdramil. Čestitam svojim fantom za igro in posebej za preobrat, ob katerem so pokazali veliko željo, motiv in srčnost. Boljši smo bili le za odtenek.«
Mateo Mužek, Zavrč: »Tekma je bila psihološko zelo težka, ker smo morali potrditi dve težko priborjeni zmagi. V prvem polčasu smo imeli priložnost za vodstvo, nato pa smo se v drugem znašli celo v zaostanku. To je bilo kar težko, a smo pokazali, da smo odlična klapa s trdnim karakterjem in preobrnili izid. Na koncu bi rekel, da smo zasluženo zmagali. Domači stadion je naša utrdba, tukaj nikomur ne želimo prepustiti točk.«
Jernej Javornik, trener Rudarja: »V Zavrču nam je bilo vedno težko, tradicija je na strani domačinov. Moji fantje so sedaj razočarani, a je pomembno nekaj drugega: tekma je bila v celoti gledano odlična in prava reklama za slovenski nogomet. Škoda, da kaj takega ni na televiziji. Zavrč je bil na koncu srečnejši, zato je zasluženo zmagal.«
12 Štajerski
Šport
torek • 29. septembra 2015
Rokomet • NLB leasing liga, 4. krog
Ormožani zanesljivo tudi čez Koroško
Saša Prapotnik, trener Jeruzalema Ormoža: »V
1. polčasu smo nadigrali domačine, žal pa nato popustili, čeprav smo bili pripravljeni na igro domačih z dvema 'flasterjema'. Veseli me to, da ob izenačenju domačih na 26:26 nismo izgubili živcev, ampak končnico odigrali mirno in pametno ter naredili delni izid 5:1 v našo korist. Zahvalil bi se tudi našim navijačem, ki so nas glasno vzpodbujali skozi celotno tekmo. Ob tej priložnosti že vabim vse ljubitelje rokometa v soboto na novo zanimivo tekmo, saj na Har-dek prihaja Koper, ki niza uspeh za uspehom. To bo za našo ekipo nova težka preizkušnja in verjamem, da ji bomo ob pomoči zvestih navijačev kos.«
1. NLB Leasing liga
REZULTATI 4. KROGA: Slovenj Gradec 2011 - Jeruzalem Ormož 29:33 (14:21), Celje Pivovarna Laško - Krka 38:28 (19:14), Urbanscape Loka - Istrabenz Plini Izola 30:22 (12:9), Maribor Branik - Sevnica 30:22 (17:11), Dobova - Gorenje Velenje 20:33 (9:15), Trimo Trebnje - Riko Ribnica 29:28 (14:15), Koper 2013 - Slovan 37:26 (21:15).
1.	CELJE PIVO. LAŠKO 4 4 0 0 8
2.	GORENJE VELENJE 4 4 0 0 8
3.	KOPER 2013 4 4 0 0 8
4.	JERUZALEM ORMOŽ 4 3 0 1 6
5.	RIKO RIBNICA 4 2 0 2 4
6.	TRIMO TREBNJE 4 2 0 2 4
7.	URBANSCAPE LOKA 4 112 3
8.	KRKA	4 1 1 2 3
9.	MARIBOR BRANIK 4 1 1 2 3
10.	DOBOVA	4 1 0 3 2
11.	SEVNICA	4 1 0 3 2
12.	SLOVAN	4 1 0 3 2
13.	ISTRABENZ IZOLA 4 10 3 2
14.	SLOVENJ GRADEC 4 0 1 3 1
Slovenj Gradec -Jeruzalem 29:33 (14:21)
SLOVENJ GRADEC 2011:
Kašnik (1 obramba), Humek (3 obrambe), Soldo (4 obrambe); Orter, Zbičajnik 2, Banfro, Suho-ležnik 2, Doberšek 5, G. Leve 1, V. Leve, Hartman 2, Voršič 1, Kobold 1, Krevs, Poklic 5 (2), Malus 10 (1). Trener: Sebastjan Sovič
JERUZALEM: Balent (7 obramb), Šutalo; Kavčič, Bogadi 6, Radujkovič 2, Čudič 10 (6), Veselko, Žuran 7, Grizold, Kocbek 3, Kosi 1, Ozmec, Mesarič 3, Rajšp, Cirar, Kolmančič 1. Trener: Saša Prapotnik.
SEDEMMETROVKE: Slovenj Gradec 2011 4/3; Jeruzalem Ormož 6/6. IZKLJUČITVE: Slovenj Gradec 2011 10; Jeruzalem Ormož 10 minut. IGRALEC TEKME: Rok Žuran (Jeruzalem).
Tekme v Slovenj Gradcu so za Ormožane vedno težka preizkušnja in tako je bilo tudi tokrat. Do 5. minute je bil izid trikrat izenačen, ve-
dno pa so za gol vodili Ormo-žani, ki so nato iz minute v minuto poviševali prednost. V 14. minuti je prednost že znašala +5 (6:1l), v 24. minuti +6 (11:17) in v 30. minuti celo +7 (14:21).
Ormožani so različne obrambe Korošcev z lahkoto prebijali in jim do odmora nasuli kar 21 zadetkov. Razlika v prid gostov je pričela
naraščati takoj, ko je vratar Tomislav Balent povezal tri obrambe zapored. Žal je bila ta serija obeh ormoških vratarjev edina na tekmi in na koncu sta Balent in Marin Šutalo zbrala le 7 obramb. Po seriji 3:0 gostiteljev (18:22) je prednost Jeruzalema splahnela in trener Saša Prapotnik je moral priklicati minuto odmora. Slovenj Gradec je
zaigral enako kot proti Škofji Loki, ko je zaostanek sedmih golov v zadnjih desetih minutah spreobrnil v osvojeno točko (21:28 - 28:28). Z dvema tesnima pokrivanjema je zmedel napad Jeruzalema in že v 41. minuti je prednost Ormožanov znašala le še dva zadetka (21:23). Sedem minut kasneje je za veliko veselje domačih navijačev in izenačenje na 26:6 poskrbel Jure Doberšek. Na izenačenje domačinov je z dvema zadetkoma odgovoril prvo ime tekme Rok Žuran (26:28). V lovu za nasprotnikom je domačinom zmanjkalo moči, kar so spretno s serijo 1:5 izkoristili igralci Jeruzalema in znova povedli s +4 (27:31). Zmago sta v zaključku potrdila še Žu-ran in Tilen Kosi.
Na koncu tekme so Korošci športno čestitali Ormo-žanom. Pohvaliti pa velja še obe navijaški skupini, slove-njgraške Orle in Ormožane, ki so ustvarili odlično navijaško vzdušje, ki je lahko v ponos NLB Leasing ligi. Liga
je do sedaj ponudila že nekaj odličnih tekem, tudi obisk navijačev se je povišal; tekmo v Slovenj Gradcu si je npr. ogledalo 550 gledalcev. Vse našteto pa daje čar letošnjemu prvenstvu v elitni ligi.
Že v soboto, 3. oktobra, ob 19.00 je na Hardeku na sporedu novi derbi, ki bo zagotovo privabil lepo število gledal-
cev. V goste prihaja največje presenečenje letošnjega prvenstva Koper, ki je do sedaj nanizal vse štiri zmage. Sobotni večer bo na ormoškem koncu rokometno obarvan, saj bo ob 17.00 Velika Nedelja na uvodu v novo drugoliga-ško sezono gostila Pomurje iz Murske Sobote.
uk
Nogomet • 2. SNL, 8. krog
Drava do zmage dobesedno z vetrom, Aluminij na vrh
Foto: Črtomir Goznik
David Lonzarič (Drava, modri dres) je prispeval odločilni gol na tekmi proti ekipi iz Radomelj.
David Lonzarič, Drava: »Po dolgem času smo spet zmagali, potem ko smo bili v zadnjem času v manjši rezultatski krizi. Upam, da se nam bo po tej zmagi vse spet obrnilo na bolje. Na tekmi je bil Kalcer boljši v prvem polčasu in bi morda lahko tudi večkrat zadeli. Ko smo igrali proti vetru, smo se mučili, medtem ko smo v drugem polčasu bistveno bolje stali na igrišču in smo veliko bolje tudi kombinirali. Po prikazanem mislim, da smo zasluženo prišli do zmage.«
Dejan Djuranovič, trener Kalcerja iz Radomelj: »Lahko rečem, da je igra tokrat potekala v smeri vetra. V prvem polčasu smo imeli prednost in smo tudi nadzorovali potek same igre ter prišli do minimalne prednosti. V drugem polčasu je Drava poizkušala več ali manj s preskok igro in z globinskimi podajami. S pritiskom so prišli do dveh situacij, v katerih smo naredili dva prekrška nad Nastjo Čehom, ki je zopet pokazal svojo kakovost in izkušenost ter je s svojimi potezami prevesil tehtnico na ptujsko stran. Tako je bil neposredno in posredno odločilen člen, ki je Dravi prinesel to zmago.«
Drava Ptuj - Kalcer Radomlje 2:1 (0:1)
STRELCI: 0:1 Zorc (31.), 1:1 Čeh N. (61. z 11 m), 2:1 Lonza-rič (67.)
DRAVA PTUJ: Musič, Roškar, Lonzarič, Rešek, Čeh A., Romih, Tomažič Šeruga, Čeh N., Perger, Šalamun (od 54. Kato), Kidrič (od 46. Tisaj, od 89. Lavrinc); Trener: Damjan Vogrinec.
Dogajanje na zelenici Mestnega stadiona na Ptuju je precej usmerjal veter, ki so ga s pridom v prvem delu izkoristili gostje, še bolje pa v nadaljevanju domači. Ti so z zmago prekinili niz negativnih rezultatov. Prvič je Dravo pred domačimi gledalci vodil novi trener Damjan Vogri-nec, ki je energično spremljal tekmo. Po mnenju sodnika Tkalčiča celo nekoliko preveč, saj ga je po posredovanju v 47. minuti izključil ter poslal na tribuno.
Z nje se sicer ni dodobra čutilo, kako močan veter nagaja igralcem, a njegovo pomoč so v 1. polčasu izkoriščali igralci Kalcerja. Že v osnovi so ti igrali bistveno hitreje in bolj kombinatorno, medtem ko so modri igrali prepočasi, premalo agresivno in nepovezano. Radomljani so izvedli nekaj dobrih akcij, najbolj nevarna sta bila pri zaključnih strelih Avbelj in Stoiljkovič. Vsaj malo je kakšnih 300 gledalcev ogrel Perger, ki se je nenadoma odločil za strel s približno 30 metrov, žoga pa je oplazila prečko. To je bil tudi edini nevaren strel Drave v prvem delu, medtem ko so gostje ple-tli mrežo okrog domačih vrat in po dolgi akciji je z izjemnim strelom s približno 22 metrov zadel Zorc - 0:1.
V akcijah ptujske ekipe je v prvem delu vedno nekaj zmanjkalo, medtem ko so v drugem delu zaigrali bistveno bolj agresivno in natančno, prav tako pa so dobro izkoristili pomoč vetra. A prvo in zadnjo nevarno akcijo so v drugem polčasu izvedli rumeni, pri katerih je v prvi situaciji Grvala po diagonalnem strelu zgrešil vrata, v drugi situaciji pa je kapetan gostov Barukčič izredno izvedel prosti strel s 25 metrov, a je z izvrstno parado žogo zaustavil domači vratar Musič. Na drugi strani je bila Drava veliko bolj nevarna in tudi konkretna v zaključkih napadov. V 58. minuti je Nastja Čeh uprizoril mini slalom po desni strani, pred zaključnim strelom pa ga je nepravilno v kazenskem prostoru zaustavil Zupanc. Kapetan modrih je sam izvedel 11-metrovko in je žogo za izenačenje po-
slal pod prečko - 1:1. Sledili sta dve priložnosti Kidriča in Kata, ki sta precej poživila igro v nadaljevanju. Odločilni zadetek je po prostem strelu Nastje Čeha z leve strani dosegel Lonzarič, ki je neovi-
ran na drugi vratnici žogo zabil v gol - 2:1. Po vodstvu domačinov sta se obe ekipi izredno borili, medtem ko je nogometaše s svojimi odločitvami nekajkrat dodobra razjezil sodnik Tkalčič, ki pa na
srečo ni bistveno vplival na končni rezultat. Ta je bil 2:1 za Dravo, ki je z dobro igro v drugem polčasu prišla do zelo pomembne zmage. To so Ptujčani po nizu porazov nujno potrebovali za uspešnejše nadaljevanje sezone. V naslednjem krogu se bosta v Kidričevem med sabo merila Aluminij in Drava.
David Breznik
Roltek Dob -Aluminij 1:2 (0:1)
STRELCI: 0:1 Bizjak (3.), 0:2 Krljanovic (63., z 11-m), 1:2 Le-skovar (80.).
ROLTEK DOB: Vezirovič, Kukavica, Nemanič, Mirtič, Lukanc, Klopčič (od 52. Čretnik), Ra-čic, Leskovar, Lunder, Kunstelj, Semler. Trener: Damir Šabotič
ALUMINIJ: Lipovac, Vezjak, Čeh, Topolovec, Turkalj, Krljanovic, Vrbanec, Kurež (od 58. Kozar), Škoflek, Bizjak (od 72. Ploj), Kastratovic (od 70. Niko-lic). Trener: Simon Sešlar.
RDEČI KARTON: Kunstelj (18.).
Pod vodstvom trenerja Simona Sešlarja so igralci Aluminija zabeležili dve zmagi (Šenčur, Zarica) in remi (Veržej), zato so optimistično pričakovali tudi tekmo v Dobu. Omenjeni ekipi sta v zadnjih letih stalnici v vrhu 2. lige, zato je bilo pričakovati odličen dvoboj. Zaradi težkega igrišča sicer lepota igre ni bila tako izražena, prevladovala pa je močna tekmovalnost in želja po zmagi.
Kidričani so odlično odprli tekmo in zapretili že v 1. minuti, le dve minuti kasneje pa so že vodili: po predložku s strani je domači vratar Vezi-rovič žogo odbil do Bizjaka, ki jo je pospravil v mrežo - 0:1.
Simon Sešlar, trener Aluminija: »Če zmagaš v Dobu, potem je to vsekakor razlog za zadovoljstvo, saj gre za zares močno ekipo. Tekma je bila odraz dela na treningu, kjer so naši fantje res zelo prizadevni. Vsekakor je vidno, da trenutno zelo uživajo v igri in da je vzdušje v slačilnici odlično. Prav to je tisto, kar želimo zadržati tudi za prihodnja srečanja.«
Takšen začetek je pri domačinih povzročil določeno ner-vozo, kar se je videlo v nekaj grobih prekrških. Tako je bil najprej Semler v 15. minuti kaznovan z rumenim kartonom zaradi namernega prekrška, le tri minute kasneje pa je podobno neumnost storil še Kunstelj. Sodnik Antič iz Dekanov je tokrat posegel za rdečim kartonom in domačega igralca poslal v slačilnico. To je bila zagotovo voda na mlin gostov, ki pa so še naprej igrali svojo igro. Do povišanja prednosti so Kidričani prišli v 63. minuti po strelu z 11-me-trovke, ko je zadel Krljanovic - 0:2. Akcijo za najstrožjo kazen je sicer začel Bizjak, ki je lepo zaposlil Škofleka, tega pa so domačini v kazenskem prostoru zaustavili z očitnim prekrškom. Upanje za ugodnejši izid je domačinom vlil zadetek v 80. minuti, ko je Leskovar lepo preigraval na robu kazenskega prostora in nato zadel z natančnim strelom - 1:2. To pa je bilo tudi vse, kar so domačini pred okrog 100 gledalci zmogli in Kidričani so se zasluženo veselili skoka na vrh lestvice.
JM
torek m 29. septembra 2015
Šport
Štajerski	13
Športno plezanje • Tekma svetovnega pokala v Belgiji	^
Mina v finalu splezala do vrha, a ostala za Jain
Ptujčanka Mina Markovič je v Belgiji še četrtič v sezoni stopila na stopničke za zmagovalce, s čimer je ubranila vodstvo v skupnem seštevku svetovnega pokala. Kljub temu Mina tokrat ni bila glavna slovenska zvezda v Belgiji, saj je v moški konkurenci na tekmah svetovnega pokala prvič slavil 21-letni Domen Skofic.
Škofic je za prvenstveno zmago na največjih tekmah prikazal izjemno predstavo, saj je vodil od kvalifikacij naprej. Da je v Belgiji pripravljen za velike podvige, je Ra-dovljičan pokazal že z dvema smerema preplezanima vse do vrha v kvalifikacijah, izjemno predstavo je nadaljeval tudi v nedeljskem polfinalu in finalu. Drugo mesto je pripadlo Avstrijcu Jakobu Sc-hubertu, tretji je bil španski veteran Ramon Julian Pui-gblanque.
