Lf5t Miafa od oktobra 1947 k0t tedn* - Od l. januar-J« 1958 kot poltednik - Od 1 -Januarja 1960 trikrat te-gensko, in sicer ob pone-delJkih. sredah in sobotah 6 l A KRANJ — SOBOTA, DNE 29. JUNIJA 1963 — LETO XVI. — ŠT. 75 — CENA 20 DINARJEV Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skorja Loka in Tržič — Izdaja časopisno podjetje »Gorenjski tisk« — Urejuje uredniški odbor — Glavni ured. Slavko Beznlk — Odgovorni urednik Gregor Koeijan SILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO "^a' Tita J — V 2ctrtek. nekaj Pred 1*> uro- so Številni Kranjčani pozdravljali predsednika Liberije Tubmana In našega pred-' *lsta z Brionov potovala na Brdo. Predsednika sta se z Gorenjske vračala včeraj zjutraj Tr»odstotno Ječanje lH,lan>ika ki. • » uriiJ °*a 1* Pretekli me-kollko "pae;javI « Prejšnjimi ne-■»»o lahko 8 kl^ub temu pa ** °bdoht1 rezu,tatl Petmesečne-1» , kar zadovoljni, saj v tem obdobju re-pjan - — odstotkov ***** .t.«"!." Tako na«"reč ugo- *ki oziroma za posa-**]a Podjetja še nI po- atatlgtiir« Izvoj J 28 cel°tnl sloven- ^^•ečnn I! ana,iza ,zvoza za g ^aj°abd0b,C » ^« ,Hko Cm-?' 81 lahko pr,b,lžno ?V**riM l3rVOZa "kvarimo z ',0 "a 8t HP°datk1' kl se ?a Goren^T8eČn0 °bdob'e- vi:voda;tdaenedvomno za- ,e,enlSk( Predstavlja Iz- ?d^tka sezame kar 7,3 UiZtnCga ,nd»*trHskega prv,h «hI2 ^ V n,*k| *elc mesecih li.."" P,an pa je na so Jese-ods*ot-a Izvoza, fte a,° iirl'i Zan,C proh,em, ker Jns rCRa U8^"**a I* nk*n* in ren,a Za »™* P«' /a^el,rvnVerHbnn,h va,ut- 'n to doka) >• ?' h»^ltolkov v Sk. V^\^kCnona ™" lkraCa' Tiahk° tu- neč,.;. 6 "e bi »mela težav "'^č 1 eRa bomba V, "nem —■"«•**. Ta fl n,e- Tu ,mV Elan namreč Izvoz >nd n,an t7J Udl h «a v raznovrstnI *a tud, _Katero statistika omenj< •tla,, ^Ih rZTri t0Var"0, V C, °d8totki. a,,l,ran • le- »ti Primerjave na UffblJanakaRa o imel razen prostorov za bolnice tudi oddelke za raziskovalno delo in učno bazo za študente medicine Nadaljevanje g 2 strani Posojila za opremo turističnih sob »; Od lanskega leta naprej lahko V«I zasebniki, ki želijo urediti turistične sobe, dobijo na bankah posojilo za nakup opreme. Za to pohebuieio le potrdilo TD, pred-račun izdatkov in garancijo, ki jo tudi i/da turistično društvo. Razen tega se morajo obvezati, da bodo najmanj 45 dni v letu Oddajali sobe turistom. Novo možnost najbolj izkoriščajo v radovljiški občini; na tem območju je največ zanimanja za te vrste posojila na Bledu. V letošnjem letu (od januarja do konca maja) je za posojilo zaprosilo 77 lastnikov stanovanj, ki so skupaj najeli 17 milijonov dinarjev kreditov. Precej interesentov je tudi v škof ji Loki, predvsem v Selški in Poljanski dolini, občutno manj pa v ostalih občinah. — S. SOBOTA, J*. J*>W* ft TE I S 0 LIBERIJSKI GOST ODPOTOVAL V AVSTRIJO Včeraj zjutraj je visoki gost Iz Liberije — predsednik Tubman odpotoval iz Jugoslavije v Avstrijo. * OBISKI PREDSEDNIKA ZDA Po obisku v Zahodni Ni r.n-iji in na Irskem bo Kennedv jutri odpo-toval v Italijo. Razgovarjal se bo s predsednikom republike Šegni-jcm, obiskati pa namerava tudi novega papeža. V Angliji z nestrpnostjo pričakujejo predvidene razgovore z Macmillanom, ki bodo 29. in 30. junija. «, INCIDENTI NA ŽENSKEM KONGRESU Na svetovnem ženskem kongresu v Moskvi sta japonska in kitajska delegacija poskrbeli za več nevšečnosti. Optimistično vzdušje po pozdravu prve kozmonavtje je skalila japonska delegatka, ki je zlovešče vzkliknila, da smo na pragu nove vojne, kitajska delegatka pa je začela brati odlomke iz pisma, v katerem kitajsko vodstvo napada sovjetsko politiko, kar pa sploh nima zveze s kongresom. 0 CENZURA POROČIL IZ SIRIJE V Siriji se nadaljujejo notranji spopadi v revolucionarnem svetu in vladnem kabinetu. Oblasti so uvedle strogo cenzuro poročil tujih agencij. Tako je agencija AFP objavila le uradno sporočilo vlade, ki zanika glasove o krizi in težavah. 0 PROTESTI PROTI JUŽNI AFRIKI Z zasedanja Mednarodne organizacije dela, ki se Je predvčerajšnjim zaključilo v ženevi, je odšlo 40 afriških in azijskih delegatov v znamenje protesta proti prisotnosti delegata Južne Afrike. Generalni direktor organizacije je Izjavil, da bo predlagal Izključitev Južne Afrike z vseh sestankov organizacije in njenih organov, razen s konference. * GROŽNJA PRIJATELJEM KUBANCEM Petdesetim ameriškim študentom so iz State Departementa zagrozili, da bodo kaznovani, ker so sprejeli vabilo združenja kubanskih študentov, naj preživijo določen čas v Havani. Kazen lahko znaša do 5 tisoč dolarjev ali 5 let zapora. O PROTEST Naš sekretariat za zunanje zadeve je Izročil najodločnejši protest vladi LR Kitajske zaradi grobe,- < ln 'devetnlškega