Blizu še četrti letošnji zmagi v svetovnem pokalu v težavnosti je bila tudi aktualna evropska prvakinja Markovičeva, ki pa je morala priznati premoč tokrat boljši Južnokorejki Jain Kim, ki je tako kot Škofic vodila že vse od kvalifikacij in edina osvojila vrhove štirih smeri. Markovičeva, peta po kvalifikacijah in tretja po polfina-
Puurs (Belgija), rezultati:
lu, je v finalu dokazala, da je narejena iz pravega testa, saj je drugo mesto potrdila na najlepši možen način z osvojenim vrhom smeri. Plezala je hitro in tekoče, vse težke dele je premagovala suvereno in na videz brez poseb-
nih težav. Smer je bila tokrat zares narejena na pravem nivoju, saj so lahko do vrha prišli le najboljši. Pred vrhom je bilo nekaj pasti, a sta jih Mina Markovič in Jain Kim uspešno premagali. Mina je bila doseženega vrha smeri
		finale	polfinale
1. Jain Kim	J. Koreja	vrh	vrh
2. Mina Markovic	Slovenija	vrh	45+
3. Anak Verhoeven	Belgija	4S+	vrh
4. Jessica Pilz	Avstrija	4S+	43+
5. Julia Chanourdie	Francija	44+	42
6. Salomé Romain	Francija	36+	42+
7. Hélène Janicot	Francija	36+	39
8. Yuka Kobayashi	Japonska	35+	40+
Skupni vrstni red v svetovnem pokalu:
1.	Mina Markovič
2.	Jessica Pilz
3.	Jain Kim
4.	Anak Verhoeven
5.	Hélène Janicot
6.	Tjaša Kalan
7.	Yuka Kobayashi
8.	Janja Garnbret
Slovenija	420
Avstrija	345
J. Koreja	334
Belgija	290
Francija	227
Slovenija	1S3
Japonska	177
Slovenija	160
Foto: Roman Krajnik
Mina Markovič in Domen Škofic sta pred številnimi gledalci v belgijskem Puursu odlično zastopala slovensko športno plezanje.
zelo vesela, še bolj iskreno se je veselila Korejka, ki ji v letošnji sezoni doslej ni šlo vse po načrtih oz. željah. Za Mino je pred tekmo zaostajala za več kot 100 točk, z zmago je razliko zmanjšala na 86.
Družbo Kimovi in Markovi-čevi na zmagovalnem odru je na najnižji stopnički delala še domačinka Anak Verhoeven, ki je bila skupaj s Kimovo v vodstvu po kvalifikacijah in polfinalu, a je nato v finalu po napaki prepustila drugo mesto zadnjih nekaj let najboljši slovenski športni plezalki.
Markovičeva je pred Puur-som v letošnji sezoni težavnosti slavila zmago na treh tekmah (Chamonix, Imst, Stavanger), na stopničkah zaradi poškodbe gležnja ni bila le v Brianconu, kjer je bila
najboljša Kimova. Do konca sezone sta še dve tekmi, oktobra se bo karavana preselila v kitajski Wujiang, novembra pa sledi še sklepno dejanje sezone s finalom v Kranju.
Markovičeva je z drugim mestom ubranila vodstvo v skupnem seštevku svetovnega pokala. Na vrhu je s 420 točkami, druga je Avstrijka Jessica Pilz (-75), tretja je Kimova (-86). V prvi deseterici sta še dve Slovenki. Tjaša Kalan je šesta, Janja Garnbret osma.
JM, sta
Rokomet m 1. B SRL (m), 2. krog
Dober drugi del Gorišnice premalo za končni uspeh, remi Drave
Moškanjci-Gorišni-ca - Brežice 28:31 (14:19)
RD MOŠKANJCI-GORIŠNI-
CA: Balas, Lozinšek 4, Šandor 2, Bratuša, Koštomaj 1, T. Be-drač, Valenko 2, Žuran, M. Be-drač 6, Tement, Kovač 8, Preac 2, Šincek, Stopar 3. Trener: Samo Trofenik.
Po visokem porazu v uvodnem krogu so rokometaši Moškanjcev-Gorišnice doma gostili ekipo iz Posavja. Brežice letos kotirajo visoko, kar so ne nazadnje dokazale tudi v petek zvečer v Gorišnici, čeprav se na koncu ne da znebiti občutka, da bi se zgodba na parketu lahko iztekla drugače, če bi domača zasedba na nivoju drugega dela igre odigrala celotno srečanje.
Domači so imeli nekaj kadrovskih težav, saj sta imela zdravstvene težave Šincek in
2. SNL
REZULTATI 8. KROGA:
Drava Ptuj - Kalcer Radomlje 2:1 (0:1);
Roltek Dob - Aluminij 1:2 (0:1));
Šenčur - Triglav Kranj 1:4 (0:1); strelci: 0:1 Jurišic (24.), 0:2 Poplatnik (55.), 0:3 Buka-ra (59.), 1:3 Mlakar (67.), 1:4 Šmit (77./11-m);
Farmtech Veržej - Ankaran 3:0 (0:0); strelci: 1:0 Vaš (53.), 2:0 Petek (62.), 3:0 Petek (66.); rdeči karton: Lukač (90. - Veržej)
M. Bedrač, zaradi službenih obveznosti pa je manjkal Pe-
Zarica Kranj - TKK Tolmin 1:0 (1:0); strelec: 1:0 Frelih (2.); rdeča kartona: Kadrija (55.), De. Sokanovic (70. - oba Tolmin).
1. ALUMINIJ	S	4	3	1	16:14	15
2. KAL. RADOMLJE 8		4	2	2	16:S	14
3. DRAVA PTUJ	S	4	1	3	12:12	13
4. ANKARAN	S	4	1	3	9:12	13
5. TRIGLAV KRANJ 8		3	3	2	15:10	12
6. FARM. VERŽEJ	S	3	3	2	16:13	12
7. ROLTEK DOB	S	3	3	2	13:10	12
8. ZARICA KRANJ	S	3	3	2	10:11	12
9. ŠENČUR	S	G	3	5	9:1S	3
10. TKK TOLMIN	S	G	2	6	6:14	2
tek. Vse to se je seveda poznalo na sami igri. Domačini so predvsem slabo odigrali zadnjih nekaj minut v prvem delu, ko so dejansko izgubili srečanje.
Igra je bila precej izenačena, saj se je dolgo igralo »gol za gol«. Še v 22. minuti je bilo 14:14, nato pa je kopica domačih napak povzročila številne lahke zadetke gostov in seriji 0:5 (ob polčasu je bilo 14:19). Nekoliko ostrejše besede domačega stratega ob polčasu so očitno zalegle, saj je v nadaljevanju na parket stopila drugačna ekipa domače vrste. Ogromno ener-
gije so rumeno-črni vložili v izničenje zaostanka, glede na prvi del sta se popravila tako napad kot obramba. Dobre tri minite pred koncem so domačini zaostajali le še 2 zadetka (27:29), ob tem pa imeli še napad za dokončen priključek z igralcem več. Na žalost se ni izšlo po njihovih željah, zadeli so namreč gostje in srečanje je bilo odločeno.
Že v naslednjem krogu Mo-škanjce-Gorišnico čaka novo težko gostovanje, saj se bodo v gosteh udarili z ekipo iz Črnomlja. Glede na to, da se forma varovancev Sama Tro-
fenika dviga, lahko navijači štajerskega kluba iz skrajnega JV dela Slovenije upajo na pozitivne vesti.
tp
Večino časa vodili, na koncu remizirali: Krim Olimpija - Drava Ptuj 24:24 (10:11)
DRAVA PTUJ: Šulek, Bede-nik, Belec, Cvetko 6, Janžeko-vič, Verdenik 2, Čeh 1, Bračič, Maroh 5, Požar, Fridrih, Sabo, Bedeti, Jerenec 4, Lesjak 4, Žuran 2; Trener: Uroš Šerbec.
Ptujski rokometaši so vedeli, da gredo v Ljubljano na zahtevno gostovanje k novincu v ligi Krimu Olimpiji. Ta se je pred prvenstvom dodatno okrepil in bo nedvomno za vsako ekipo težak tekmec. Tudi za Dravo je bil ...
Domačini so tekmo začeli borbeno in grobo. Gostje so kljub temu dobro odgovorili in so bili uspešni v napadu, kjer so si priigrali štiri zadetke naskoka. Ljubljančani so jih nato uspešno lovili, tako da so na odmor odšli le z zadetkom zaostanka. V nadaljevanju so ptujski rokometaši spet začeli bolje in so hitro ponovno prišli do +4, a so prepoceni zapravili tudi to vodstvo. Do konca tekme se je igralo »gol za gol«. Domačini so izenačili na 24:24, Drava pa je nato imela še zadnji napad na tekmi. Končala ga je z neuspešnim strelom z deve-
1. B SRL (m)
REZULTATI 2. KROGA:
Alples Železniki - Črnomelj 24:28, Moškanjci-Gorišnica -Brežice 28:31, Krim-Olimpija
-	Drava Ptuj 24:24, Grosuplje
-	Sviš Ivančna Gorica 30:30, Herz Šmartno - Mokerc-Ig 34:28, Krško - Škofljica Pekarna Pečjak 32:27, Radeče-Mik Celje - Dol TKI Hrastnik 18:29.
1.	DOL TKI HRASTNIK 2 2 0 0 4
2.	HERZ ŠMARTNO 2 2 0 0 4
3.	BREŽICE	2 2 0 0 4
4.	DRAVA PTUJ 2 110 3
5.	SVIŠ IVANČNA G. 2 110 3
6.	ČRNOMELJ 2 10 12
7.	KRŠKO	2 1 0 1 2
8.	MOKERC - IG 2 1 0 1 2
9.	KRIM-OLIMPIJA 2 0 1 1 1
10.	GROSUPLJE 2 0 1 1 1
11.	ALPLES ŽELEZNIKI 2 0 1 1 1
12.	RADEČE-MIK CELJE2 0 1 1 1
13.	ŠKOFLJICA PEČJAK 2 0 0 2 0
14.	MOŠKANJCI-GOR. 2 0 0 2 0
tih metrov, tako da se je tekma končala brez zmagovalca.
Zelo solidno je v gostujoči ekipi tokrat svoje delo opravil Cvetko, ki ima tako kot večina igralcev še kar nekaj rezerv. Na tekmi v Ljubljani je bil trener ptujske ekipe Uroš Šerbec zadovoljen z obrambo v prvem delu, medtem ko je bila v drugem delu le-ta premalo agresivna. V napadu je tokrat večina ptujskih ro-kometašev naredila kakšno tehnično napako, kar je bilo gledano kot celota preveč, da bi premagali zares čvrsto ekipo Krima.
David Breznik
14 Štajerski
Šport, rekreacija
torek • 29. septembra 2015
Nogomet • S. SNL - sever, lige MNZ Ptuj
Videm na pravem tiru, Podvinci še ne
Športni napovednik
3. SNL sever: Brežice, Maribor B. Videm inšampion vrhunsko
Vodilne ekipe so se znesle nad svojimi tekmeci in jim z zadetki dodobra napolnile njihove mreže. Največ zadetkov, kar devet, je padlo v Šmarjah pri Jelšah, kjer so domačini s 5:4 ugnali ekipo S. Rojko iz Dobrove (po tri zadetke sta na vsaki strani dosegla Tsunehito Kita in Tihomir Šoštarič - slednji je domačim v 86. minuti zagotovil zmago). Tri zadetke je za Šampion ob visoki zmagi nad Dravinjo dosegel Blaž Kramer, medtem ko je kralj strelcev tega kroga Robert Drugovič, ki je za vodilne Brežice 1919 zabil kar štiri zadetke! Maribor B v tem krogu ni imel prevelikih težav z Raven-čani, medtem ko so Radlje dosegle minimalno zmago nad Dravograjčani.
Pa naši ekipi Vidma in Pod-vincev? Videm je »vroč« in igra iz tekme v tekmo bolje, tako da varovanci Primoža Goršeta sodijo med pozitivno presenečenje lige. Imajo tudi kakovostno zasedbo, v kateri strelsko izstopa Dominik Božak, ki je tudi na tekmi z Mons Claudiu-som dal dva zadetka. Na drugi strani ekipi Podvincev Betonarne Kuhar ne gre in ne gre. Mlada ekipa ima veliko smole tudi s poškodbami in je doživela še peti prvenstveni poraz. Glede na kakovost igralci Pod-vincev nikakor ne sodijo na dno lestvice, tako da lahko pričakujemo v nadaljevanju lige njihov realni boj za obstanek.
REZULTATI 6. KROGA: Videm - Mons Claudius 4:1 (2:1), Podvinci Betonarna Kuhar - AjDAS Lenart 1:4 (0:1), Radlje - Koroška Dravograd 1:0 (0:0), Šmarje pri Jelšah -S. Rojko Dobrovce 5:4 (3:3), Fužinar Noži Ravne - Maribor B 2:5 (1:3), Dravinja - Šampion 1:4 (1:2), Brežice 1919 -Šmartno 1928 6:0 (1:0).
1.	BREŽICE 1919 6 4 2 0 16:2 14
2.	MARIBOR B 5 4 1 0 20:8 13
3.	ŠAMPION	6 4 11 13:7 13
4.	VIDEM	5 3 2 0 15:7 11
5.	FUŽINAR NOŽI RAVNE6 3 1 2 11:11 10
6.	MONS CLAUDIUS 6 3 1 2 9:10 10
7.	ŠMARJE PRI JELŠAH 6 3 0 3 15:15 9
8.	ŠMARTNO 1928 6 2 2 2 9:14 8
9.	AjDAS LENART 6 2 0 4 10:12 6
10.	RADLJE	6	2	0	4 5:8	6
11.	KOR. DRAVOGRAD	6	1	2	3 4:10	5
12.	DRAVINJA	6	1	2	3 4:11	5
13.	ROJKO DOBROVCE	6	1	0	5 10:14	3
14.	PODVINCI KUHAR	6	1	0	5 3:15	3
PODVINCI BETONARNA KUHAR - AJDAS LENART
1:4 (0:1)
STRELCI: 0:1 Čuček (21. z 11 m), 0:2 Hager (58.), 0:3 Šnofl (70.), 1:3 Sagadin (75.), 1:4 Ploj (84.)
PODVINCI BETONARNA KUHAR: Klasinc, Šoštarič (od 68. Pihler), Toplak (od 12. Pal), Zamuda Horvat, Lah, Orovič (od 52. Korpič), Saga-din, Rogina, Leben, Podbre-žnik, Krajnc; Trener: Miran Ljubec.
Nogometaši Podvincev Betonarne Kuhar so še vedno v precejšnji rezultatski krizi, kar je potrdila nedeljska tekma
Nogometaši Bukovcev (beli dresi) so proti Središču zabeležili še četrto zmago v sezoni.
proti ekipa AjDASA. Domačini so igrali oslabljeni, saj imajo nekaj poškodovanih igralcev, ob tem imajo v ekipi večinoma zelo mlade nogometaše. To so Lenarčani izkoristili in že v prvem polčasu zadeli preko Čučka iz enajstih metrov. V nadaljevanju sta za goste vodstvo povišala Hager in Šnofl, po tem je kanček upanja za domačine obudil Sagadin z znižanjem na 1:3. V končnici tekme je Ploj postavil končni izid srečanja in s tem prinesel zmago AjDASU, medtem ko so Podvinčani doživeli še peti letošnji prvenstveni poraz.
David Breznik
VIDEM - MONS CLAUDIUS 4:1 (2:1)
STRELCI: 0:1 Presečki (3.), 1:1 Muric (34.), 2:1 Božak (35.), 3:1 Božak (67.), 4:1 Krajnc (83.).
VIDEM: Malogorski, Le-skovar, Koren, Lah, Kostanjevec, Muric (od 81. Kmetec), Trep (od 59. Tement), Cafuta, Božak (od 87. A. Plajnšek), Krajnc, Škvaric. Trener: Primož Gorše.
Videmčani so se proti tekmecu iz Rogatca tokrat prvič znašli v vlogi absolutnega favorita. Na koncu so kljub začetnemu zaostanku visoko ter povsem zasluženo slavili. Dominik Božak, odlični hrvaški napadalec, je spet dosegel dva zadetka, poleg njega pa je bilo tokrat razpoloženih še veliko domačih igralcev.
Uvod se sicer ni začel najbolje za domače igralce, saj so gostje po podaji iz kota povedli že v 3. minuti. Toda to Vidma ni zmedlo in varovanci Primoža Goršeta so začeli igrati iz minute v minuto bolje: prevzeli so pobudo in začeli nizati nevarne akcije. Rezultat tega je bil popoln preobrat v pičlih dveh minutah, saj so rumeno-zeleni zadeli v 34. in 35. minuti - gola sta dosegla Muric in Božak.
V hladnem in vetrovnem vremenu je slabih 200 gledalcev v nadaljevanju videlo še bolšji Videm, ki je bil absolutni gospodar na zelenici, kljub temu da so bile razmere za igro zaradi nedavnega obilnega dežja precej težke. Priložnosti Vidma so se kar vrstile, gostje so bili osredotočeni predvsem
na obrambne naloge. Njihova obramba ni vzdržala v 67. minuti, ko je spet zadel Božak. Varovanci Primoža Goršeta so bili podjetnejši tudi v sami končnici srečanja, ko je zadel še Krajnc.
Nova zmaga je tako odlična popotnica za naprej, saj sedaj rumeno-zelene čaka sila zahteven razpored. Najprej bodo gostovali v Dravogradu, sledi zaostalo srečanje z Mariborom B, nato pa še gostovanje v Radljah.
Superliga: Bukovci nadaljujejo zmagovalno serijo
REZULTATI 5. KROGA:
Gerečja vas - Tržec 4:0;
Cirkulane - Carrera Optyl Ormož 3:0; strelci: 1:0 Her-ceg 38., 2:0 Belšak 65. 3:0 Kantolic 78.;
Hajdina - Stojnci 0:1; strelec: 0:1 G. Pernek 31.;
Aha Emmi Bistrica - Apače 3:2; strelci: 1:0 Janžič 32., 2:0 Topič 62., 2:1 Fruk 67.-11m, 3:1 Janžič 87., 3:2 J. Lendero 90.;
Bukovci - Središče ob Dravi 2:1; strelci: 1:0 Droždek 22., 2:0 Goričan 31., 2:1 Za-dravec 52.
1.	BUKOVCI	5 4	1	0	13:5	13
2.	GEREČJA VAS	5 3	11	13:6 10
3.	STOJNCI	5 2	3	0	7:4	9
4.	CIRKULANE	5 2	2	1	8:2	8
5.	HAJDINA	5 2	1	2	6:6 7
6.	AHA EMMI BISTRICA	5 2	1	2	9:10 7
7.	CARRERA O. ORMOŽ	5 2	0	3	9:11 6
8.	SREDIŠČE OB DRAVI	5 0	3	2	5:9	3
9.	APAČE	5 1	0	4	7:17	3
10.	TRŽEC	5 0	2	3	12:19	2
Manjše presenečenje so gledalci videli v Cirkulanah, kjer so domačini povsem zasluženo visoko premagali Ormožane. Na Hajdini so minimalno slavili gostje, kar pet zadetkov in zmago domačinov pa so gledalci videli v Slovenki Bistrici - dvakrat je bil uspešen Janžič. Na edinem nedeljskem obračunu so Bukovci upravičili vlogo favorita in slavili proti Središču. Vprašanje zmagovalca so varovanci Roberta Hojnika rešili že v prvem delu igre.
GEREČJA VAS - TRŽEC 4:0 (1:0)
STRELCI: 1:0 Rozman 32.,
Nogomet • Pokal MNZ Ptuj
PAR 1/8 FINALA: SREDA ob 16.00: Hajdina - Drava Ptuj.
Rokomet • Pokal Slovenije
PAR 1/8 FINALA: Tenzor DP Logik Ptuj - Celje Celjske mesnine
Odbojka • Pokal Slovenije
PAR 3. KROGA: Kostman Slovenj Gradec - ŽOK GM mobil Ptuj (SREDA ob 19.00)
David Breznik
Foto: Črtomir Goznik
2:0 Kuserbanj 54., 3:0 To-minc 60., 4:0 Tominc 90.
GEREČJA VAS: Zupanič, Sagadin, Kuserbanj, Kokot, Popovic, Šešo, Krajnc (od 82. Šmigoc), Rozman, Arsič, Sluga, Tominc. Trener: Stanislav Mesarič.
TRŽEC: U. Krušič, L. Krušič, Purg, Kovačič, Fideršek, Vido-vič (od 52. Da. Skrbinšek), B. Emeršič, J. Emeršič, A. Pečnik (od 67. Mlakar), R. Pečnik, De. Skrbinšek. Trener: Andrej Du-karič.
Nogometaši Tržca še naprej ostajajo brez zmage. Obe moštvi sta nastopili v dokaj zdesetkanih postavah, kar se na koncu predvsem na račun Marka Pečnika bolj poznalo gostom.
Dobrih 100 gledalcev je videlo dinamično srečanje, domačini pa so od vsega začetka diktirali tempo. Že v prvih petih minutah so vijoličasti izvajali kar štiri udarce iz kota, toda brez pretirane nevarnosti za gol. Tudi v nadaljevanju se je igralo po domačih notah, toda obramba varovancev Andreja Dukariča je bila vselej na mestu in domačinom ni pustila do pravih priložnosti. Še najlepšo je v 19. minuti z glavo zapravil Popovic. Tako je bilo vse do 32. minute, ko je domača ekipa izvedla dolg napad, Tominc je preigral Fi-derška, podal do kapetana Rozmana, ki je z diagonalnim udarcem po tleh matiral U. Krušiča. Igralci Tržca so edino omembe vredno akcijo v prvem delu uprizorili v zadnji minuti prvega dela, ko je zgrešil A. Pečnik.
Drugi del je prinesel še večjo prevlado vijoličastih, ki so z lepo odmerjenim udarcem Kuserbanja v 54. minuti povedli z 2:0. V 59. minuti so Trževčani zapravili nemogoče, najprej je De. Skrbinšek v situaciji 1 na 1 nastreljal domačega vratarja, nato pa je njegov odbitek na golovi črti izbil Kokot. »Kazen« je prišla že v naslednjem napadu, saj je Tominc zadel za 3:0. Do konca so gledalci videli še nekaj akcij na obeh straneh, prav v zadnjih trenutkih tekme pa je ponovno zadel Tominc in postavil končnih 4:0.
tp
1. liga MNZ Ptuj:
Leskovec in Skorba naredila preobrat
REZULTATI 5. KROGA: Le-
skovec - Podlehnik 4:3 (1:2), Markovci - Gorišnica 2:3 (0:1), Boč Poljčane - Dornava Vrtnarstvo Kovačec 1:1 (0:0), Podvinci Betonarna Kuhar -Skorba 3:5 (2:0), Lovrenc -Rogoznica 2.3 (0:1)
1.	SKORBA	5 4 0 1 15:9 12
2.	LESKOVEC	5 3 2 0 11:7 11
3.	BOČ POLJČANE 5 3 11 11:6 10
4.	ROGOZNICA 5 3 1 1 10:10 10
5.	GORIŠNICA 5 3 0 2 11:12 9
6.	PODLEHNIK 5 2 0 3 13:9 6
7.	MARKOVCI	5 2 0 3 7:11 6
8.	DORNAVA KOVAČEC 5 0 3 2 4:6 3
9.	PODVINCI KUHAR 5 1 0 4 8:13 3
10.	LOVRENC 5 0 1 4 4:11 1
2. liga MNZ Ptuj:
Vodilne tri ekipe zmagale v gosteh
REZULTATI 5. KROGA: Pol-skava Avtoprevozništvo Gro-belnik - Majšperk 1:2 (1:0), Hajdoše - Pragersko 0:4 (0:2), Zgornja Polskava - Grajena 1:2 (1:1), Makole - Slovenja vas 3:1 (2:1)
1.	PRAGERSKO 5 3 2 0 11:4 11
2.	GRAJENA	5 3 2 0 14:8 11
3.	MAJŠPERK 5 2 2 1 11:9 8
4.	HAJDOŠE	5 1 3 1 9:11 6
5.	POLSKAVA	5 1 2 2 8:8 5
6.	MAKOLE	5 1 2 2 9:11 5
7.	SLOVENJA VAS 5 0 3 2 6:9 3
8.	ZGORNJA POLSKAVA 5 1 0 4 5:13 3
Veteranske lige MNZ Ptuj: Vidmu derbi z Grajeno
VETERANI - 35
REZULTATA 3. KROGA: Videm - Grajena 1:0, Skorba -Dornava
1.	VIDEM	3 3 0 0 8:1 9
2.	GRAJENA	3 2 0 1 7:3 6
3.	DORNAVA	2 0 0 2 3:6 0
4.	SKORBA	2 0 0 2 1:8 0
VETERANI - 40 VZHOD REZULTATI 4. KROGA:
Podlehnik - Gorišnica 2:5, Markovci - Borovci 1:1, Pod-vinci - Leskovec 3:2, Tržec -Ormož 1:1
1.	PODVINCI	4 3 0 1 14:5 9
2.	ORMOŽ	4 2 2 0 14:5 8
3.	GORIŠNICA 4 2 2 0 11:6 8
4.	TRŽEC	4 2 1 1 5:11 7
5.	LESKOVEC	4 1 2 1 7:7 5
6.	BOROVCI	4 0 2 2 4:7 2
7.	MARKOVCI	4 0 2 2 4:12 2
8.	PODLEHNIK 4 0 1 3 5:11 1
VETERANI - 40 ZAHOD REZULTATI 4. KROGA:
Gerečja vas - Majšperk 3:1, Lovrenc - Pragersko 2:1, Spodnja Polskava - Hajdina 3:6, Pohorje - Oplotnica - Zgornja Polskava 3:0
1.	HAJDINA	4	3 10 1
2.	LOVENC	4	3 10 1
3.	SPODNJA POLSKAVA 4	2 111
4.	GEREČJA VAS 4	2 11
5.	MAJŠPERK 4	10 3
6.	ZGORNJA POLSKAVA 4	10 3
7.	PRAGERSKO 4	1 0 3 4:
8.	POHORJE - OPLOT. 4	10 3 4
11
David Breznik
Tenis • Challenger turnir v ZDA
Rola še drugič zapored
Če med posamezniki trenutno ne gre najbolje, pa med dvojicami »cvetijo rože« - to bi lahko rekli za ptujskega teniškega igralca Blaža Rola (139.). Ta je pretekli teden igral na challenger turnirju v Columbusu v ameriški zvezni državi Ohio.
To je bilo za Blaža seveda poseben turnir (igral se je seveda na trdi podlagi), saj je v Ohiu preživel študentska leta in na tekmovanjih ameriških univerz NCAA dosegal izjemne rezultate. Tako je postal prvak med posamezniki in tudi med dvojicami s Cha-som Buchananom. S slednjim odlično sodelujeta na vseh skupnih turnirjih, tudi v Co-lumbusu je bilo tako ....
Med posamezniki je Blaž doživel razočaranje v 1. krogu, ko je imel praktično dobljen dvoboj proti Joseju Stathamu (361.) - vodil je 6:3, 5:3. Novozelandcu je nato do-
voli preobrat, ki ga ni mogel več zaustaviti. Že dve uri kasneje je začel turnir tudi med dvojicami ... in to veliko uspešneje.
S Chasom sta slavila v dveh nizih in si priborila četrtfinal-ni dvoboj proti 3. nosilcema iz Kanade. A tudi Philip Bester in Peter Polansky nista bila kos slovensko-ameriški dvojici, ki je pretekli teden že slavila na podobnem challenger turnirju v Caryju. V polfinalu je klonila še angle-ško-francoska naveza Joshua Milton - Quentin Halys, s čimer sta si zagotovila finalni nastop. Ta je v soboto zvečer postregel s pravo dramo, ki tudi na teniških igriščih ni ravno pogosta. Po izenačenju v nizih na 1:1 je namreč o zmagovalcu turnirja odločal master tie-break. V tem sta imela Blaž Rola in Chase Buchanan na eni in Mitchell Krueger in Eric Quigley na
torek • 29. septembra 2015
Šport
Štajerski	15
Motokros • Pokal narodov
Strelstvo • 3. Memorial Vinka Lavrinca
Za finale zmanjkala ena točka
V Franciji je bila konec tedna prestižna dirka za pokal narodov. Za najboljšo reprezentanco sveta se je borilo 36 držav, med njimi tudi Slovenija, ki so jo zastopali Klemen Gerčar (MXGP), Peter Irt (MX2) in Tim Gajser (MX open).
V kvalifikacijah številni padci
Proga je bila izjemno zahtevna že v sobotnih kvalifikacijah in je poskrbela za številne padce ter poškodbe. Težavam se niso izognili niti Slovenci, prav padci so bili glavni razlog, da se niso uvrstili v finalno tekmovanje. »Če bi imeli manj padcev, uvrstitev v finale ne bi bila vprašljiva,« je po kvalifikacijah dejal Gerčar.
Pokal narodov je tudi preizkus ekipnega duha in praznik navijačev, ki so v Erne-eju ob progi motokrosistom pripravili izjemno vzdušje. Med več kot 50.000-glavo množico pa je bila tudi kakšna slovenska zastava.
Slovenske nastope je v kvalifikacijah začel Klemen Gerčar, ki je na koncu osvojil 20. mesto. Drugi je slovenske barve zastopal Peter Irt, ki mu start ni uspel najbolje, a se je boril vse do konca in tako kot Gerčar osvojil 20. mesto. Zadnji, najmočnejši člen slovenske ekipe je bil Tim Gajser, ki se je izstrelil s starta in je bil v uvodu dirke odličen drugi. A sledile so številne težave. Najprej je padel na strmem spustu in nazadoval kar nekaj mest, saj mu je ob tem ugasnil motor. Zatem se je podal v boj za napredovanje, a mu je pohod proti vrhu onemogočil finski dirkač, ki je padel na nepreglednem mestu, Gaj-ser pa je priletel naravnost v njegov motor in še enkrat padel. A novopečeni svetovni prvak se ni vdal in se je boril
Ptujcani najboljši s pištolo, Urška Kuharič zmagala s puško
Foto: Peter Vasle, MXDOSE.com
Tim Gajser se je na Pokalu narodov v Franciji skupaj z Gerčarjem in Irtom boril za kar najboljšo uvrstitev Slovenije, a se jim ni uspelo uvrstiti v finale.
naprej ter do konca prišel do 11. mesta. Slovenska reprezentanca je tako osvojila 21. mesto in zbrala 31 točk, kar je pomenilo dve točki preveč za neposredno uvrstitev v veliki finale.
Gajser zmagal v finalu B
Slovenija je v nedeljo dopoldan tako tekmovala v finalu B in z morebitno zmago iskala pot v finale A. Ta dirka se je za slovenske tekmovalce začela odlično, Gajser je po-vedel, Gerčar je bil tretji, Irt je bil v prvi polovici uvrščenih in se je iz kroga v krog prebijal v ospredje. Ker se najslabši rezultat reprezentance odšteje, je to pomenilo, da bi Slovenija ob takem razpletu brez dvoma zmagala. A brez težav tudi tokrat ni šlo. Gerčarju je ponagajal motor in je že kazalo, da bo moral zapeljati v bokse. Na srečo je lahko nadaljeval, vendar pa nazadoval in japonski motokrosisti so prevzeli vodstvo v seštevku dirke. Vajeti je v svoje roke vzel Irt, ki se je prebil med prvo deseterico in Slovence znova vrnil v boj za končno zmago. Dirka je bila izjemno
razburljiva in je slovenski ekipi pošteno načela živce, saj jih je do Japoncev ločila le ena točka. Na reprezentanco, ki se bo uvrstila v veliki finale, je bilo treba počakati prav do ciljne črte. Gajser je suvereno zmagal, pri čemer velja poudariti, da je vozil z zlomljenim prstom na roki; poškodbo je staknil pri padcu v kvalifikacijah. Irt je bil po odlični predstavi na osmem mestu, Klemen Gerčar pa s tehničnimi težavami 17.
Japonska reprezentanca je zbrala le točko več in v slovenski izbrani vrsti je sledilo veliko razočaranje. »Seveda smo razočarani. Ko sem prepričljivo vodil, sem spremljal dogajanje za seboj in videl, da je Klemen tretji, kar bi pomenilo našo zmago. Bil sem izjemno motiviran, verjel sem, da nam bo uspelo, saj smo si tako močno želeli popoldanske finalne vožnje,« je misli takoj po prihodu v cilj strnil Gajser.
V velikem finalu sta prevladovali reprezentanci ZDA in Francije, po fantastični predstavi pa so domačini drugič v nizu osvojili naslov svetovnih prvakov. Tretje mesto so osvojili Belgijci.
sta
v ■ v- ■	I I ■■	■
uspešnejši med dvojicami
Foto: Simeon Gönc
Na 3. Memorialu Vinka Lavrinca je bila najboljša ekipa Ptujčanov v postavi Sašo Stojak, Majda Raušl in Zlatko Kostanjevec. S šestimi krogi zaostanka je drugo mesto osvojila ekipa Kovinarja iz Ormoža, za katero so nastopali Emerik Hodžic, Nenad Vignjevic in Kevin Venta.
Blaž Rola in Chase Buchanan sta zmagovalno fotografijo ozaljšala s svojima dekletoma.
drugi strani kar nekaj zaključ- la izkoristiti. Tako je bilo vse do 18), ki sta jo v svojo korist nih točk za končno zmago, a do 36 točke (najmanj jih je obrnila nekdanja študenta jih prva in druga nista uspe- 10, običajno jih zadostuje 15 univerze Columbus ...
V soboto je na centralnem strelišču v Ljubljani SD Dušana Poženela Rečica organiziralo 3. memorial Vinka Lavrinca z zračnim orožjem, ki v zadnjih letih velja za prvo pripravljalno tekmovanje pred uradnim začetkom nove sezone 2015/16. Na tekmovanju, posvečenem velikemu rečiškemu strelskemu delavcu Vinku Lavrincu, nastopajo vsi najboljši slovenski strelci, Ormožani in Ptujčani pa so znova osvojili lepo bero posamičnih in ekipnih odličij.