napada na Jugoslavijo, ki ga vsebuje sporočilo o razgovorih med kitajskim in korejskim predsednikom. Liudie in dogodki • Ljudje in dogodki 0 Ljudje in dogodki # Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodk Od časov, ko sta bila qb obisku ameriškega predsednika leta 1910 nemški cesar Wilhem II ln Roo-sevvelt vsaj na konjih enakopravna partnerja, se je v Nemčiji veliko spremenilo. Ameriški predsedniki prihajajo na obiske v povojno Nemčijo s popolnoma dr* gini naglasom. Njihovi pogost) obiski v tej deželi, kl mcji'na dva svetova, so se v moderno politično zgodovino vključili kol uradna naloga, podobna precej vojaškim pregledom. Če se je ameriški predsednik Kennedv v teh dneh napotil v Zahodno Nemčijo ln Berlin, nI tega napravil, ker bi mu bili Nemci všeč. Medeni meseci med Zahodno Nemčijo in ZDA so že končani. Keitnedvju nI bil nemški značaj n!koli posebno všeč. Nasprotno, prej bi lahko tretili, da so se do Kennedvjevl vselitvi v Belo hišo mnogi nazori o »nemškem povol-nem čudežu« v Beli hiši spremenili. Pogoste hoje Američanov na Ren so posledica povsem drugač- nih teženj, ki so pač povojno Nemčijo in Ameriko povezali. Kmalu po svoji preselitvi v Belo hišo je ameriški predsednik Kennedv potožil zetu Hruščova Adžu-beju: »Imam namen preprečiti no- usmerili v sili na zahodnonemsko zavest, ki se je vdinjala s Številnimi ponudbami. Danes je položaj takšen, da prihajajo Američani v Zahodno Nemčijo posredovat, zakaj nemška politika je veliko bolj vo vojno, ki bi se lahko vnela v Nemčiji.« Ameriški predsednik je želel svojo evropsko politiko nasloniti na stare ameriške zaveznike Francijo in Veliko Britanijo. Toda Francozi so sčasoma začeli Američanom kazati rogove in ameriški vojaški načrti so se ob sili napadalna, kot to ustreza ameriškim računom. V sili slon .rnuhe žre. Ko s Francozi nI mogla najti »skupnega jezika«, Je vzela ameriška politika nemško vsiljivost nekoliko z uzd, vendar si je Kennedv dobro zapomnil grenke izkušnje iz zgo- dovine, glede popolnega zaupanja Nemcem. Prav tako kot sovjetski premier Hruščov, ki je v zadnji vojni izgubil svojega sina, Je Kennedv Izgubil na nemški fronti svojega najstarejšega brata, ki ga je zelo cenil. Kennedv je ostal v svoji nemški politiki trdnejši kot katerikoli ameriški predsednik pred njim. Vodilno vlogo Amerike v Atlantski zvezi in vplivanje glede ameriško-sovjetskega sporazumevanja je vzel kot nedopusten pogoj. Niti na pamet mu ni prišlo, da bi v svojih načelnih stališčih popuščal pred nemškim diplomatskim pritiskom, zakaj Nemci so kmalu spoznali, da bi zboljšanje odnosov med dvema svetovnima velesilama lahko padlo na njihova ramena in se izteklo v njihovo' škodo. Dalje je ostala Kennedvjeva politika nepopustljiva v obremenjevanju svojih evropskih zaveznikov ln zlasti Zahodne Nemčije s stroški oboroževanja. Vojaške Izdatke so morali enakopravno deliti. Kennedy se ni zadovoljil z ameriško-nemškl- mi razgovori o sovjetski poH«* ki so jo negovali njegovi pr^, niki v Bell hiši, temveč je po» stik z Moskvo in neposredno^ načel nemški razgovor brez ' cev. Ob neki drugI P^^U povedal zetu sovjetskega Pie" Hruščova Adžubeju: '^^L Nemčija bo obstajala tako do* dokler bo to želela SovjetsKa za.« Trden pa je Kennedj_ ostal » nemški politiki takrat, k«J* . čutil, da so v Berlinu ogrožene hodne pravice. Zaradi BjrH\ bil Kennedy, kot so pi»u tf ški časopisi, pripravljen v»w^ celo v novo vojno. Tega V* ril zato, da bi z vojno f**^ meniti sedanji položaj vi ^ pač pa, da bi pokazal, da* f ne države glede svojih pr» Berlinu ne morejo trgovau. V središču nemško-amerišto* »J soglasij je bil vedno' bil ameriškega predsednika J Berlin vedno točka zahodne ne pa nemška zadeva. Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki ® Ljudje in dogodki # Liudie in dogodki • Lfudje in Specializacija in velikoserijska proizvodnja Podjetje ISKRA spada med največja podjetja Jugoslovanske elektrotehnične oziroma elektronske industrije. Zato je tembolj razumljivo, da je za njen nadaljnji razvoj zainteresirana širša javnost. O sedanjem in perspektivnem položaju podjetja, o vlaganju v proizvodne kapacitete ln razvoj, o domači in mednarodni kooperaciji ter o domačem in tujem trgu ■— o (Amerika, Italija, Nemčija, Bližnji vzhod). V perspektivi pa je treba razširiti trg na vsa tista področja, kjer obstajajo možnosti pfo-daje njihovih izdelkov. V prihodnje bo treba zlasti strokovni kader podvojiti ali celo potrojiti. Da vseh teh vprašanjih je na včerajšnji tiskovni konferenci sezna- °i dosegli ta cilj pa je podjetje pričelo s sistematičnim štipendira- ni! novinarje generalni direktor ISKRE Dušan Horjak. Vsa