Trije Ptujčani v finalu
Z zračno pištolo je v kvalifikacijah zablestel Ormožan Kevin Venta in postavil najboljši rezultat dneva s 578 krogi (95, 97, 97, 93, 97, 99). Odlično streljanje sta pokazala tudi najboljša slovenska mladinca in reprezentanta Sašo Stojak in Jože Čeper,
Columbus, 50 tisoč dolarjev, rezultati:
dvojice:
1. krog: Rola/Buchanan -Davidson/Gooch (ZDA/JAR) 6:1, 6:2;
četrtfinale: Rola/Buchanan - Bester/Polansky (Kanada, 3.) 6:4, 6:2;
polfinale: Rola/Buchanan - Halys/Milton (Francija/VB) 6:4, 6:1;
finale: Rola/Buchanan -Krueger/Quigley (ZDA) 6:4, 4:6, 19:17. posamezniki:
1. krog: Rola (6.) - Statham (N. Zelandija) 6:3, 6:7(6), 2:6.
Po novi turnirski zmagi (tretji skupni letos) sta še enkrat naredila lep skok na računalniški lestvici med igralci dvojic - Rola je sedaj na 224. (premik za 69. mest), Buchanan pa na 152. mestu. V tem tednu se bosta oba merila na močnem challenger turnirju v Tiburonu, kjer nagradni sklad znaša kar 100 tisoč dolarjev.
JM
ki sta se s 572 in 573 krogi prav tako zanesljivo uvrstila v finale. Dober dan ptujskih strelcev pa sta zaokrožila še preostala Ptujčana Majda Raušl in Zlatko Kostanjevec ter si v finalu priborila 6. in 7. izhodišče. Slabše sta jo odnesla Mirko Moleh (SD Juršinci) in Emerik Hodžič (SD Kovinar Ormož), ki sta s 557 krogi le za krog zgrešila najboljšo osmerico.
Tkalec pred Vento in Kostanjevcem
V zanimivi končnici finala, kjer strelci ne obdržijo prednosti iz kvalifikacij, je najprej močan tempo z dobrimi zadetki narekoval glavni trener in tehnični vodja Ptujčanov Zlatko Kostanjevec, ki je po štirinajstih strelih vodil s prednostjo pol kroga pred ormoškim ostrostrelcem Kevinom Vento in reči-škim strelcem Andrejem Brunškom. Kot prva izločena strelka v finalu se je na račun sedmice v petem strelu morala z 8. mestom zadovoljiti izkušena Majda Raušl, nato pa je enaka usoda doletela še mladinca Saša Stojaka in Jožeta Čepra. Po odličnem začetku je bil Ko-stanjevec v naslednjih štirih strelih manj natančen, dve osmici in devetici pa sta bili zanesljivo dovolj za osvojitev bronastega odličja. Po šestnajstih strelih je s prednostjo kroga in pol najprej vodstvo prevzel Kevin Venta, ki pa se mu je nato zalomilo v odločilnih trenutkih tekme, saj je v zadnjih štirih strelih zadel tri osmice in sedmico, kar je znal dodobra izkoristiti domači favorit Peter Tkalec in slavil lepo zmago s prednostjo petih krogov. Kevin Venta je tako v treh sezonah zaokrožil svojo zbirko posamičnih odličij na memorialu, saj je pred dvema letoma najprej slavil, lani je osvojil bron, tokrat pa je vzel še srebrno medaljo in bil po tekmi zelo zadovoljen z dobrim izkupičkom v uvodu v sezono.
Rezultati	
Zračna pištola, posamezno:	
1. Peter Tkalec, DPR	559 t 195,4
2. Kevin Venta KOR	578 t 190,4
3. Zlatko Kostanjevec, PTU	560 t 172,5
4. Cvetko Ljubič, SKO	565 t 1S5,1
5. Andrej Brunšek, DPR	558 t 151,8
6. Jože Čeper, VRE	57S t 114,1
7. Sašo Stojak, PTU	572 t 95,2
8. Majda Raušl, PTU	561 t 74,8
10. Mirko Moleh, JUR	557
11. Emerik Hodžic, KOR	557
16. Nenad Vignjevic, KOR	552
37. Gregor Vesenjak, JUR	528
Ekipno:	
1. Ptuj	169S
2. Kovinar Ormož	1687
3. Dušan Poženel Rečica	1684
Zračna puška posamezno:	
1. Urška Kuharič, KOR	620,1 t 206,2
2. Željko Moičevic, GRO	619,S t 206,2
3. Saša Marija Ratnik, KFT	616,9 t 185,8
4. Klavdija Jerovšek, GRO	618,S t 16S,5
5. Nina Juvan, OLI	617,4 t 141,1
6. Benjamin Jodl, 1PB	619,4 t 121,1
7. Živa Dvoršak, OLI	619,9 t 101,5
8. Mitja Černi, GAN	617,6 t 80,8
Ptujčani do prve ekipne zmage v sezoni
V	ekipni razvrstitvi so zmago slavili Ptujčani, ki so z dobrim rezultatom 1693 krogov za šest krogov prehiteli Kovinar Ormož na drugem mestu in domačo rečiško ekipo Dušana Poženela na tretjem mestu.
Kuharičeva najboljša
V	drugi disciplini, v streljanju z zračno puško, se je odlično odrezala edina ormoška predstavnica Urška Kuharič, ki je najprej v kvalifikacijah postavila najboljši rezultat s 620,1 kroga (101.4, 101.0, 105.5, 103.0, 103.0 in 106.2) in se nato tudi v finalu odlično borila ter izločila vse svoje zasledovalce in reprezentančne kolege. Po koncu dvajsetih strelov pa sta bila Kuharičeva in Moičevic povsem izenačena z 206,2 kroga, nato pa si je Kuharičeva s prvim strelom razstreljevanja z 10.5 : 9.5 priborila zlato odličje.
Simeon Gonc
16 Štajerski
Aktivna starost - priloga slovenskih pokrajinskih časopisov torek • 29. septembra 2015
aktivna starost
PRILOGASLOVENSKIH POKRAJINSKIH ČASOPISOV
DOLENJSKI LIST Gorenjski Glas tednik primorske novice štajerski rEDNlK VESTNIK
Bodimo aktivni tudi v zrelih letih
Anka Inhof: »So dnevi, ko vaje narediš zlahka, pa tudi taki, ko si za vajo nerazpoložen in se moraš malo prisiliti. Ampak ob koncu treninga se počutiš prav odlično.«
Za zdravo telo in kondicjo je treba skrbeti vse leto - Čas in leta niso dober izgovor
Evropske raziskave kažejo, da smo Slovenci, starejši od 65 let, podobno telesno aktivni kot vrstniki iz evropskih dežel, skrb vzbujajoče pa je, da kar 40 odstotkov Slovencev nikoli ni telesno aktivnih. Saj kdo rad reče, da se veliko giba, kuha, hodi po stopnicah gor in dol, dela v hiši, na vrtu, skrbi za vnučke ... Ampak to ni rekreacija, to je delo, nemalokrat povezano s stresom in obremenitvami. Rekreacija in sprostitev je, ko si obujemo športne copate, oblečemo trenirko ali kako drugače naredimo nekaj zase, nekaj, kar nas veseli in sprosti. Možnosti pa je veliko.
Čeprav si na primer fitnes predstavljamo, da si tam običajno mlajši oblikujejo svoja telesa, postavo ali vadijo po poškodbah, tja prihajajo različne generacije. »Prav v veselje mi je, ko vidim, da se, še posebno dopoldne, pri nas zbira nekoliko starejša generacija, tisti po 60., 65. letu starosti,« je povedala Samira Lucu, trenerka v Sparta-cusu v Murski Soboti, ki jih kdaj pri vadbi tudi spremlja. »Bistvena razlika med mlajšimi in tistimi nekoliko starejšimi, ki hodijo v fitnes ali h kakšni drugi rekreaciji, pa je, da starejši vse leto skrbijo za svoje zdravje, ne dajejo poudarka nekaterim mišicam, medtem ko marsikateri mlajši pride nekaj tednov pred morjem. Ti starejši se veliko bolj zavedajo, da je treba za zdravo telo, kondicijo in dobro počutje skrbeti vse leto.«
Med tistimi, ki pogosto, večkrat tedensko, prihajajo v fitnes, je tudi Anka Inhof. »V jesenskih in zimskih dneh mi je to najljubša rekreacija,« pravi. »Morda bi kdo vprašal, kaj pa želiš narediti iz sebe pri teh letih, pa pravim, da čisto nič, da ne hodim v fitnes z nobenim posebnim namenom. Hodim predvsem zato, ker se potem boljše počutim, se psihično razbremenim in imam ves dan dovolj energije. Če prideš na vadbo ali rekreacijo zjutraj, opraviš vaje, imaš še vedno dovolj časa za družino, gospodinjstvo, delo v hiši in okoli hiše. Postoriš vse, kar moraš, poleg tega pa še nekaj dobrega narediš zase. Vprašanje je, ali v tistem času, če ne greš na rekreacijo, narediš kaj koristnejšega. Meni se včasih zdi, da je dan še predolg.«
Da nimamo časa, je eden od najpogostejših izgovorov, ampak odločitev za rekreacijo je zelo pomembna. Ko je še hodila v službo, je bilo drugače: »Večji del dneva si odsoten, poleg skrbi za družino, otroke in gospodinjstvo je res težko najti čas. Ko je bilo le mogoče, sem šla gobarit, to je moj najljubši hobi, moja strast. Pa ne toliko zaradi gob, ampak da si v gozdu in v naravi, da se sprostiš in daš možgane na pašo,« pove in doda, da pa so ji bile že od
nekdaj zaradi dinamike všeč tudi športne aktivnosti. »Že pred 35 leti sem poskusila s fitnesom, takrat smo hodili v TVD Partizan, ampak šele po upokojitvi se lahko s tem bolj sistematično ukvarjaš.«
In kako potekajo vaje? »Pomembno je, da se pred vadbo najprej ogreješ, opraviš raztegovalne vaje in se šele potem pripravljen lotiš dela na napravah. Dvigujemo tudi uteži, ampak samo toliko, da si okrepimo mišice. Pri izvedbi vaj nam po potrebi svetujejo tudi trenerji,« pove Anka Inhof. Delo na napravah je primerno za vse generacije, stari pa morajo biti vsaj 16 let. Kot nam je razložila Lucujeva, vaje prilagodijo posameznikom, starosti, mišični masi, kondiciji, morebitnim težavam in bolečinam, saj je najpomembnejše, da jih izvajajo pravilno. Program vaj pa vedno prilagodijo tudi morebitnim poškodbam ali težavam s koleni, kolki, sklepi, na primer.
»Zavedamo se,« pravi Anka Inhof, da ne smemo pretiravati ali preobremenjevati telesa in da je najboljše, da pri tem poslušamo svoje telo. »Čeprav z vajami ne pretiravamo, gre za intenzivno vadbo in si na koncu prav prijetno utrujen,« nam še pove. In kako lahko vpliva vadba na razpoloženje? »Neverjetno, kako močno. Se pa od dne do dne razlikuje. So dnevi, ko vse vaje narediš zlahka, so pa takšni, ko prideš na vadbo slabše volje ali nerazpoložen. Pa se moraš v začetku malo prisiliti. Po ogrevanju in prvih vajah se časoma sprostiš in z vse večjo voljo in lahkoto opravljaš vaje, ob koncu treninga pa se počutiš prav odlično in tako sam pri sebi misliš: 'Še žal bi mi bilo, če ne bi vztrajala in šla na trening.' Da bi kdaj prej končala ali pospravila športno opremo v torbo, pa se mi še ni zgodilo. Resnično je fitnes čudovita sprostitev.«
Pa je kdaj težko iti od doma? »Pozimi, ko je hladno ali pada dež, se je malo težje odpraviti, ampak se moraš prepričati. Najboljše pa je, da imaš športno torbo kar v pripravljenosti.« Lucujeva pa pravi: »Pri tej skupini se vidi, da so vztrajnejši, prihajajo skoraj vsak dan, še posebno od jeseni do pomladi. Prav čestitati jim je treba!« Prevečkrat se zgodi, da starejši po upokojitvi vse bolj ostajajo doma, v neudobnih foteljih in imajo tudi zato vedno manj kondici-je, s tem pa več bolečin in težav. Lahko pa bi, tako Lucujeva, fitnes ali kakšno drugo telovadbo ali rekreacijo vzeli kot sprostitev ali kot nagrado zase.
Čeprav se v fitnesu ob isti uri običajno dobiva ista skupina, največ je žensk, je način vadbe tak, da vsak dela svoje in se bori s svojimi utežmi in vajami. Po treningu pa kdaj gredo tudi skupaj na kavico in poklepetajo o vsem mogočem. »To je prav prijetno druženje, zdaj v jesenskem in zimskem času se dobivamo v fitnesu, medtem ko poleti plavamo v soboškem bazenu. V ospredju je seveda rekreacija, včasih pa je
pomemben tudi klepet,« pove Anka Inhof. Gotovo pa prav rekreacija, klepet in sprostitev pomembno vplivajo na dobro počutje in to, da mora kdo vzeti kakšno tableto manj ali manjkrat obiskati zdravnika.
In če danes vprašaš ljudi po upokojitvi, česa jim najbolj manjka, bi jih prav gotovo največ odgovorilo, da družbe, pogovora in razumevanja. Marsikdo je po upokojitvi osamljen, bližnji in sorodniki zaradi mnogih obveznosti nimajo časa, številni pa vse bolj ostajajo za štirimi zidovi. »V življenju pridejo kakšni slabi dnevi, ko želiš biti sam,
to je prav in dobro le nekaj časa, potem pa moraš nekaj narediti in iti ven, med ljudi,« se strinjata sogovornici. In še kako je pomembno, da se v vseh življenjskih obdobjih posvečaš tistemu, kar te veseli in sprosti. Nekateri pojejo, ustvarjajo, se pridružijo kakšni skupini, drugim pa sta to šport in rekreacija. V življenju ne smeš le iskati izgovorov, zakaj ne moreš, in pri tem kriviti let, časa in kosti, ampak si najti konjičke, ki te veselijo in ti dajo energijo, voljo in moč v vsakdanjem življenju.
A. Nana Rituper Rodež
torek • 29. septembra 2015
Aktivna starost - priloga slovenskih pokrajinskih časopisov
Štajerski	17
Upokojenci skrbijo za aktivno staranje
Da je za aktivno staranje pomembna telesna aktivnost, se že vrsto let zavedajo tudi v Pokrajinski zvezi društev upokojencev Spodnje Podravje, kjer je povezanih okoli 12.000 upokojencev iz 43 društev, ki delujejo v 19 občinah tega območja.
Po besedah neumorne tajnica pokrajinske zveze Marija Dietinger se večina upokojencev Spodnjega Podravja resnično zaveda pomembnosti aktivnega staranja, saj sodelujejo v številnih aktivnostih na športnem, kulturnem, socialnem in zdravstvenem področju. Skupaj rešujejo stanovanjske in druge probleme svojih članov, zelo radi pa se družijo tudi v okviru projekta Starejši za starejše in v aktivnostih društev na podeželju. Čeprav se zdi skoraj neverjetno, so kljub letom še vedno zelo aktivni na športnem področju, saj množično sodelujejo v tekmovanjih v vseh sedmih športnih disciplinah, ki potekajo na nivoju pokrajinske zveze. Prejšnji teden je pokrajinska
zveza Spodnje Podravje skupaj z društvom upokojencev iz Markovcev organizirala državno prvenstvo v ribolovu. Zaradi velikega števila, več kot 100 udeležencev iz vse Slovenije, je tekmovanje potekalo na dveh mestih, v ribniku v Prvencih ter ob rogo-zniškem ribniku v Ptuju. Med 15 ekipami je prvo mesto osvojila ekipa ribičev iz DU Ptuj pred ekipo DU Budina-Brstje, tretje mesto pa je dosegla ekipa DU Markovci.
Zadnja leta so vse uspešnejša in množična tudi tekmovanja v visečem ali ruskem kegljanju. Upokojenci iz Spodnjega Podravja so se 18. septembra udeležili državnega prvenstva v Brezovcih v Prek-murju, kjer je ekipa DU Gorišnica dosegla odlično peto, ekipa DU Cirkovce pa prav tako dobro šesto mesto. Nič manj privržencev nima tekmovanje v pikadu; 23. septembra so se upokojenci iz Spodnjega Podravja udeležili državnega prvenstva, ki ga je pripravilo DU Rateče-Planica. Tudi tam so se odlično odrezali, saj je ekipa DU Turnišče dosegla odlično prvo mesto, medtem ko je ekipa DU Cirkovce dosegla prav tako odlično tretje mesto.
Med upokojenci Spodnjega Podravja je zadnja leta vse bolj priljubljeno tekmovanje v visečem ali ruskem kegljanju.
Odličen prostovoljski program Starejši za višjo kakovost življenja doma, ki ga izvaja Zveza društev upokojencev Slovenije, so 2. junija letos predstavili tudi v Evropskem parlamentu v Bruslju. Gostitelja konference o evropskih politikah na področju aktivnega staranja in prostovoljstva, sta bila evroposlanec Ivo Vajgl (Alde/ DeSUS) in dr. Angelika Mlinar (Alde/ NEOS). Program izvajajo že v 298 slovenskih društvih upokojencev in 13 pokrajinskih zvezah, vanj je vključenih 3.698 prostovoljcev, s svojimi dejavnostmi so pokrili že 64 % ozemlja Slovenije in pomagali 53 % starejših od 70 let.