nadaljnja rekonstrukcija je usmerjena v specializacijo in ve-likoserijsko proizvodnjo. Eden izmed osnovnih namenov rekonstrukcije je tudi v tem, da se z uvedbo moderne tehnologije prične s sodobnim tehnološkim procesom. Prav Iskra mora namreč biti nosivec moderne miselnosti v tehnologiji. Celotna rekonstrukcija podjetja bo izvršena z dinarskimi sredstvi, uvoz opreme pa bo podjetje finarisiralo z lastnim izvozom. Z uvajanjem modelnega tehnološkega procesa oziroma z rekonstrukcijo bodo storjeni tudi odločilni koraki pri pfelomu stare miselnosti, ki je prav gotovo odraz položaja, v katerem je posamezen obrat. Delovno področje ISKRE je zelo široko, vendar pa to ob dej- stvu, da je TSKRA sestavljena iz 12 tovarn in 39 različnih obratov ne izključuje možnosti še nadaljnje specializacije. Velikoserijska proizvodnja je v nekaterih tovarnah že sedaj, na primer v kranjski Iskri, kjer znaša proizvodnja števcev že pol milijona. Za nekatere Iskrine proizvode je jugoslovansko tržišče premajhno, zato se mora podjetje pojaviti na tujih tržiščih; pojaviti pa se mora z velikimi količinami. Iskra žc danes izvaža v številne država njem in drugimi načini izobraževanja. Dinamika izvoza v letu 1963 poteka normalno, čeprav je letošnji plan izvoza v primerjavi z lanskoletno realizacijo trikrat večji. V J letih 1967-68 pa naj bi bil izvoz ! trikrat večji od letošnjega! Tedaj bi podjetje izvozilo najmanj 25 odstotkov svoje proizvodnje, po dosedanjih podatkih pa so tudi možnosti, da bo ISKRA ta čas izvozila že 40 odstotkov proizvodnje. — P. , SREČE 0 TRČENJE TREH AVTOMOBILOV V sredo ob 13.30 so na cesti I. reda v vasi Orehek prj Krarfju trčili osebni avtomobili KR 14-82 (voznik Janez Vidmar), GO 13-22 (voznik inž. Davorin Živan) in KR 41-80, ki ga je vozil Janez Kun-čič. Zarctdi asfaltiranja avtobusne postaje oziroma izogibališča na Orehku je bila polovica ceste zaprta. Iz Kranja proti Orehku je pripeljal do zaprte ceste neki osebni avtomobil in ustavil. Za njim je pripeljal Vidmar in vozilo pravočasno ustavil, prav tako tudi Živan, medtem ko je za njimi pripeljal z neprimerno hitrostjo Kunčač in se zaletel. Na vseh treh avtomobilih je nastalo za oioH 605.000 dinarjev škode. m PONESREČEN SKOK NA VOZEČI BRZOVLAK V sredo ob 24. uri je skočil na vozeči brzovlak, ki je vozil v Avstrijo, na Jesenicah pri čuvajnici It. 2 24-letni Milivoj Pejič. Pejiča je od vlaka odbilo in je obležal na tleh s težkimi poškodbami in so ga odpeljali v jeseniško bolnišnico. • PARKIRANJE OB PROGI V sredo zjutraj je voznik tovornjaka KR 50-72 Franc Slapar parkiral vozilo preblizu železniške proge. Tovornjak je bil oddaljen le 60 cm od proge. Ob 7.55 pa je mimo pripeljal potniški vlak št. 7030, ki ga je upravljal Franc Lazar. Stopnice vlaka so udarile v prednji del tovornjaka, pri čemer je nastalo za 200.000 dinarjev škode. 0 ZAPRL MU JE POT Na cesti I. reda sta v sredo popoldne trčila osebni avtomobil LJ 171-07 (voznik Janez Ižanc) in tovornjak KR 46-76 (voznik Franc Koselj). Voznik osebnega avtomobila je vozil iz Podbrezij proti Kranju in v Bistrici pri hišni številki 9 pripeljal izza ovinka po levi strani in zaprl pot tovornjaku, ki mu je pripeljal nasproti. Sopotnik v osebnem avtomobilu Franc šlefanič se je težje poškodoval. Na obeh vozilih je ocenjena škoda na 770.000 dinarjev. Voznik tovornjaka je bil vinjen. 0 TRČENJE NA NEPREGLEDNEM OVINKU V četrtek sta na cesti I. reda na Posavcu trčila tovdrnjak KR 28-86 (voznik Franc Rupar) in avtobus 8910 P-B, ki ga je vozil belgijski državljan Albert van Hoeck. Avtobus je vozil z Bleda proti Kranju, nasproti pa mu je pripeljal tovorni avtomobil in sta na nepreglednem ovinku zaradi preozke ceste trčila. Na obeh vozilih je ocenjena škoda na 100.000 dinarjev. » NEPREVIDNO PREČKANJE CESTE Na križišču cest II. in III. reda Naklo - Šenčur v naselju Britof je podrl osebni avtomobil KR 27-06 (voznik Vlado Mohorič) Francko šunkar. Sunkarjeva je izstopila iz avtobusa in za njim prečkala cesto, ne da bi se prepričala, če je prosta. V tem pa je pripeljal .iz smeri Visoko osebni avtomobil. Pri tej nesreči se je Sunkarjeva težje poškodovala (zlom noge v mečih). Predvolilna dejavnost ponazarja politično zavest občanov Xad a I je van je si. strani VREMENSKA SLIKA V zadnjih dneh se je zadrževalo nad našimi kraji področje visokega zračnega pritiska. Ob jugozahodnih vetrovih doteka prek Ti ali je proti srednji Evropi afriški zrak in smo zato imeli sončno in zelo toplo vreme, saj so bile najvišje dnevne temperature nad 30 stopinj Celzija. Nad zahodno Evropo je področje nizkega zračnega pritiska, »ki se počasi pomika proti vzhodu in bo žc danes dosegel naše kraje, tako tla bo zrak nekoliko hladnejši. NAPOVED ZA DANES IN JUTRI Danes bo spremenljivo oblačno vreme, predvsem v popoldan-skern času bodo krajevne plohe ali nevihte. Dopoldne bo v vzhodni Sloveniji še deloma sončno vreme. Temperature se bodo nekoliko znižale, tako u bodo najnižje, nočne 13, v Primorju 20, najvišje dnevne pa m J . • in -' stopinjami Celzija. Jutri, v nedeljo se bo vreme ponovno izboljšalo. *....... ,J----- JESENICE — V sredo zvečer Je bil na Jesenicah razširjeni plenum občinskega odbora Socialistične zveze, ki so se ga udeležili tudi predsedniki krajevnih odborov SZDL. Na plenumu so analizirali letošnje volitve in se pogovorili o bodočih nalogah. V predvolilnih sekcijah je na 181 sestankih, aktivih in razgovorih sodelovalo prek 5.800 udeležencev, kar pomeni, da je vsak drugi član SZDL aktivno sodeloval v eni izmed oblik predvolilnega dela. Razgovorov o osnutku ustave SFRJ, SRS in statuta komune se je udeležilo več kot 13.000 občanov, medtem ko je na sestankih po delavnih skupnostih sodelovalo preko 19.000 članov. Vštevši vse priprave na volitve po krajevnih skupnostih, delovnih skupnostih, občinskih družbenopolitičnih organizacijah, predvolilnem zborovanju v Ljubljani, pri izvedbi volitev v volilnih odborih, v občinskem in krajevnih volilnih štabih pa je sodelovalo v jeseniški komuni v skupnem 41.658 udeležencev, kar je vsekakor rekordna številka. Na sestankih so razpravljali predvsem o volilnem sistemu, na javnih tribunah pa o šolstvu, prosveti, športu, kmetijstvu in podobnem, medtem ko so po krajevnih odborih razpravljali na sestankih o perečih problemih svojega kraja. Ker zasluži ta izredna razgibanost in politična zavest, da se s pregledom opravljenega dela pri volitvah seznani čim širši krog občanov, so na razširjenem plenumu obdelali celotno analizo o volitvah. Po analizi so razpravljali o nagraditvi najboljših volišč in sklenili, da namesto treh nagradijo šest najboljših volišč z denarnimi nagradami od 120.000 dinarjev navzdol. Po dosedanji ocenitvi volišč bo verjetno podeljena prva nagrada Kranjski gori, druga pa Bjejski Dobravi. V razpravi p delu v prihodnje so ugotovili, da je delo za volitve izpodrinilo domala vso ostalo dejavnost. Prav zato so nakazali smeri dejavnosti za posamezne komisije. Kadrovska komisija bo morala izdelati kadrovsko evidenco za občinske forume glede na ustavna načela rotacije. Ideološka komisija bo morala delati na realizaciji sestanka z DU in političnimi organizacijami ter predvsem tesno sodelovali s komisijo za maloobmejni promet. Težišče njenega dela bo moralo biti pri sprejemanju izseljencev in organiziranju raznih srečanj z zamejstvom. Ker so vsa organizacijska dela v zaostanku, bo morala organizacijska komisija posvetiti svojo dejavnost krajevnim odborom. Proučiti bo morala pre-osnovo krajevnih organizacij v podružnice po volilnih enotah. Komisija za družbeno uveljavljanje žena pa bo morala izdelati in realizirati sklepe sekretariata in skrbeti, da se vključi v KS čimveč žensk. — P. TJ. Prihod udeležencev na proslavo »Dneva borca« na Vodiški planini 4. julija 1963 Dostopi: 1. Bohinjska Bistrica — Rovta-rlca — Vodiška planina Na odseku ceste Rovtarica — Vodiška planina bo v času od 5. ure zjutraj do 13. ure popoldne dovoljen enosmerni promet. Po 13. uri enosmerni promet v obratni smeri. 2. Radovljica — Lancovo — Sp. Upnica — Vodiška planina Na odseku ceste Sp. Lipnica — Vodiška planina bo v času od 5. ure zjutraj do 15. ure popoldne dovoljen enosmerni promet, po 15. uri enosmerni promet v obratni smeri, in to samo za osebne avtomobile in motorna kolesa. Za težja vozila na tem odseku na dan proslave promet ni 'dovoljen. 3. Podnart — Sp. Lipnica — Vodiška planina 4. Skofja Loka — češnjica — Rudno — Rovtarica Vodiška planina Na odseku ceste Rudno — Rovtarica — Vodiška planina bo v času od 5. ure zjutraj do 13. ure popoldne dovoljen enosmerni promet, po 13. uri enosmerni promet v obratni smeri. Udeležence proslave — voznike motornih vozil naprošamo, da upoštevajo navedene časovne omejitve za enosmerni promet in jih opozarjamo na previdno vožnjo. Odbor za proslavo dneva borca na Vodiški planini 1 Zadovoljivi rezultati v gospodarstvu (tudi opoldne in pozno zvečer), razen tega pa bo treba še več prodajaln sadja in zelenjave. V razpravi je med drugim sodeloval tudi podpredsednik občinske skupščine Kranj Slavko Beznik, ki je poudaril, da bo treba še naprej krepiti činitelje, ki vplivajb na razvoj našega gospodarstva. Kot enega izmed najvažnejših je omenil delitev sredstev znotraj vsake gospodarske organizacije, posebno še v gostinstvu in obrti, kjer