Upokojence pa čaka še športno obarvana jesen, saj bodo v oktobru potekala državna prvenstva v šahu, streljanju z zračno puško, kegljanju in balinanju. Na vseh državnih tekmovanjih sodeluje kar 15 ekip iz pokrajinske zveze društev upokojencev Spodnjega Podravja, tako da se na posameznem tekmovanju zbere tudi več kot 100 upokojencev. Ekipe na tekmovanjih namreč pogosto spremljajo navijači. Sicer pa poleg športne dejavnosti upokojence družijo tudi pesem, veselje in spoznavanje življenja prijateljev v drugih društvih po državi.
Upokojenci Spodnjega Podravja pa aktivno sodelujejo tudi v projektu Starejši za starejše, ki ga izvajajo že v 39 društvih.
Na območju Spodnjega Podravja je vanj vključenih 406 prostovoljcev, ki jih vodi 33 koordinatorjev pod mentorstvom Silvestre Gorjup. Lani so prostovoljci Spodnjega Podravja opravili 12.623 obiskov, nudili 1464 osebam 3369 oblik pomoči in tako zajeli 91,7 % celotne ciljne skupine. Svoje aktivnosti na tem področju bodo ocenili tudi na srečanju okoli 350 prostovoljcev s tega območja, ki bo 7. oktobra v restavraciji Pan v Kidričevem. Bistvo projekta je, da prostovoljci obiskujejo starejše od 69 let, jim pomagajo pri osamljenosti, tudi pri raznih opravilih, jih spremljajo v trgovino, k zdravniku, skratka pomagajo povsod, kjer kdo potrebuje pomoč.
M. Ozmec
18 Štajerski FEDNIK
Zeleni tednik
torek • 29. septembra 2015
Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline
Vrt se počasi, a zanesljivo pripravlja na zimski počitek
S tem dežjem, ki smo si ga vsi že želeli, prihaja prava, očitno tudi nekoliko hladnejša jesen. V zadnjih letih nismo bili navajeni, da bi nas septembra že zeblo, a za rastline je to dobro. Tako se bodo dobro in pravilno pripravile na jesen.
Odslej ne
obrezujemo in tudi gnojimo ne več
Da se bodo okrasne rastline pravilno pripravile na zimo, morajo zdaj večino svojih sokov poslati v korenine. Les in drugi nadzemni deli se bodo počasi osušili in tako lažje prestali zimski mraz. Če je v vejah in vejicah še preveč sokov, potem seveda v mrzlem delu zime zmrznejo, v toplem se odtalijo, posledica pa je sušenje vršičkov spomladi, ko pričakujemo, da bodo pognali. Če zdaj, ko so se tokovi sokov obrnili h koreninam, rastline porežemo ali tudi presadimo, potem se sokovi ponovno poženejo navzgor, saj želi rastlina zaceliti rane. Zato se les ne bo pravilno pripravil na zimo in možnost zimskih poškodb je veliko, veliko večja. Podobno velja, če presajamo rastline zdaj. Ponovno presajanje in tudi obrezovanje, če se komu res zdi nujno, da to naredi pred zimo, je možno šele, ko bo v okolici listje popolnoma odpadlo. To je znak, da so vse rastline, tudi iglavci in trajnice, že v času zimskega počitka.
V času, ko listje že odpade, je najprimernejši čas za presajanje trajnic, grmovnic in dreves. A za to se je tudi smiselno dobro pripraviti. Deževne dneve, ki so, kot kaže danes, še vedno pred nami, izkoristite za to, da pregledate literaturo, danes najdete veliko podatkov tudi na spletu, in se odločite, kako boste zasadili gredice s trajnimi rastlinami. Bolj kot na lepoto listja, predvsem cvetja pa tudi lubja, bodite pozorni in poiščite podatke, kako visoko in široko bodo posamezne rastline zrasle, da ne boste čez nekaj let iskali načinov za presajanje odraslih rastlin. Kakšen lep dan pa izkoristite tudi za obisk katerega izmed botaničnih vrtov ali arbo-retumov. Tam naj vašo pozornost dobijo predvsem grmiči in
drevje, ki je lepo zdaj, v jeseni. Najpogosteje vas namreč pritegnejo obilno cvetoče rastline, ki pa cvetijo spomladi in na začetku poletja, nekaj jih je tudi poletnih, zato potem jeseni in tudi pozimi postaja vrt nekoliko dolgočasen. To potem skušate nadomestiti z iglavci. Vendar je poletje v naši klimi zanje zelo naporno, suho in prevroče, vedno pogosteje pa so zanje presuhe tudi zime. Iglavci tudi ne sodijo najbolj v naše naravno okolje, so namreč del narave v višje ležečih pokrajinah naše pisane in razgibane Slovenije. To ne pomeni, da ne saditi iglavcev, samo naj ne prevladujejo na vaših okrasnih gredicah. Namesto njih poiščite rastline, ki imajo lepo razgibano obarvano lubje ali vijugaste veje. Najznačilnejši predstavnik, odličen tudi za žive meje, je sibirski dren. Lahko zrase v precej visok grm, ker pa ga lahko skoraj neomejeno obrezujemo, je primeren tudi za manjše vrtove. Najlepši je ravno v jeseni in pozimi, ko s svojimi živo rdečimi, rumenimi ali oranžnimi vejami popestri vaš vrt. Ker gre za enoletne veje, ga je treba vsako pomlad vsaj deloma porezati, da se spodbudi rast teh najlepše obarvanih vej. Še več takih grmovnic najdete v slovenskih vrtnarijah, le malo je treba pogledati.
Omeniti moram še nekaj pozimi cvetočih okrasnih grmičev. Prvi je seveda nepozebnik (Hamamelis sp.). Zacveti januarja, pogosto kar v snegu, ki ga prav nič ne moti. Imamo več rodov; če imate več prostora , se odločite vsaj za dva, da bo cvetenje malenkost različno.
Tudi mene vedno preseneti sredi zime bujno cvetoč ozimni ali goli jasmin - Jasminum nudi-florum. Gre za povešav grm, ki je zelo lep na brežinah ali na različnih zidovih, ki jih želite prekriti. Ker ga lahko v močno obrezujete, je primeren tudi za večje grede,
Oktober vinotok					2015
i	četrtek		17	sobota	*
2	BOGU MIL		18	tw nedelja	
JL	sobota		19	ETSIN ponedeljek	..*
	nedelja	a "	20	torek	Ji «t
5	ponedeljek		21	sreda	* #
_6_	torek		22	četrtek	* s£
7	sreda		23	petek	* *
8	četrtek		24	sobota	* m
9	p^ek"		25	nedelja	
JO	sobota		26	ponedeljek	
JI	nedelja		27	torik	
12	ponedeljek		28	sreda	V ^
]3	torek		29	tlaLrtek	
14	sreda		30	p«Ük	
15	ICREZIM četrtek	m	31		
16	JADVIGA peta k				ugodroTa p
Foto: Miša Pušenjak
Nepozebnik zacveti tudi v visokem snegu januarja ali februarja, odvisno od sorte in vrste.
brežine in podobno. Obrezujemo ga marca, ko ga samo za kako tretjino pokrajšamo.
Tretji pa je še manj znan, čeprav raste tudi ob naši avtocesti. To je zimski cvet - Chimonant-hus praecox. Ta grm je dokaj visok, košat, nekoliko spominja na vrbo. V širino zraste do 3 m, v višino 2,5 m, če ga gojimo ob zidu, zraste še višje. Poleg pozimi cvetočih dišečih cvetov dišijo tudi njegove veje. Cveti v toplejših delih zime in takrat je nekaj posebnega. Zimski cvet potrebuje zelo svetlo in sončno rastišče in dobro odcedna tla. Ker cvetovi radi po-mrznejo, ga sadimo na zavetne lege, še bolje pa je, če ga posadimo ob zid, ki je obrnjen na južno ali zahodno stran
Za sajenje vseh teh rastlin je še prezgodaj, a dobro si je ogledati in pripraviti načrt nekoliko prej.
Poslednji vrtički
V naslednjih dveh tednih bomo morali poskrbeti tudi za poslednja počivališča naših najdražjih. Na tem mestu sem vam že predstavila kar nekaj idej za zimske zasaditve, ki jih lahko uporabimo tako na grobovih kakor tudi na zimskih gredicah ali za zasaditve balkonskih korit in posod.
Pri urejanju novih grobov se spomnite na to, naj bo na grobovih čim manj kamnitih plošč, betona ali marmorja. Grobovi naj
bodo čim bolj naravni, zasajeni z rastlinami. Beton in marmor naj nadomestijo nizke pokrovne trajnice in gmički. Zasadimo jih v različnih oblikah in likih, pri tem se igramo z barvami listov, strukturami rastlin in mogoče tudi z višino različnih ploskev.
Seveda pa vedno pustimo nekaj prostora za sezonsko cvetje. Tudi ta prostor naj bo oblikovan z domišljijo. V tem času ga lahko zasadimo s cvetočimi mačehami in drugimi jesensko-zimskimi lepoticami. Vmes posadimo čebulice, ki bodo cvetele spomladi. Pri tem ni nujno, da se odločimo za nizke sorte, lahko se odločimo tudi za poznejše, visoke sorte. Pri tem je treba biti pazljiv, da se bodo barve čebulnic ujemale z barvo mačeh, ki smo jih izbrali. Za zelo zgodnje cvetenje pa posadimo nekaj kro-kusov. Spomladi lahko posadimo celo cvetoče ciklame in primule, ki bodo zelo zgodaj prinesle svetlobo in pomlad.
Na tak način zasajen grob ne bo potreboval razkošnih, bahatih in velikokrat tudi precej dragih cvetnih aranžmajev, lep in zanimiv bo tudi pozimi.
Balkonske rastline
Večina so sedaj zelo lepe in bujne in mnogim je kar žal, da jih bodo počasi zamenjale zimske lepotice. Tiste, ki bodo svoje življenje žal morale zaključiti, še vedno redno dognojujemo. Ve-
deti pa je treba, da lahko vlažno in megleno jesensko vreme kaj kmalu povzroči težave in bolezni. Zato je treba tiste rastline, ki jih boste prezimovali, postaviti pod balkone ali nadstreške, tako da bodo čim bolj suhe. Prenehamo jih gnojiti, saj se morajo počasi pripraviti na zimo. Ne pospravljamo pa jih še v zaprte prostore, le redno čistimo vse poškodovane ali odmrle liste. Ker se je letos pojavljalo veliko škodljivcev, bi bilo dobro, da jih očistimo le-teh. V trgovinah dobimo tudi naravne pripravke za resarje, pršice in seveda uši, pa tudi naravna mineralna olja, ki uničijo kaparje. Slednji se pojavljajo predvsem na citrusih - limonah, mandarinah ..., pa tudi na drugih lesnatih posodovkah. Sama bi jih zdaj trikrat zaporedoma v razmaku tedna dni poškropila s katerim izmed teh pripravkov tako, da jih poškropimo tudi po spodnjih delih listov in tudi po vejah. Seveda pa naj še ostanejo zunaj. Vsekakor pa jih ne režemo, saj jih z rezjo spodbudimo k rasti, ne pa k počitku. Če so prevelike, jih boste porezali tik pred tem, ko jih boste pospravili v zimovališča.
Ne pozabite pričeti zatemnje-vati božičnih zvezd, ki morajo imeti popolno temo od 18. ure popoldan do 6. zjutraj. Daljši čas
KGZS obvešča
ni težaven, krajši pa zamakne začetek cvetenja v januar.
Prav tako je zdaj skrajni čas, da izpulite in osušite čebulice amari-lisov oz. vitezovih zvezd; tako se pravilno imenujejo te krasne čebulnice, drugače ne bodo cvetele v času božiča. Ta počitek nujno potrebujejo, da cvetijo vsako leto. Izpulite jih in posušite z listi vred. Šele potem obrežete suhe liste, korenine pa le tiste, ki so suhe, gnile ali poškodovane. Potem jih posadite nazaj v lonce in lončke tako, da polovica čebule gleda iz lonca. Samo rahlo zalijete, le toliko, da zemlja ni povsem suha. Nato počakate na pojav popka, šele nato pričnete redno zalivati. Tudi klivije postavite v svetle, a neogrevane prostore in predvsem do pojava cvetov prenehajte zalivati.
Jesenska korita naj ob mačehah krasijo vsaj še okrasni šaši; ti namreč ostanejo tudi pozimi zeleni (ali bronasti). Lahko pa seveda pustite tudi okrasne trave, a jih seveda ne režete, saj bo tudi njihovo suho listje krasilo zimska korita. Če dodate še kakšen br-šljan, je korito popolno. Zimskih lepotic po sajenju ni treba gnojiti. Vsekakor pa jih pričnemo gnojiti dokaj hitro spomladi, kakor hitro opazimo, da so se zbudile.
Miša Pušenjak
Foto: Miša Pušenjak
r	tehbika
| b ... ,.
Ca* I« 78 trgate, igetega S i p;	i.HL..-.;li; t^fir.s.iT'^ t-jvr.Jr'ri
rnjv» ¡npr f <.ioporo	'.'./.Oi ki v..J.
Cb lepem vrernemu b*iüwtcb s pcmo Irgah^o
O

CVETJE in OLJNICE
Sončni«, dSavruc«.
vsevrstecueliie...

Zasaditev jesenskih korit, klasično in vedno lepo: šaš, mačehe, bršljan, jesenska krizantema, namesto nje pa spomladi primula ali mačeha
PODTALNI PLODOVI
Kromotr, korenje, pesa. česen. čebuLj. redkem
PLOOOVKE in SADJE
Paprika, paradižnik, grah. fižol, vsa vrst« sadja...
LISTNATE RASTLINE
Solate, motovileč, ohrovt. zelje. cvetoča, blitva-
Vir: splet
Več za promocijo vina
Odbor za vinogradništvo pri Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) je na svoji zadnji seji obravnaval številne pomembne zadeve za razvoj vinogradništva v Sloveniji. Potrdil je novi predlog ukrepov KOPOP, ki ga je pripravila posebna strokovna komisija.
V predlogu je pomembna zahteva po zamenjavi obveznega ukrepa VIN_EKGN z ukrepom VIN_EROZ. Vsekakor se opozarja, da je bilo v stari shemi vključenih 7.775 ha v IVG-ukrep, v ukrep V 30 1.309 ha in v ukrep V 40 378 ha, kar znese 3.707.039 €, v novem programskem obdobju pa je vključenih samo 3.058 ha v osnovni vstop, 403 ha VIN_MEHZ in 592 ha VIN_POKT, kar znese samo dobrih 800.000 €. Torej je vinogradništvo kot sektor glede na stari program izgubilo ogromno sredstev.
Zaradi tega odbor pričakuje od Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da bo pri sprejemanju novih ukrepov to upoštevalo, saj je sektor v letu 2010 pri uvajanju ukrepa strmi vinogradi namenil en milijon sredstev v to ovojnico, ki ga danes nima več.
Nadalje so člani obravnavali promocijo vina na domačem trgu in zaščito geografskega porekla, kjer so izpostavili problem označevanja vina in zaščito kakovosti, saj ni več jasne slike med posameznimi kakovostnimi in cenovnimi razredi vina. Glede promocije vina na domačem trgu pa so bili vsi enotni, da je naš trg vsekakor najpomembnejši in da se je v zadnjih letih premalo delalo na domači promociji. Dejstvo tudi je, da je zmeraj več uvoza in bo treba narediti več v smeri obveščanja potrošnika. Člani odbora so si zadali tudi nalogo, da v mesecu dni pripravijo konkretne predloge, kako opravljati promocijo vina na domačem trgu z jasnimi cilji in nameni.
Dodelitev sadilnih pravic po novem
Zelo pomembna je bila tudi točka glede sadilnih pravic po novem. S 1. januarjem 2016 namreč vstopi v veljavo novi predpis EU. Država članica bo lahko za zasaditev vinogradov na nevinogradniških površinah namenila le en odstotek površin, ki jih ima zavedenih v registru. Vendar te površine niso deležne podpore za prestrukturiranje vinogradniških površin. Obstaja tudi prehodno obdobje. Če pridobimo sadilno pravico pred 1. 1. 2016, jo bomo lahko izkoristili v naslednjih treh letih in bomo deležni podpore za obnovo. Obnova na vinogradniških površinah ostane nespremenjena.
KGZS
torek • 29. septembra 2015
Na sceni
Šio/m&TEDNlK iS
S svetovne glasbene scene
Letos mineva že 45 let od smrti enega izmed največjih rock kitaristov v zgodovini popularne glasbe Jimmyja Hendrixa. Tega legendarnega glasbenika je revija Rolling Stone leta 2005 uvrstila na 1. mesto med 100 najboljšimi kitaristi vseh časov. James Marshall »Jimi« Hendrix je pri 12 dobil svojo prvo kitaro, instrument, ki je pozneje zaznamoval njegovo celotno življenje. Uspešnice, kot so Hey Joe, The wind cries Mary, Purple haze in druge, so mu kaj kmalu prinesle svetovno slavo. Hendrix, ki je bil znan tudi po tem, da je kitaro igral s svojimi zobmi, je bil leta 2005 sprejet v ameriško Hišo slavnih
rock'n'rolla in britansko Hišo slavnih, leta 1994 pa je dobil tudi svojo zvezdo na pločniku slavnih
v Hollywoodu.