sistem delitve še ni povsem izdelan. Zavzel se je tudi za večje uvajanje znanstvenega dela v gospodarskih organizaci-jah> ki ho pripomoglo tudi k hitrejšemu prehodu na 7-urni delavnik, tako da ne bo trpela proizvodnja dejavnost. V nadaljevanju so odborniki po razpravljanju o investicijskem programu izgradnje nove bolnišnice v Ljubljani ta program tudi potrdili. — Ž. 2 Kje bomo lahko gradili in višjih medicinskih šol. Občinska skupščina je sprejela obveznost, ki jo je predlagala okrajna skupščina Ljubljana, vendar je pristavila dva svoja pogoja: ne bo priznavala morebitnih večjih obveznosti, ki bi sledile širjenju projekta, pristanek na sofinansira-nje pa bo veljal šele, ko bodo na to pristale vse skupščine v ljubljanskem okraju. Na širok odmev bo verjetno naletel sklep o vplivnih območjih v kranjski občini. Ta bo namreč preprečil, -da bi spreminjali pokrajino v brezkončne dolge vasi, saj točno predvideva, v katerin naseljih bo v prihodnje še mogoče graditi. Za ta naselja bodo v letu 1964 in (po večini v letu 1965 j tudi Izdelani urbanistični projekti, j V poštev pridejo: mesto Kranj in I naselji Zg. Bitnje (del) in Kokri-| ca, Cerklje z naselji Dvorje, Grad j in Vasca, Golnik z naselji Gorice, I Srednja vas in Svarje, področje j Krvavca z naselji pod Krvavcem j (šenturška gora in Stefanja gora), Naklo z naselji Strahinj, Cegelnl-ca, Malo Naklo, Pivka in Polica, j Preddvor z naselji Nova vas, Po-toče, Mače, Hrib in Možjanca, Šenčur s Srednjo vasjo in Zg. Jezersko. Vikend naselja in ostali turistični objekti naj bi nastajali na naslednjih območjih: Svarje pri Goricah, Preddvor, Nova vas, Mače, Potoče in Možjanca, območje Krvavca z naselji pod Kr- ZAHVALA NAJLEPŠE SE ZAHVALJUJEM ZB OBČINE KRANJ IN TOVARNI TEKSTILINDUS. Priskočili so ml na pomoč ob težki finančni stiski ob koncu študija na višji šoli za socialne delavce. Od aprila meseca sem v službi kot socialna delavka v splošni bolnici v Gorici. Nikoli ne bom pozabila toplih rok iri pogledov ob sprejemu, ko sem po dolgem času obiskala svoje rodno mesto. Vedno ln ob vsakem času se bom rada vračala v Kranj, saj je bilo dovolj nekaj prisrčnih besed, da sem se počutila doma. Prijatelji moje mame In ata so pripovedovali o težkih časih med vojno, ki jih mama ln ata nista preživela. V srcih mnogih prijateljev In v mojem sta ostala večna ideala požrtvovalnosti In sa-moodpovedovanja. Zato bom vedno težila za tem, da častno nadaljujem njuno prekinjeno pot. Ob tej priliki se spominjam ln lepo pozdravljam vse prijatelje mojih staršev -— Lucijana in Pavle Seljak — in želim, da bi se večkrat srečali. DRAGICA SELJAK Un KesoU** vavcem, Zg. Jezersko, . „ območje. Za naselji " Hrastje bo potrebno * toVitf stičnim programom .JradnJ* upravičenost nadaljnje ^j naselja, v vseh ostalih ^L^fa bi gradbene objekte le v* za nove objekte za P°se," bo V* potrebe v okviru naselij p ^ trebno izjemno dovoljenje v nega organa. .. „osiliš Razen tega so .na seJ1njClTUhB» poročilo o stanju in pr°? dQ^v področju družbenih sluz0' ^} li osrednjo knjižnico obcu ^ za matično knjižnico, od> začasni statut GorenjsKeg poja Kranj, katerega deio ^ dročje zajema Gorenjsko, usklajuje z ostalimi gor ^ ^ muzeji, poslušali Por^,jj5c t>a vzemu kmetijskih . ^^pali 0 družbeno proizvodnjo. s j^ito-reorganizaciji kovinarsw£ ^ tehničnega centra v K*?"^ dolo* vili nekatera imenovanja čili pomoč oškodovance« Qbtiti. potresa v litijski obf%. ott0' ska skupščina bo P0**, triso* dovancem montažno hisc> gp nim komfortnim stanova^ g ustrezno vsoto denarja- jtf v dimnikarsko podjetje v * ^d« precejšnjih težavah » i™ ju*0 slabšega zaslužka tudi » ^ upanja za prihodnji obsi . c. 22 delavci je le en u&n^^), ' niki niKi odhajajo v industn^^,: skupščina sprejela sk]fjjLflflcarsk skem povečanju oiniJ tarif. — M. S. Zapisek naJ?? Nepravilen °dn?* do javnih nasadov in zelenic s0 i« Jesenice - Znano je<. kii jav-mesto najlepši, okras ^rasno P ni nasadi, zelenice m fl3 m,vwiP tri iih predvser tistega, kar imamu- jicarP3"' kič« v bližini občine ■ raZ,yej stopnicami, ograjami y& Ijavo je stal težke nnUj^j ta*J dar danes kljub .temu .fl £ oskrbovan kot naj oi kaže, da je obsojen n*-^ £ tev v stavbne pare«jI* ^ sovi ob glavni cesti ? so ppr ške postaje * «fV?j5 stor za odmetavanj« oV ic ogorkov in ^ na več mestih pohojen ne more uspevati. raJt;nil1 $ Okrog nedavno dog r0v vih rekreacijskih PJ osne športnih igrišč za ^ vo* nih šol so urejene zei ^jjg* ne, prek njih pa so* i podo potice bi ne primere, ki * ^ W novem naselju isk^:,. Okrog nedavno dog ^ vih rekreacijskih Pr športnih igrišč za ^ nih šol so urejene zei ^jjjn ne, prek njih pa so* i podo potice bi ne primere, ki * ^ dovo na novem naselju J ^> vendar je zanimive 0, * krivca. V vecim Ptrudi gole žimo otroke - Pj» vZgajat'- ^ da otrok ne znajo $0 gto tem pa pozabljamo, d krivci odrasli, * ««g slab zgled. Kdo ^spVe? & ogorke na zelene P^drafg, trga cvetice in ruj jc? ^ nejše okrasno /r*eieneg» išče bližnjico preK y prvi ^ in zelenih nasadov'' d* J**-odrasli. Razumljivo J . oC r* kih zgledih tudi otr jo drugače. . nasad*. ^ Torej drži, da yfi obvarovati PrcJato bo P?3S? pred mladino. Zato ^ o vzgajati tudi odraste vedati, da so Jjv» dalo njihove k«"". vSeh ^ potrebno sodelovanj t£n nizacij m predjs Re n društva pa tudi "^ 0eg ^ Kadar bomo ™*\ot jih in čuvati nasade, k dr r splošna bolnica in ddi Je**,,, četa Berglja, Jodo kupfleJ^ postala lepše in Pr J *er*pektivni plan *a razvoj obrti ^!sriDancs se bod°v Kr&- stal1 Predstavniki vseh Pfavliali TlMU1 podietiJ in raz- * nil " ° 1Zdelavi Perspektivne- * obclniZaMraZ?j obrti v kra"J-150 tudi «n v dnevn*m redu pa ^•dla SI ankete' ki sta J° * BosrJ^ Za obrt in oddelek j«jih ? arf V° V obrtn* pod-bilo nal?aVnicah- 2« Jani Je °b{ine d» • V družbenem planu »Pektivni ie treba zdelati pcr-Ilveclena u Za ra7v°i obrti, 'topnjo r nketa naj bi pokazala obrtnih h i 0ja> kaPacitete itd. niinaVnic ter n*ihove P°* d*ljn i . stl in omisli za na-Kranj. °brti v občini Ker razvija]* ^ V naiI obvini ni bodo uk SkIadno * industrijo, teJ PanogIP1, W ** UVftJaJ°' dali no nove gospodarstva nedvom-smernice in oblike dela. Za obsežno in kvalitetno šolsko razstavo v šoli »Luctjan Seljak« v Stražišču je precej zanimanja. Na sliki: v razstavnem prostoru, ki ga Je uredil šolski center tovarne »Iskra« Izrabljenost že ovira povečevanje proizvodnje ^*He pokazala lanskoletna revalorizacija • — Iz zaključnih računov gospodarskih organizacij mogočt kak« Bt povzeti nekatere zanimive podatke, ki kažejo na to, Med 0 ^oeho Je vplivala na vrednost osnovnih sredstev in sredstev akim llza ^^n® Porabe lanskoletna revalorizacija. Ustrezna ana-da tr^Sko občino pove, da so se aktivna sredstva gospo-rskih organhacij lani povečala za 37, 9 odstotka; od tega pa "Pade S71 j 8tev »M odstotka na račun revalorizacije osnovnih sred-*n le 42J odstotka na vključitev novih gradbenih in de-lovnih kapacitet. panogami pa ' sredstev na enega zaposlenega v utno v ^°-.P°vefanie najbolj obč S^^u808^8^' nada,jC V KUn revalnl- mdustriJi itd. Na ^tevvnk yrednost osnovnih t|istv0 B rtl« °JeJ sledijo kme- f0sfinstv0 darstv°. industrija, l,eiavno,«rad1beniStvo in osta" • Vrednost osnovnih Industriji pa znaša sedaj v tržl-škl občini 2.060.641 dinarjev in se Je v primerjavi z letom 1961 povečala kar za 38,6 odstotka. Svojevrsten in dokaj pereč problem za tržiško občino je tudi velika stopnja iztrošenosti osnovnih sredstev. To kaže na nujnost rekonstrukcij in modernizacij, sicer v perspektivi ni mogoče pričakovati povečanja proizvodnje. Zastarelost instaliranih strojnih kapacitet ne dovoljuje večje in cenene proizvodnje, kar se še posebno pokaže na zunanjem tr-, žišču. Med podjetji, ki ima zelo izrabljena osnovna sredstva, ki še vedno obratujejo, je tudi Združena lesna industrija Tržič. Zato se je delovni kolektiv odločil za rekonstrukcijo. Zanjo bo podjetje porabilo lastna sredstva, najela pa bo tudi nekaj kredita. Podobno velja tudi za tržiško tovarno lepenke. Podjetje je že lani pričelo z rekonstrukcijo svojih obratov. Osnovna sredstva so namreč toliko izrabljena, da ne dajejo več možnosti za večjo proizvodnjo lepenke. Izrabljenost strojev je znašala po revalorizaciji osnovnih sredstev v letu 1%2 že 62 odstotkov. Tudi delovni kolektiv tržiške Lepenke bo za rekonstrukcijo prispeval sredstva lz»beh dolin j *OLE - Te šo* ?kl,učile tudi ve-f^1 ^elav-slr« ilh- jo or«aJ^z[-i ka- Tako UmverMi Skofja 0 Pouk 17 Je, UsPešno konča-*fninistr-»t? slušatelJ'ic enolet. j°,ms^ s^f-. Absolventi eko Dr5 »^nje šol, ^Ue. za zaključne r?mer*bra ? bodo delali eni ^odnje i.,81 pa februarja l) tehiuK F™1 absolwnti K0^EMlNAUVOJVaLgO- n . ■ - LOŠKI *£ravlja sk„lav&ka "tiiverza L ^liim ,UPno z občinskim 1 ^in^T0* Okolja Lo- o statutih delov ki seminarji se°r£^J. Ti siUlija. bodo^1,1 VerJ«tno že Ob začetku nove turistične sezone "i, ,Kr>»i °w'a POdjetiu mod drugim 'V farjev. Ta sred ttf..