®@®
Popularna britanska pevka El-lie Goulding je izdala novi singel z naslovom On my mind. Omenjena skladba je tudi najavni singel njenega novega že težko pričakovanega studijskega albuma Delirium, ki bo izšel 6. novembra. Pri snemanju nove plošče so sodelovali številni znani glasbeniki, kot so priznani producent Max Martin, Ryan Tedder (One Republic) in Guy Lawrence (Disclosure). Ellie je na svetovno glasbeno sceno uspešno prodrla že
Jimmy Hendrix
VSAK ČETRTEK ©d m, Ulfl
PREDLOGI ZA MESEC OKTOBER
1
7 ai@WEG«QP IPÛLIK DM WÄÄO¥
1.	KVATROPIRCI - Poletje je tu
2.	KATRCA-Supermen
3.	BRIGITA ŠULER - Od Slovenije do Kanade
4.	EDVIN FUSER - Vino ljubezen pesem
5.	KALAMARI- Ritem sonca
6.	WERNER-Na kožo pisana
7.	OBJEM - Que sera sera
Zmagovalec meseca SEPTEMBRU: MLADI GAMSI - Privlačne obline Še eno možnost v OKTOBRU imajo: KVATROPIRCI - Poletje je tu
1.	Ans. ŽARGON - Imela je upanje
2.	PETER FINK - Ni veselice brez Golice
3.	APLAVZ-Študent
4.	Ans. SVETLIN - Ti si kriva deklica
5.	Ans. BANOVŠEK- Drobtinica kruha
6.	MLADI GODCI-Prvi poljub
7.	Ans. STANKA FAJSA- Rože in pesem Zmagovalec meseca SEPTEMBRA: FRAJERKE - Ljubi me
še eno možnost v OKTOBRU imajo: Ans. ŽARGON - Imela je upanje

Ime in priimek: _
Glasujem za:_
7 SLOVENSKIH POLK IN VALČKOV
Glasujem za:_
Naslov: _
Tel. številka:
Glasovnice pošljite na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d.o.o , p.p. 13, 2288 Hajdina
leta 2010 s svojim debitantskim albumom Lights. V tem obdobju pa vse do danes se lahko pohvali s kar dvema No.1 albumoma in številnimi velikimi uspešnicami. Zadnja med njimi Love me like you do je zagotovo ena izmed največjih uspešnic letos. Skladbo smo lahko slišali tudi v filmu 50 odtenkov sive, ki je v letu 2015 dvignil daleč največ prahu.
Še se spomnite velike uspešnice Sometimes angleškega pop dua Erasure? Če je bil vaš odgovor pritrdilen, je vaš spomin odličen, saj letos mineva natanko 30 let od njene izdaje. Duo Erasure sta leta 1985 ustanovila glavni kitarist in tekstopisec Vince Clark in njegov mlajši brat, vokalist Andy Bell. 30-letnico uspešnega
delovanja bosta naprej obeležila 23. oktobra, ko bosta izdala popolnoma novo verzijo že omenjene uspešnice Sometimes (2015). Nekaj dni zatem, 30. oktobra, pa bosta izdala še album Always -The very best of Erasure. Na albumu bomo seveda lahko v novi preobleki slišali vse njune največje hite, kot so A little respect, Blue Savannah, Take a chance on me, Love to hate you in Oh l'amour. Praznovanje okrogle obletnice se bo nadaljevalo tudi v letu 2016, ko bo minilo 30 let od izida njunega debitantskega albuma Wonderland.
Keith Richards, kitarist legendarne angleške rock zasedbe
Rolling Stones, je izjavil, da se bo s preostalimi člani zasedbe po končani koncertni turneji po Južni Ameriki znova odpravil v studijo, kjer bodo začeli snemati nov album. To bo prvi novi studijski album teh rock velikanov po albumu A bigger bang iz leta 2005. Keith Richards je pred dnevi izdal tudi svoj novi solo album z naslovom Crosseyed heart. Mick Jagger, Charlie Watts, Ronnie Wood in že omenjeni Keith Richards so pred tedni končali turnejo po Severni Ameriki, v začetku prihodnjega leta pa se bodo odpravili na koncerte
po Južni Ameriki.
®®®
Janko Bezjak
Foto: Baron Wolman
l_e s t v i
NAJ
*
1.	REALITY - LOST FREQUENCIES feat. JAI
2.	CAN'T FEEL MY FACE - THE WEEKN1
3.	DON'T BE SO HARD ON YOURSELF - JESS GLYNNE
4.	PHOTOGRAFH - E1 SHEERAN (FELIX JAEHN REMIX)
5.	SHIP TO WRECK - FLORENCE + AN1 THE MACHINE
6.	MARVIN GAYE - CHARLIE PUT feat. MEGHAN TRAINOR
7.	SUGAR - ROBIN SCHULZ feat. FRANCESCO YATES
8.	YOU BELONG TO ME - BRYAN A1AMS
9.	HOW DEEP IS YOUR LOVE - CALVIN HARRIS & 1ISCIPLES
10.	SUNDAY FUNDAY - MAGIC!
11.	SONG FOR SOMEONE - U2
Vsako nedeljo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8° 98,2 °I04;3 bo Janko Bezjak
Ptuj • Mini olimpijada
Najlepše prireditve so otroške
Mini olimpijada, ki jo že vrsto let organizira Zavod za šport Ptuj v sodelovanju z Olimpijskim komitejem Slovenije ter Vrtci Ptuj, Hajdina in Markovci, je letos na enem mestu združila 217 otrok. Ti so se preizkusili v več panogah in dokazali, da še kako premorejo športni duh. Tokrat so bili zmagovalci vsi!
50 strokovnih delavcev in 217 otrok ter množica staršev je v sredo popestrila popoldansko dogajanje na mestnem stadionu na Ptuju. Tudi letos so se sodelovanju na Mini olim-pijadi pridružili še otroci iz vrtca OŠ Markovci in vrtca OŠ Hajdina.
Čeprav je bilo predvideno, da bo dogodek potekal v sklopu ptujskega športnega vikenda, so
Foto: ČG
Otroci so nadvse uživali vtem, da so se lahko preizkusili v različnih športnih disciplinah.
ga zaradi slabega vremena ta dan prestavili na minulo sredo. In tokrat je vreme zdržalo. Očitno so bili otroci tako pridni, da so si prislužili vremensko čudovit dan, ravno pravšnji za športno udejstvovanje. Predšolski otroci, stari 5 in 6 let, iz vseh enot ptujskega vrtca in dveh okoliških vrtcev (Hajdina in Markovci) so se pomerili v različnih panogah. Tokrat ni bilo nobenega tekmo-
valnega duha, pomembno je bilo le sodelovati. In otrokom, kot zmeraj, je s svojo izjemno dobro energijo uspelo pripraviti še eno čudovito športno obarvano prireditev.
Pozdravila pa sta jih tudi župan MO Ptuj Miran Senčar ter ravnateljica Vrtca Ptuj Božena Bratuž.
Dženana Kmetec
Prlekija • Uspeh ljutomerskih gimnazijk
Krkina nagrada znova v Ljutomer
Že drugo let zapored je Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer (GFML) prejela Krkino nagrado. Dijakinje 4. letnika GFML Nadja Škafar, Maja Špilak in Mateja Žnidarič so bile avtorice naloge, ki so jo opravile na podlagi 45. Krkinega razpisa na temo Znanost povezuje.
Pod mentorstvom dr. Mihe Vodnika in mag. Marije Mezna-rič so prijavile raziskovalno nalogo Metoda za hitro določanje koncentracije nitastih fagov, ki je interdisciplinarna, saj vključuje področja farmacije, mikrobiologije in ekologije. Praktični del naloge je nastajal v poletnih počitnicah na Fakulteti za farmacijo v Ljubljani, ostali del pa na ljutomerski gimnaziji. Dijakinje so nagrado prejele na slovesnosti 18. septembra v Novem mestu, kjer so navedeno raziskovalno nalogo tudi javno predstavile.
»V nalogi so četrtošolke raziskale mikrobiološko titracijo, enostavno in občutljivo metodo za določanje nitastih fagov - virusov, ki napadajo bakterije. Navedena metoda je zamudna in velikokrat neprimerna pri velikem številu vzorcev. Glede na to smo razvili metodo, ki ima številne prednosti v primerjavi z že obstoječimi metodami. 2 novo metodo smo preverili tudi vzorce vode v Ljubljani in v Prek-murju. V nobenem od testiranih vzorcev nitastih fagov nismo našli, kar je vsekakor spodbuden rezultat za vodo, ki jo pijemo na
obeh koncih Slovenije. Navedena metoda je hkrati velikega pomena tudi v farmaciji, saj skrajša čas in za izvedbo ne potrebuje dragih aparatur,« je podrobnosti o nalogi predstavila Meznariče-va, ki na GFML poučuje biologijo.
Lansko leto so pod mentorstvom Marije Meznarič in Petra Molka nagrado prejele Karla Ma-koter, Špela Gubič in Sara Kreft, ki so sedaj študentke Medicinske fakultete in Fakultete za farmacijo v Ljubljani.
NŠ
¿nanstveni simpozij in predstavite srednješolskih raziskovalnih nalog
Vida Škrabanja. Krka. d. d., Novo r
Foto: NS
Nagrajene dijakinje Nadja Škafar, Maja Špilak in Mateja Žnidarič
20 ŠtajerskiTEBlUK
Nasveti
Kaj bomo danes jedli
torek • 29. septembra 2015
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
TOREK	SREDA	ČETRTEK	PETEK	SOBOTA ^—j	NEDELJA	PONEDELJEK
juha, musaka z rižem	čebulna juha, pere-	piščančji paprikaš s	ocvrt oslič,	špageti po bolonjsko,	korenčkova juha, ple-	krompirjeva omaka,
in mletim mesom,	sniki z bučkami in	testeninami, solata,	krompirjeva solata,	zelena solata,	skavice, zelenjavni	hrenovke, gibanica
solata, grozdje	papriko, rdeča pesa v solati, sadna solata	skutna krema	jabolčna pita	lešnikove rezine	V MM^M V I 1 raznjiči na žaru, lepi-nje, kremne rezine	
Pleskavice z vinom
Sestavine: 500 g mlete junetine, 2 čebuli, malo popra, 3 žlice rdečega vina, 1 jajce, 2 žlici drobtin, 1 žlica ufroblljenega timijana, drobno sesekljan ali zmlet lovorov list, nekaj olivnega olja.
Čebulo drobno sesekljamo, nato vse sestavine dobro zmešamo in jih pustimo počivati v hladilniku. Naredimo pleskavice, vendar ne pretankih, da pri pečenju ne izgubijo soka. Izdelane pleskavice pomažite z oljem in specite na žaru.
LešnikoVžSzine
Sestavine (mera je skodelica 1 dl): 5 jajc, 5 skodelic sladkorja, 1 skodelica olja, 3 skodelice zmletih lešnikov (ali orehov), 1 skodelica močne kave, 6 skodelic moke + 1 pecilni prašek, 3 skodelice radenske, 1 vanilijin sladkor; za glazuro: 150 g masla, 150 g mlete čokolade, 1 žlica ruma.
Iz vseh sestavin razen moke naredimo homogeno maso, nato vmešamo še moko s pecilnim praškom ter maso poravnamo, da ni previsoka, v večji pomaščen pekač. Pečemo v že prej na 180 stopinj Celzija ogreti pečici približno 20 minut. Pečeno prelijemo z glazuro, ki jo pripravimo v vodni kopeli iz mlete čokolade, masla in ruma.
Pod drobnogledom ZPS • Suha hrana za odrasle mačke
Mačka bi verjetno kupila ... mis
Mačke so naSe pogoste spremljevalke, in če mačka živi samo v stanovanju ali hiSi (t. i. notranja mačka') in je torej v celoti odvisna od tega, kakSno hrano ji bomo ponudili mi, je izbira ustrezne hrane Se toliko pomembnejSa. Ker je hranjenje domačih ljubljenk s suho hrano, t. i. briketi, zelo pogosto, smo na ZPS pod drobnogled postavili suho hrano za mačke.
Ponudba je pestra in raznolika, prav tako kakovost, saj je 20 izdelkov na testu prejelo od ocene zelo dobro do ocene povprečno. Raznolike pa so tudi cene, za kilogram briketov smo odšteli med 1,19 in 13,86 evra. Tokrat je bil prav na vrhu najdražji izdelek na testu, a kar nekaj še vedno kakovostnih briketov po nižji ceni je prejelo oceno dobro.
Izogibajte se izdelkom, ki vsebujejo mesno moko, kostno moko ...
Na seznamu sestavin t. i. briketov so (tako kot pri predpakiranih živilih za ljudi) napisane vse sestavine živila
po padajočem vrstnem redu glede na maso, kot je bila zabeležena v času, ko so jih uporabili pri proizvodnji. Pri veliki večini mačjih briketov je na prvem mestu sestavin navedena mesna sestavina. Pa je v hrani res največ 'mesa'? Ni rečeno, saj so se nekateri proizvajalci 'znašli' in nemesne sestavine razdelili na številne posamične sestavine. Če bi sešteli njihove mase, bi pri marsikaterem vzorcu zavzele krepko prvo mesto med sestavinami.
Pri nekaterih izdelkih pogled na mesne sestavine v seznamu razkrije, da so
Iščemo naj pridelek
(((RAUluri^-
89,8-98,2-104,3
n|E
Krompir v obliki račke
Družba Radio-Tednik Ptuj je letos znova iskala vaš naj pridelek. Letos ste nas presenečali predvsem s krompirji nenavadnih oblik. Tokrat je najbolj izstopala „račka", ki so jo pridelali Ema, Jan in Aljaž Vrbnjak s Ptuja. Za zanimiv pridelek prejmejo košaro presenečenja Kmetijske zadruge Ptuj. (Pab)
med njimi tudi mesna moka, kostna moka, mesni stranski proizvodi, živalski stranski proizvodi, katerih izvora si ne znamo pojasniti. Na ZPS svetujemo, da hrane z neznanim izvorom raje ne kupujete. Izbirajte med izdelki, pri katerih je med sestavinami na prvem mestu meso (piščančje meso, jagnjetina, ribe ...)
Pozorni bodite na odstotek ogljikovih hidratov: manj je bolje.
Če ste v trgovini v dilemi, kateri izdelek izbrati, rezultatov testiranja pa ne poznate, predlagamo, da opravite preprost izračun, kolikšen je odstotek ogljikovih hidratov v hrani (vir ogljikovih hidratov niso mesne sestavine, ki jih mačka potrebuje, ampak predvsem žita,
stročnice, zelenjava, krompir .) in izbirate po načelu: manj je bolje.
Mačke ne hranite le z briketi
Industrija je razvila suho hrano za mačke predvsem zato, da bi ugodila ljudem, tak način hranjenja domače muce je najenostavnejši in pogosto tudi cenejši od hranjenja s kakovostno mokro hrano. A na ZPS opozarjamo, da že beseda 'suha' hrana pove, da briketi vsebujejo zelo malo vlage, do 10 %, in so glede tega daleč od naravne mačje hrane (okrog 67 % vlage), zato v primerih, če mačko hranimo samo s suho hrano, obstaja velika verjetnost, da bo kronično dehidrirana, kar vodi v bolezni. Mačke so po izvoru puščavske živali in imajo slabše razvit občutek za žejo, zato pogosto premalo pijejo, pa čeprav imajo vodo vedno na razpolago. Suha hrana se od mačkine naravne hrane pomembno razlikuje tudi po sestavi, saj je v njej pogosto mnogo več sestavin rastlinskega izvora, posebno škrobnih živil.
Hraniti mačko z doma pripravljeno hrano?
Na ZPS odgovarjamo z da, vendar opozarjamo, da hranjenje samo z mesom ne zadosti vseh mačkinih prehran-
Primerjava hranil v naravni hrani (odrasla miš) in v industrijsko pripravljeni suhi hrani za mačke
VLAGA:
dolO %
BELJAKOVINE:
(skupne): 32 %'
MAŠČOBA:
14,3 %*
OGLJIKOVI HIDRA1
33%**
BELJAKOVINE:
okoli 55 % (živalske)
MAŠČOBA:
okoli 24 %
OGLJIKOVI HIDRATI:
do 8%
* povprečna izmerjena vrednost vzorcev rta testu ■' povprečna izračunana vrednost vzorcev na testu
FOTO: ZPS
skih potreb, zaradi česar bo v daljšem časovnem obdobju resno ogroženo njeno zdravje (ne bo npr. prejela kalcija - v naravi mačka poje celo miš, torej s kožo, kostmi in organi vred). Domača priprava ustrezne mačje hrane torej ni tako preprosta, kot se zdi, zato svetujemo vsem, ki bi se tega morda lotili, obisk spletnega portala www.catinfo. org, kjer je veliko koristnih informacij o domači pripravi hrane za mačke, tudi recepti.
ZPS
Ali ste vedeli:
-	Mačke so mesojede živali.