** pola?! druKini upora- J! do Tratil1* iz Skofje 4u>ka £ Tako se bo te- Sov?81^ zada« mesta zna,n,> b>v na TSrtanovavcev novih ^d^l^o1uJ^,*o!8,?e «a2J'dela, /71 občini je jih^m letom ^Se z novim C»°^0vae šole Lu- hkrati tudi za »kur *yezi naV srenjo .10 vas. V ^1 ^ujr.r!e'a občinska U*Sd?ala. tudi skof- «J 5,1 da bi17ania Vi,, ^'-redov T" V*j l,0enci ^J^o,ho^Področ^ • ) * m 111 o PrešoUuiju sofinan siranju. Skofja Loka — Vsako leto šele tik pred začetkom sezone ugotavljamo, katerih pomanjkljivosti Iz prejšnjih let še vedno nismo premostili. Z zeljo, da bi bil del problemov rešen vsaj do prihodnjega leta, bi rad v nekaj besedah povedal, o čem se pogovarjajo Ločanl v tem času. 9 Kopališče je resnično letos bolje urejeno kot prejšnja leta. Po dveh letih je TD končno zopet usposobilo tobogan, ki je pravzaprav edina privlačnost kopališča razen vode. Se vedno pa je razrit in pretrgan jez in je za kopavce zelo nevaren. Največji problem letošnje sezone pa so cene v kopališki restavraciji. Sadni sok (na primer ananas) je 100-odstot-no dražji od nabavne cene (62 dinarjev Veletrgovina Loka — 121 dinarjev na kopališču); občutno previsoke so tudi cene vina in ostalih pijač, da o jedilih sploh ne govorim. Vsi Ločabi mislijo, da bi lahko restavracija iztržila mnogo več,,če bi bile cene bolj zmerne, a zanimanje gostincev za prodajo večji (pijače in sladoled bi lahko prodajali kopavcem tudi na plaži itd;). # Gostinske kapacitete so še veono zelo majhne. TD si je letos zopet pridobilo nekaj privatnih sob, žalostno pa je, da še vedno ni rešeno vprašanje stanovanj za gostinske delavce. Končno bi le morali sprostiti tujske sobe v Kroni sami in na kopališču. Tam, kjer bi lahko postavili omarice za Številne mladince, so sedaj stanovanja, prav tako tudi v vikend hišicah, ki jih je TD zgradilo za turiste. Nekatere gostinske lokale so sicer prebelili, privlačnost in izbira pa. sta ostali v starih mejah. Verjetno terasa restavracije »Turist« tudi letos ne bo zaživela. 4* K olepšavi mesta gotovo veliko pripomore pobiravec smeti, ki stresa smeti na odprt voz in jih potem zopet kar stresa po cestah ter razširja neprijetne vonjave. Cvetice so posebno na oknih Mestnega trga redek goat. — Grajski stolp na Kranclju je le vedno razvalina, prav tako so zarasla sprehajališča na Stari grad in tako dalje. 9 Slaščičarna (»Pri Homanu«) je sicer zelo priljubljena in je najcenejši lokal v Loki, že več deloma sam, najel pa bo tudi nekaj kredita. Zaradi visokega odstotka izrabljenosti oziroma majhne uporabnosti so v tovarni usnja Runo Tržič izvršili rekonstrukcijo in rezultati so se že pokazali v zvišanju uporabnosti. Izrabljenost pred revalorizacijo je znašala 71 odstotkov, po revalorizaciji pa 70 odstotkov — torej kljub temu da je bila izvršeni rekonstrukcija. Največjo stopnjo izrabljenosti v tržiški občini ima prav gotovo industrija, in sicer 61,7 odstotka. Velik odstotek ima tudi gradbeništvo (56.3 odstotka), ostale dejavnosti (50,3 odstotka), gozdar-j stvo (48,3 odstotka), trgovina 1 f 39,1 Odstotka), obrt (34,2 odstot- | ka), gostinstvo (28,9 odstotka) in kmetijstvo (15,4 odstotka). Ti podatki /govorno kažejo, da Je nujna rekonstrukcija Zlasti in dušttajskih podjeli j. Ta pa bo zafltevala veliko angažiranje, lastnih sredstev podjetij. — P. Več razglednic in bolje markirana pota Tržič — PLANINSKO DRUŠTVO TRŽIČ sodi med tisi a red ka društva, ki imajo V svoji oskrbi večje število pravih pla ninskih postojank. Naj jih kar naštejemo: dom pod Storžlčetn (1100 m), dom na Kofcah (1505 Ljudstvo pod Storžičem v boju za svobodo Ob 20. obletnici množičnega odhoda t partizane Letos bodo prebivavci Goric ln ostalih vasi pod Storžičem že enajstič obujali spomine na težke, toda slavne dni naše revolucije. Praznovali bodo svoj krajevni praznik ln 20. obletnico množičnega odhoda v partizane. V nočeh od 26 do 28. junija 1943 se Je priključilo partizanom veliko Število novih borcev za svobodo, kar je vplivalo na zelo velik razmah osvobodilnega gibanja na tem področju. Zato so prebivavci vasi pod Storžičem Izbrali prav 28. junij za svoj krajevni praznik. Na poziv Komunistične partije Jugoslavije, da naj se vsi pošteni Jugoslovani ne glede na strankarsko in versko pripadnost uprejo in stopijo v odkriti boj proti okupatorju, so odšli v gozdove najbolj zavedni državljani in tako so se začele lormirati prve partizanske enote, na terenu pa prvi odbori OF. Okupator je iz leta v leto stopnjeval nasilje, ker je hotel uničiti narodnoosvobodilno gibanje, dosegel pa je prav obratno. Partizamske vrste so se vedno bolj množile, na terenu pa je bilo vedno več simpatizerjev in aktivnih sodelavcev za NOB. Tako so prebivavci vasi pod Storžtičem dočakali leto 1943. Okupator se je počutil na višku svojih moči in neusmiljeno zatiral vse napredno. Začel je nasilno mobilizirati mlade lante V nemško vojsko, uvedel je policijsko uro, prepovedal uporabljati osebne avtomobile in kolesa, zaprl je vse gostinske obrate itd. Med prebivavci je začelo vreli, vreti proti