-	Pogosto imajo slabše razvit občutek za žejo.
-	Primerna pijača za mačke je voda. Veliko mačk ne prebavlja laktoze (sladkor v mleku), zato ji za pitje ne ponujajte mleka, ker lahko dobi drisko.
-	Pazite, da se mačka ne bo preveč zredila (hranite jo s hrano s čim manjšo vsebnostjo ogljikovih hidratov), saj bo hujšanje težavno in dolgotrajno.
-	Pasja hrana za mačke ni primerna, saj potrebujejo hrano, v kateri je bistveno več beljakovin (2- do 3-krat več), pasji hrani po navadi tudi ni dodan tavrin, za mačko esencialna aminokislina.
-	Suha hrana, ki ne vsebuje žit (označena je kot "grain free' - brez žit), je običajno dražja. Dejstvo, da hrana ne vsebuje žit, pa še ne pomeni, da je v njej več mesa. Proizvajalci pogosto nadomestijo žita z drugimi rastlinskimi sestavinami (krompir, stročnice ...)
Foto: Pab
torek • 29. septembra 2015
Za kratek čas
ŠtajerskiTEBUlK 21
Vidi se ...
... da se preiskovalci finančne uprave zadnje čase pogosto zadržujejo v najstarejšem mestu. Baje jih čaka še veliko presenečenj; pa tudi tistih nekaj preveč iznajdljivo pokvarjenih »podjetnikov«, za katere že skoraj vsi vedo.
Govori se ...
... da molitev slovenskih škofov za obsojence v zadevi Patria ni bila zaman; zdaj že pojejo zadušnico našemu sodstvu.
. da je po nekaterih informacijah več kot polovica županov na širšem Poetovi-onskem zrela za kazenske ovadbe.
... da bodo poetovionski žličkarji prej odkrili potomca krapinskega človeka pri Podlehniku kot v svoji hiši novega šefa.
...da bodo i > štemtalski občini to jesen namesto buč sadili leske; samodržni župan namreč potrebuje šibe za discipliniranje neposlušnih svetnikov in še koga.
Vroča linija Radia Ptuj
Vroča linija na Radiu Ptuj v četrtek ob 16. uri z Marijo Slodnjak!
Ali ima študij še ugled in prihodnost?
... da so vinske mušice v Zavrču vijolice tako zmedle, da so gole zabijali kar v svoj gol
. da bi športni direktor viol po zmagi Zavrča proti Olimpiji moral sleči gate in pokazati svoj cejak slovenski nogometni javnosti.
... da so štajerski nogometaši zelo solidarni; tudi razliko med prvouvrščeno Olimpijo in Mariborčani so zmanjšali.
. da je mlad motokrosi-stični Haložan Tim dokazal
Foto: Tajno društvo PGC
slovenski vladi in javnosti, da je možno priti do uspeha le s trdim in poštenim delom.
... da so imeli mladci pri Urbanu večji pritisk kot gasilci, saj so ob praznovanju občinskega praznika šprica-li kar po fasadah okoliških hiš, čeprav tega ni bilo v programu.
... da za njimi niso zaostajali nekateri zelo kulturni obiskovalci festivala Poezije in vina v Poetovioni; s to razliko, da so oni pač zalivali svojo kulturno dediščino.
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@ra-dio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo!
Današnjo fotografijo tedna je že pred časom posnela Polona Petek iz Podgorcev. »To je moja psička Ella, ki se sladka s kostjo,« je pripisala in ob tem še dodala, da si res želi objave v časopisu. Željo ji, čeprav precej pozno, izpolnjujemo. Njeni psički pa želimo dober tek! ©
Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
		6		2		3		
7		9			5		8	
3					7			
8		1			3			
	6						4	
			9			1		5
			2				9	
	2		4			5		3
		4		6		2		
	Ljubezen	Posel	Denar	Zdravje
Oven	vvv	©	€€	O
Bik	vv	©©©	€	GGG
Dvojčka	vvv	©©	€€€	OO
Rak	v	©©©	€	OO
Lev	vv	©	€€€	O
Devica	vv	©©©	€€	OOO
Tehtnica	v	©©	€€	O
Škorpijon	vv	©©©	€	OOO
Strelec	v	©©	€€	OOO
Kozorog	vv	©	€€€	O
Vodnar	vvv	©©	€	OOO
Ribi	v	©©	€€€	OO
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 29. septembra do 5. oktobra 2015 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Prireditvenik		
Torek, 29. september		
8:20 Dornava, Čušekova domačija: Dnevi evropske kulturne
dediščine, Lukarski praznik na Čušekovi domačiji 8:20 Ptuj, OŠ Olge Meglič: Dnevi evropske kulturne dediščine, Glasba ob praznikih, Iz zemlje gre v trsek 8:30 Dornava, Čušekova domačija, Dnevi kulturne dediščine: Lukarski praznik na Čušekovi domačiji (do 12.45) 13:00 Cirkovce, OŠ: zaključna konferenca projekta, Svet konj - učilnica v naravi za delo in življenje, nastopi učencev, odprtje fotografske razstave Svet konj 15:00 Slov. Bistrica, Vrtec O. Župančiča, Dnevi kulturne dediščine: Enakonočje in sile narave Sreda, 30. september
19:30 Ptuj, Mestno gledališče: premiera predstave Vsakih
sedem valov, koproducent Prešernovo gledališče Kranj Četrtek, 1. oktober
8:00 Makole, OŠ, Dnevi kulturne dediščine: Šola praznuje 17:00 Majšperk, OŠ, Dnevi kulturne dediščine: Igrajmo se preteklost
17:00 Majšperk, telovadnica OŠ: Dnevi evropske kulturne
dediščine, slavnostni zaključek projekta Igrajmo se preteklost, Od snubitve do ženitve, OŠ Majšperk, Stoperce in Ptujska Gora 17:00 Ptuj, OŠ Breg, Dnevi kulturne dediščine: Godovanje 17:00 Slov. Bistrica, Vrtec Blaže in Nežica, Dnevi kulturne
dediščine: Vrtec praznuje 19:00 Ptuj, Knjižnica Ivana Potrča: Razstava Prof. dr. Marja Boršnik, prva dama slovenske slavistike. Petek, 2. oktober
8:15 Ptuj, OŠ Ljudski vrt, Dnevi kulturne dediščine: Kulturna
dediščina v rokah mladih 9:00 Šturmovci, krajinski park, Dnevi kulturne dediščine: Naravna in kulturna dediščina z roko v roki, sprehod po šturmovski loki (zbirališče pri tabli Učna pot); organizator Zavod za varstvo narave - OE Maribor 11:00 Ptuj, OŠ O. Meglič, Dnevi kulturne dediščine: Po praznikih diši
17:00 Žetale, OŠ, Dnevi kulturne dediščine: Žetalska gostija Mestni kino Ptuj
Četrtek, 1. oktober: 19:00 Elitni klub; 21:00 Everest. Petek, 2. oktober: 17:00 Medved Bamsi in mesto tatov; 18:30
Everest; 21:00 Elitni klub. Sobota, 3. oktober: 16:30 Medved Bamsi in mesto tatov; 18:00 odprtje festivala Film na oko, Ko smo sanjali; 21:00 Festival Film na oko, Odraščamo. Nedelja, 4. oktober: 16:00 Medved Bamsi in mesto tatov; 17:00 Festival Film na oko, Bela o črni; 19:00 Festival Film na oko, Tudi grdi ste; 21:00 Everest.
Iskrice
(Vir: www.pregovor.com)
•k**
»Zaradi bolečine človek misli, zaradi misli postane modrejši, zaradi modrosti lažje prenaša življenje.«
John Patrick
»Če bi vedel, kako dobra in koristna je bolečina, bi ji od nekdaj dajal prednost pred vsakim veseljem.«
Angelus Silesius
»Bolečina je kakor grenak mandelj, ki ga odvržete na rob ceste. Čez deset let boste na tej cesti našli cvetoč mandljevec.« Michele Giovannelli
»Tudi v trenutkih, ko najbolj trpim, trpim z majhnim, nadvse majhnim notranjim nasmehom.«
August Strindberg
»Bolečina je prav tako neizogibna kot smrt.« Voltaire
»Človek zmore biti močnejši od zunanje usode in vsak dan stoji pred odločitvijo, ali bo iz svojega trpljenja napravil notranji uspeh.« Viktor Frankl
»Vsa bolečina na svetu pripada človeku, a človek
njej.« Ivo Kozarčanin
»Bolečina ima vzgojno vrednost: naredi nas boljše, bolj sočutne, kliče nas nazaj v nas same.« Cesare Cantu
22 ŠtajerskiTEDNIK
Poslovna in druga sporočila
torek • 29. septembra 2015
BiiHBi
Z RADIEM PTUJli STAJERSKlMDNIK$M
Ste željni spoznavanja novih pokrajin, njihovih običajev in navad? Ste pripravljeni na neverjetno dozo smeha, dobre volje ter nepozabnih zabav? Če ste odgovorili z »DA!«, potem sploh ni dvomov, da se morate udeležiti izleta Z RADIEM-TEDNIKOM PTUJ v sodelovanju s potovalno agencijo TURISTAGENT. Od 16. do 18. oktobra bomo odkrivali kontraste Bosne in Hercegovine. Poskrbljeno bo tudi za ogromno količino dobre volje, smeha, številnih presenečenjin prave, nepozabne balkanske zabave. Povabite še svoje bližnje, prijatelje in znance tertudi njim privoščite nepozabno doživetje.
t
M
REZERVACIJE:
TURISTAGENT Ptuj, Miklošičeva 2, tel.: 02 748 18 80
TURISTAGENT Maribor, Mlinska 28, tel.: 02 23 50 206. BK	i.- ^^ tii -vC
ODHOD: 16.-18. 10. 2015
PREVOZ: AVTOBUS
ŠT. DNI: 3 DNI | 2 NOČI
VSTOPNE POSTAJE: MARIBOR, PTUJ
v
Štajerski
RADIOPTUJ
89,8»98£'ICH3
i
"ööQjflääasasö
POTOVRLflfl OGEnCUfl
Bosna in Hercegovina je že od nekdaj stičišče različnih kultur, ki so se na tem prostoru srečevale, bojevale in mešale ter posledično ustvarile edinstveno arhitekturno in pokrajinsko sliko, ki danes privablja turiste od blizu in daleč. Starodavno Jajce, vezirski Travnik, prestolnica Sarajevo in slikovit Mostar nas zagotovo ne bodo pusttli ravnodušnih. Potovali bomo po prostranih ravnicah, se vzpenjali v slalnate planine in se znova spuščali v ozke soteske...
ZARADI VELIKEGA POVPRAŠEVANJA SMO RAZPISALI ŠE DODATEN TERMIN ZA IZLET (16. 10. - 18. 10. 2015)
AKCIJSKA CENA ZA BRALCE ŠTAJERSKEGA TEDNIKA IN POSLUŠALCE RADIA PTUJ
je 1/» EUR.	Ugodni plačilni pogoji!
Cena vključuje: 1 x polpenzion, 1 x nočitev z zajtrkom v sobi 1/2 v hotelu 4*, prevoz s sodobnim turističnim avtobusom po programu, cestne pristojbine in parkirnine, vstopnino v muzej AVNOJ-a, vstopnino v podzemno cerkev in katakombe, kosilo ob Plivskem jezeru, vstopnino v Andričevo hišo, vstopnino v Tunel upanja, lokalno vodenje v Sarajevu, vstopnino za Svrzinu kuču (muslimanska domačija), večerjo v tipični sarajevski restavraciji z živo glasbo in nepozabno zabavo, ogled mosta na Neretvi v Jablanici, lokalno vodenje v Mostarju, kosilo v Mostarju, ogled izvira reke Bune, darilo za udeležence izleta, zunanje oglede po programu, osnovno nezgodno zavarovanje potnikov, odlično slovensko vodenje, prijavnino, pripravo, organizacijo in DDV.
Možna doplačila: 1/1 soba = 40 EUR, riziko odpovedi, dodatno zavarovanje.

rfll
Prijavnica za a*««™ Kuharsko preobrazbo
(RADIOPTUJ
Ime in priimek:
Naslov, kraj:
Telefonska številka:
Potem spremljajte Kuharsko preobrazbo na Radiu Ptuj vsak torek med 16. in 17. uro.
Vsak torek zvečer bomo v prostorih ŠC Ptuj, Biotehniška šola, šolski dom Grajenščak kuhali pod vodstvom priznanega kuharja Vlada Pignarja, skupaj z izbranimi kandidati.
Na zaključni Kuharski preobrazbi pa ste z malo sreče lahko prisotni tudi vi. Izpolnite kuponček (nefotokopiran) in ga pošljite na Radio-Tednik Ptuj, d.o.o., Osojnikova cesta 3, Ptuj.
Izmed vseh prispelih bomo izžrebali dva, ki bosta v zadnji oddaji kuhala z nami.
Vaše prijave sprejemamo do ponedeljka, 19. oktobra.
Pridobljene osebne podatke prijavljenih ne bomo posredovali tretji osebi in so namenjeni zgolj izbiri kandidatov, ki bodo sodelovali pri preobrazbi.
Izbrane kandidate bomo o izboru obvestili telefonsko.
Prodamo ali damo v najem
Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj
Uporabna površina - 470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o., 02/ 749 34 10
Poraba energije za ogrevanje: 101,00 kWh/m2 na leto J
Mali oglasi
STORITVE
PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170.
KMETIJSTVO
PRODAM enoosno kiper prikolico, staro 10 let, nosilnosti 5 ton. Tel. 031 291 954.
PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, možnost odkupa tudi na panju. Prodamo tudi drva za kurjavo. Aleksander Šket, s. p., Irje 3 d, 3250 Rogaška Slatina, tel. 041 785 318.
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Perutninarstvo, Vzreja nesnic Tibaot, Babinci 49, Ljutomer, tel. (02) 582 14 01.
PRODAM HIDRAVLIČNO stiskalnico, 400 l, in leseni mlin za grozdje. Tel. 041 678 343.
KUPIMO vse znamke traktorjev in vso kmetijsko mehanizacijo, lahko tudi slabše kakovosti ali nepopolne. Telefon 041 923 197._
KUPIMO traktor znamke Deutz, IMT, Zetor, Ursus ali podobno. Kupimo tudi kosilnico in druge priključke. Telefon 041 235 349._
PRODAM suhe deske, debeline 25 mm, cena 120 EUR za 1 m3, 50 mm, cena 150 EUR za 1 m3. Na zalogi imamo ladijski pod, 20 mm deb., cena 4 do 6 EUR, in bruna. Možna dostava. Informacije na GSM 040
351 580._
PRODAM odojke od 25 do 30 kg. Tel. 041 368 498.

sKnV"
S0
STAJERSKI TEDNIK
dostopen tudi na internetu.
Registrirajte se na www.tednik.si

www.tednik.s
tednik@tednik.s
torek • 29. septembra 2015
Poslovna in druga sporočila
ŠtajerskiTEmOK 23
KMETIJSKO-GOZDARSKA ZBORNICA SLOVENIJE KMETIJSKO-GOZDARSKI ZAVOD MARIBOR Vinarska ulica 14, 2000 MARIBOR
SVET KGZS KMETIJSKO-GOZDARSKEGA ZAVODA MARIBOR razpisuje
NA PODLAGI 30. IN 31. ČLENA STATUTA KMETIJSKO-GOZDARSKEGA
ZAVODA MARIBOR in SPREMEMBE SKLEPA O USTANOVITVI KMETIJSKO-GOZDARSKEGA ZAVODA MARIBOR, UL RS ŠT. 71/2010
DELOVNO MESTO
DIREKTORJA (M/Ž)
Poleg splošnih zakonskih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje:
•	ima najmanj specializacijo po višješolski izobrazbi (prejšnjo) ali visokošolsko strokovno izobrazbo (prejšnjo) ali visokošolsko strokovno izobrazbo ali visokošolsko univerzitetno izobrazbo naravoslovne, ekonomske ali pravne smeri,
•	ustrezne organizacijske in upravljavske izkušnje,
•	deset let delovnih izkušenj, od tega najmanj pet let na vodilnih ali vodstvenih delih,
•	je sposoben s svojim znanjem, razgledanostjo in izkušnjami prispevati k razvoju zavoda in dejavnosti.
Kandidat za direktorja predloži v postopku javnega razpisa program dela za mandatno obdobje (priporočljivo do pet tipkanih strani). Kandidat bo izbran za dobo štirih let.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in s programom dela za mandatno obdobje naj kandidati pošljejo do ponedeljka, 19. 10. 2015, do 14. ure na naslov: KGZS Kmetijsko-gozdarski zavod Maribor, Vinarska ulica 14, 2000 Maribor. Na ovojnici mora biti pripis »Za razpisno komisijo«! O izbiri bodo kandidati obveščeni v zakonitem roku!
V
Štajerski
glas naše dežele ,
Kje lahko kupite Štajerski tednik na območju UE Lenart
Lenart:
•	MERCATOR, Partizanska 1
•	PETROL BS, Industrijska ul.
•	KLASEK, Partizanska 14
•	SPARSM, Karigherjeva 30
Benedikt:
•	MERCATOR, Nasipna ul. 1
Cerkvenjak:
•	MERCATOR, Cerkvenjak 13 b
Sveta Trojica vSlov. Goricah:
•	MERCATOR, Mariborska c. 5
SvetaAna vSlov. Goricah:
•	MERCATOR, Sveta Ana 17
------------- _
,/itiiiiuiiuim~
î c. 3, 2250 Ptuj, www.radio-tednik.si
V
Štajerski
glas naše dežele ,
Kje lahko kupite Štajerski tednik na območju UE Slovenska Bistrica
Slovenska Bistrica:
•	Delo prodaja - pri občini, Kolodvorska ulica
•	MOLSlovenija, Ljubljanskac. 91
•	SPARSM, Partizanska ul. 61
•	SPAR HM, Žolgarjeva ul. 14
•	ENGROTUŠ, Plečnikova ul. 25
•	PETROL BS, Ljubljanska c. 45 Makole:
•	MERCATOR, Makole 11 Pragersko:
•	3DVA, Kolodvorska ul. 8 (pri železniški postaji) Poljčane:
•	Jug Ema, Bistriška c. 50
•	ENGROTUŠ, Bistriška c. 54
•	Supermarket JAGER, Bistriška c. 26
s c. 3, 2250 Ptuj, www.radio-tednik.si
JESENSKI SEJEM
KMETIJSKE, GOZDARSKE, GRADBENE,
IN KOMUNALNE MEHANIZACIJE, OBRTI, PODJETNIŠTVA, VRTNARSKE IN OGREVALNE TEHNIKE
KOMENDA
2.-4. OKTOBER
PISANA ■ ZABAVNA - AKTUALNA
9:00 Dnevnik TV Maribor 9:30 Kuhinjica, pon. 10:00 Sola. da se ti zrola: Policija, | 10:35 Modro, pon. 11:00 Pregled tedna, pon 11:20 Utrip Ormoža 12:20 Info kanal 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:25 Kuhinjica
18:50 Sekvenca, 34. oddaja, pon. 19:10 Okrogla miza o športu, pon 19:25 Glasbena 8 (slo), 59. odd., p
f\r\.rsr» r\j_. • i__i___!i__________1
9:00 Dnevnik TV Maribor 9:30 Kuhinjica, pon. 9:55 Glas iz zamejstva:
Časopis Porabje, pon. 10:25 Gostilna »Pr Francet«, pon. 11:25 Modro, pon. 12:00 Info kanal 17:30 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika 18:20 Okrogla miza o športu, pon. 18:35 Glasbena 8 (tuja), 58. odd., pon 19:05 Boris Pahor
20:50 Glasba za vse, 19. oddaja, pon. 21:25 Pogled nazaj, 2. oddaja, pon. 21:45 Pomurski tednik, pon. 22:30 Info kanal
20:20 Čista umetnost, 47. odd., pon. 20:45 Po zdravje:
Gripa in prehlad, pon. 21:15 Sekvenca, 34. oddaja, pon. 21:35 Pogled nazajL 2. oddaja, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:20 Reqi TV Gorišnica 23:20 Info kanal
9:00 Dnevnik TV Maribor 9:30 Kuhinjica, pon. 9:55 Obzornik TV Dravograd 10:25 Regi TV Gorišnica, pon. 11:25 Modro, pon. 12:00 Ptujska kronika, pon. 12:25 Info kanal 17:30 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika, pon.
18:20 Poletni utrip Ptuja: Dnevi poezije in vina 2015, pon.
19:05 Sekvenca, 34. oddaja, pon.
19:25 Glasbena 8 (tuja), 59. oddaja
20:00 Ptujska kronika, pon.
20:20 Bo zdravje: Medgeneracijsko sodelovanje, pon.
21:00 Čista umetnost. 47. oddaja, pon.
21:25 Glasba za vse, 19. oddaja, pon.
22:00 Ptujska kronika, pon.
22:20 Info kanal
Ptujska televizija PETV, T: 02 590 880 28, ¡nfo@petv.tv, www.petv.tv TELEti^JS CD
www.radio-tednik.si
Mnogo svečk je že zgorelo, mnogo rožic ovenelo, ostal pa svež spomin.
SPOMIN
Lepo živeti je bilo pred štirimi leti, ko bila si ti med nami, draga žena, mama, babica, sestra, teta in botra
Katarina Pevec, roj. Rauši
IZ VIČANCEV 21 11. 4. 1952-28. 9. 2011
Hvala vsem, ki obiskujete njen mnogo prerani grob in jo ohranjate v najlepšem spominu.
Tvoji najdražji: mož Franc, hčerki Marjana in Mojca ter sin Ludvik z družinami, sestre in brata z družinami
08:00 Kimavčevi večeri v Kidričevem 09:30 Utrip iz Ormoža 10:30 Gostilna pri Francetu 18:00 Majšperk - Iz domače skrinje 20:00 8. redna seja Destrnik 21:30 Oddaja iz preteklosti 22:30 Oddaja o kulturi 23:00 Video strani
SIP
PROGRAMSKI NAPOVEDNIK
več na spletni strani www.siptv.si
08:00 Skorba trga in preša 2014 10:00 Starše - Pozdrav jeseni 2015 11:30 Glasbena oddaja 12:00 Video strani 18:00 Folklorni festival v Staršah 20:00 Kronika iz občine Hajdina 21:00 Polka in Majolka 23:00 Video strani
	o
	
	T-
	o
	*
	LU
	1-
	oc
	h-
	LU
	>o
08:00 Martinovanje v Dornavi 2014 09:30 Ljudski pevci se predstavijo 11:30 Video strani 18:00 Oddaja iz preteklosti 20:00 Kronika iz občine Dornava 21:30 Dornava - Iz domače skrinje 22:30 Oddaja o kulturi 23:00 Video strani
program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si
Uredništvo: Dornava 116d, 2252 DORNAVA: info@siptv.si
kontakt: 02 754 00 30; 041 618 044; www.siptv.si Marketing: Megamarketlng d.o.o.; 02 749 34 27; 031 627 340
Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo.
Tudi letos bomo peli slovenske pesmi in seveselili. Če nas je lani prepevalo več kot 200 bomo letos še množičnejši. Če nam je lani aplaudiralo več kot 3000 obiskovalcev nam bo letos ševeč.
Skupaj z občinami kmalu začnemo s projektom Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo.
www.radio-tednik.si
Naročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti
iz sveta zabave in glasbe!
________________
NAROCILNICA ZA
Ime in priimek:
Naslov:_
Pošta:_
v
Štajerski
Davčna številka: Telefon: _

Datum naročila: Podpis:_
RADIO TEDNIK Ptuj d.„ Osojnikova c. 3 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Slovenska Bistrica • Občinski svet se bo seznanil s seznamom tožbenih zahtevkov
Za več kot milijon evrov tožbenih cvetk
Slovenjebistriški svetniki in svetnice se bodo na današnji seji seznanili s tožbami, v katerih je udeležena Občina Slovenska Bistrica in ki bi z odškodnino lahko obremenile občinski proračun. Kot piše v gradivu, je odprtih 18 tožbenih postopkov - od tožb zaradi plačila odškodnine za zdrs avtomobila, požara v občinskem stanovanju do denacionalizacijskega postopka vrnitve nepremičnin družini Attems.
Čeprav večino tožbenih zahtevkov sodni mlini še meljejo, pa je že znan razplet postopka med občino in podjetjem Marles. Občina je v letih 20102011 gradila podružnično šolo Pragersko in tamkajšnji vrtec z ustanovitvijo stavbne pravice. Ta predstavlja obremenitev zemljišča in preneha, ko se izplača dogovorjeno nadomestilo. Občina je sklenila pogodbo o gradnji s podjetjem Marles, ki je ponudilo šolo in vrtec v zameno za 14-letno plačevanje najemnine v skupni vrednosti približno 4,4 milijona evrov. »Marles je bil najugodnejši ponudnik, v ponudbi so opredelili, da bo najemnima znašala približno 27.000 evrov, nato pa so nam začeli zaračunavati za 7.000 evrov, to je za 30 % višjo najemnino. Če bi takšno ponudbo dali ob odpiranju vlog, ne bi bili najcenejši. Marles dokazuje, da je višina najemnine upravičena glede na investicijo, mi pa se sklicujemo na pogodbo,« je februarja za naš časopis povedal direktor občinske uprave Branko Žnidar. Ob tem je priznal, da sta pogodbo z določeno najemnino podpisala Občina in podjetje Marles, pogodbo z drugačno vsebino pa ravnateljici vrtca in šole. Spor je na sodišču občina izgubila, kar pomeni, da bo dolžna plačevati višjo najemnino, kar znese približno 85.000 evrov na leto in približno milijon evrov za obdobje 14 let.
Sodni mlini so prav tako že premleli primer vračila denarja za čistilno napravo v Slovenski Bistrici. Spomnimo: ministrstvo za okolje in prostor je občini očitalo, da naj bi za čistilno napravo prejela nakazanih 350.000 evrov preveč. Na občini so to zanikali, saj da je investicijo vodilo ministrstvo, ker je bila čistilna naprava zgrajena še v okviru predpristopne pomoči. Višje sodišče je odločilo v korist občine.
V bistriških občinskih tožbah so se med drugim znašli čistilna naprava, grad, občinska stanovanja, ki pa vrtec Pragersko...
Foto: Mojca Vtič
so plačana, a jih hočejo banke,
Tožba zaradi požara v občinskem stanovanju
Med tožbenimi spori je tudi tožba zaradi plačila odškodnine v višini nekaj manj kot 40.000 evrov zaradi požara. »Gre za požar v občinskem stanovanju. Družini smo zagotovili nadomestno stanovanje, nekateri svetniki so se v dobro družine celo odpovedali sejnini. Nato pa nas je ta družina tožila, ker naj bi jim v stanovanju zgorel še neki denar, čeprav so bili prejemniki socialne pomoči,« je povedal župan Ivan Žagar.
Za 40.000 evrov občino tožijo tudi stanovalci (med tožniki naj bi bil tudi izvajalec) blokov ob nekdanji tržnici, saj da jim zaradi nestrokovno zgrajene ploščadi v garaže vdira voda.
Prav tako še ni znana usoda štirih stanovanj v Slovenski Bistrici, ki jih je občina leta 2009 kupila od podjetja Isa Anton Mernik za približno 300.000 evrov. Banka Celje in Banka Sparkasse, upnici tega podjetja, trdita, da so ta stanovanja njuna. »Stanovanja so bila vključena v hipoteko podjetnika, čeprav so bila plačana. Najverjetneje so bila (v mandatu županje Irene Maj-
cen, op. avt.) kupljena tako, da je bil denar za stanovanja v proračunu zgolj formalno, plačali pa smo jih nato mi,« je pojasnil župan.
Med cvetkami so tudi tož-beni zahtevki zaradi zdrsa avtomobila in padcev na cesti. »Imam občutek, da nekateri prav iščejo tovrstne priložnosti. To ni nedolžno. Občine se pogajamo z državo glede povprečnine, saj nam zmanjkuje denarja za vzdrževanja in investicije. Sredstva za vzdrževanje smo morali zmanjšali na polovico, posledica tega je slabše stanje na cestni infrastrukturi ter odškodninske tožbe,« meni župan.
■k ■	■	■ ■	Danes bo v zahodnih in se-
Napoved vremena za Slovenijo vernih krajih m», jasno,
"	* drugod zmerno do pretežno
Ttr.j i z«« i v	.	8/15	/	oblačno. Še bo razmeroma
Minaela {¿y.) ce grmi,	vetrovno. Najnižje jutranje
viharjev veliko pozimi buči. C^Jž u 0/15\ temperature 1^0 °d 6 d° 12,
— J	—^	v alpskih dolinah okoli 3, naj-
višje dnevne od 12 do 15, na Primorskem okoli 18 stopinj C.
Obeti
V sredo in četrtek bo na Primorskem pretežno jasno, drugod bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo. Še bo pihal vzhodni do severovzhodni veter, na Primorskem pa šibka do zmerna burja.
Sosednje pokrajine
Danes bo povečini sončno, le v krajih vzhodno od nas bo pretežno oblačno. Ob severnem Jadranu bo pihala burja, drugod pa severovzhodni veter.
Attemsi imajo več kot 2000 hektarjev kmetijskih zemljišč
Občina je v sodnem sporu tudi s potomci plemiške družine Attems, ki so ji bile leta 1945 podržavljene nepremičnine na Bistriškem.
»Kot pooblaščenec družine Attems obveščam, da se postopek vračanja nezakonito zaplenjenega premoženja pravnemu predniku mojih strank vodi pred sodiščem. Od sodišča je odvisno, v kakšni obliki bo vrnjen grad v Slovenski Bistrici, sem pa mnenja, da bo grad vrnjen v obliki odškodnine, saj je razglašen za kulturni spomenik. Glede drugih vprašanj, torej vračila parcel, ki jih je dolžna vrniti Občina Slovenska Bistrica, pa vam žal na vprašanje ne morem odgovoriti, saj pravkar z Občino potekajo pogovori o načinu in obsegu vrnitve le-teh. V okvir teh pogovorov seveda spadajo tudi vprašanja odškodnin za nemo-žnost koriščenja premoženja,« je povedal odvetnik družine Attems Rok Fink.
Župan je o vračanju premoženja dejal, da bi morali biti postopki rešeni že ob začetku denacionalizacije, torej pred več kot 20 leti. »Sprva je namreč država oporekala vrnitvi, zdaj pa jim je zemljišča vrnila. Če bi jim bila zemljišča vrnjena pred
Osebna kronika
Rojstva: Tatjana Kurež, Nji-verce vas 37 b, Kidričevo -deklica Liora; Vesna Kuhar, Podvinci 39 c, Ptuj - deklica Ema; Sergeja Caf, Boršniko-va ul. 61, Maribor - deček; Maja Kolarič, Ul. Pohorskega bataljona 28, Slovenska Bistrica - deklica Tina; Helena Majerič, Podvinci 78 a, Ptuj - deklica Lina; Marjana Majcenovič, Cirkulane 55, Cirkulane - deklica Nina; Janja Leskovar, Skrblje 3, Majšperk - deklica Julija; Monika Štih, Savinsko 39, Majšperk - deklica Tajda; Sabina Golob, Tibolci 19, Gorišnica - deček Anže; Nataša Jeza, Arbajterjeva ul. 4, Ptuj - deček Anej; Bernard-ka Šalamun Štolar, Rošpoh
-	del. 21, Maribor - deček; Nina Vališer, Janževa Gora 14 d, Selnica ob Dravi - deček Filip; Barbara Mikolič, Tlake 20, Rogatec - deklica Ajda: Vesna Bregar, Ul. Avgusta Hlupiča 12 a, Ptuj
-	deklica Neža; Maja Točaj, Zlatoličje 66, Starše - deklica Ema; Maša Ravnikar, Ul. Viktorina Ptujskega 2, Ptuj -deklici Lara in Zala; Andreja Belšak, Mariborska cesta 25 e, Ptuj - deček Brin. Umrli so: Marija Fideršek, roj. Fric, Skrblje 21, roj. 1928 - umrla 16. septembra 2015; Genovefa Brec, roj. Štumberger, Gradišča 129, roj. 1929 - umrla 17. septembra 2015; Zdenka Knez, roj. Premzl, Slovenja vas 24 a, roj. 1961 - umrla 18. septembra 2015; Franc Fridl, Ptuj, Reševa ul. 3, roj. 1936 - umrl 20. septembra 2015; Božidar Dokl, Ptuj, Čarmanova ul. 1, roj. 1946
-	umrl 19. septembra 2015; Ivan Lesjak, Mali Okič 9, roj. 1935 - umrl 20. septembra 2015; Stanko Kokol, Hajndl 6 f, roj. 1946 - umrl 20. septembra 2015; Janez Bezjak, Lukavci 9, roj. 1940 - umrl 21. septembra 2015; Ciril Majcen, Velika Nedelja 9, roj. 1936 - umrl 17. septembra 2015; Simon Pravdič, Spodnja Polskava 43, roj. 1981 - umrl 19. septembra 2015; Jožef Drevenšek, Mihovce 48, roj. 1937 - 22. septembra 2015.
Poroki - Ptuj: Peter Muršec in Martina Lipavšek, Zgornja Hajdina 80; Ilija Zolotic, Srbija, Novi Sad, Pasterova 6, in Anja Grah, Tržec 1 d.
leti, potem bi verjetno Attemsi pokazali že kak gospodarski interes, odškodnine bi bile nižje. Kdaj naj bi bili vsi postopki rešeni, ni znano. To pa pomeni tudi večanje nadomestil,« je povedal župan. Še vedno namreč ni znano, kako se bo razpletlo vračilo zemljišč pri zdravstvenem domu ter objekta nasproti gradu (nekdanji Crouzet). Že leta 2013 pa je država z družino Attems sklenila dogovor o vračilu nacionaliziranih 2.100 hektarjev gozdov v trikotniku med Tremi kralji, Osankarico in Žigartovim vrhom, gozdov nad Šmartnim na Pohorju in na Cigonci ter 110 hektarjev kmetijskih zemljišč.
Mojca Vtič