okupatorju in domačim izdajavcem. Partizani so večkrat prišli ponoči v vasi, trosili letake in večkrat tudi /apeli partizansko pesem, kljub temu, da so bile blizu nemške postojanke in zasede. Vse to nam je dajalo novega poguma in odločnost, da kljubujemo okupatorju, čeprav nas jg. bilo nekaj še zelo mladih, neizkušenih in se nismo niti tlobro zavedali pravega bistva upirat Odločiti smo se, da v nemško vojsko ne gremo, /ve/, s partizani pa nismo imeli, ker so starejši ohranili to zelo v lajnosti, da ne bi prišlo do izdajstva. Tako so v ,uoe.i od 26. na 27. Junija 1943 prišli v Gorice in okoliške vasi borci Kokrškeja bataljona, v katerem so biii ludi domačini, ki so že pred tem odšli v partizane. Priključilo se jim je štirinajst novih borcev iz Goric, Srednje vasi in Letenc. 28. junija pa so se priključili partizanom še štirje borci iz Golnika, Pangtškr, Babnega vrta in Povelj. Odhod v partizane je bil /a vse veliko doživetje. Ko so nas že stari partizani Imenovali »tovariši«, nam je šla ta beseda res do srca, saj smo jo prvič slišali ln obenem čutili povsem nov odnos človeka do človeka. Videli smo, da smo stopili na pravo pot, na pot h končnemu cilju — svobodi. Pozneje se je priključila par-tizanom še vrsta novih borcev iz vseh vasi pod Storžičem. Svojci partizanov so se aktivno vključili v narodnoosvobodilno gibanje, tako da je bilo to področje pravo partizansko zaledje. Ob 20. obleinui ne smemo pozabiti tistih dragih tovarišev, ki so žrtvovali za svobodo vse, kar so imeli — življenje. Spomnimo se mladega skojevca LUDVIKA SVEGLJA-KONRA-DA iz Goric, pa vedno nasmejanega VALENTINA DOLEN-CA-MURCKA it Pangeršice, ALOJZA DOLINSKA iz Trste-nika, STANKA IN FRANCA LIKARJA i/. Golnika, IVANA ROTARIA iz Srednje vasi, JOŽETA KOKALJA I« LETENC, JAKOBA URBANCA, ANTONA VETERNTKA in ANTONA KALANA iz Zaloga, IVANA in PETRA ZUPANA iz Cadovelj in še vrsto drugih ... pa kaj bi vse našteval, saj jih imamo še vedno pred očmi, kot bi se še včeraj z njimi pogovarjali, t njimi delali in se z njimi veselili. Velik je bil krvni davek za svobodo, a ne zaman. Vsi padli naj bodo nam in mladim rodovom svetal vzgled, kako se je treba boriti za svobodo in zmagati. Danes in jutri, (29. in 30. 6.). ko se bomo spet zbrali na Velikem slavju v Goricah, si kre -ko stisnili roke in obujali spo» mine na lepe in težke dni par-tizanskega življenja, se sponi* nimo tiste lepe partizanske pesmi, ki smo jo lolikokral pre» pevali tudi v težkih trenulkilir . .. Svoboda Je zlata, svoboda je vse. zanjo se borimo, zanjo vsak naj umre . . . Slavko Svetelf-Borko let pa ni primerno urejen za promet, kakršen je prav v tem lokalu. Tam se zbirajo mladi in stari, toda večkrat nimajo kam j metrov), Kostanjevčeva koča na Dobrči (1520 m) in tržlskl bivak pod Storžičem (1750 m). Svoje postojank • društvo lepo oskrbuje, tako da je bivanji v njih prijetno. Tudi postrežba in vljudnost oskrbnikov sta vredni pohvale Društvo je treba pohvaliti tudi zato, ker je pred kratkim izdelalo cenik vseh planinskih postojank na območju tržiške občine, tj. vključno tudi postojank v oskrbi PD Križe in PD Podljubelj. Pomanjkljivo pa je v njih to, da postojanke nimajo na razpolago več razglednic. Tržiško planinsko področje je izrazito lepo in privlačno, zato je škoda, da ni na voljo razglednic s posameznimi motivi. Skoda pa je tudi to, da markacijski odsek društva nima sesti. Uboge prodaiavke pa se gnetejo na dveh kavdratnih metrih prodajnega prostora, prodajajo pa vsemogoče, celo kruh. — Tako morajo večkrat spregledati osnovne principe higiene in solidne postrežbe. Marsikaterega Izmed teh problemov bi z dobro voljo prizadetih lahko rešili že letos, da bi Loka končno le postala pravo turistično mesto, Izhodišče v turistično tako privlačni dolini. J. K. O razvoju turizma Kranj — Danes, 29. junija, dopoldne bo v Kranju razširjena seja Turističnega društva Kranj na kateri bodo obravnavali program perspektivnega razvoja turizma v Kranju in okolici. Saj bo prisostvovalo tudi nekaj tufi-Stičnih strokovnjakov in predstavnikov družbeno-političnih organizacij Kranja. Za nadaljnji razvoj turizma bo sestanek precejšnjega pomena. — R. C. Servis stanovanjske skupnosti dobro gospodari STRA2ISČE — Pred dnevi Je Imel svet stanovanjske skupnosti Stražlšče svojo redno sejo, na kateri so v glavnem razpravljali in sklepali o delu ln poslovanju servisa stanovanjske skupnosti, o otroški varstveni ustanovi, gradnji nove avtomobilske ceste, ki bo vodila skozi Strelišče ln ie o i nekaterih drugih zadevah. Zelo živahno so obravnavali de- j Io servisne pralnice in kemične čistilnice ter plan servisa za letošnje leto. Sprejet je bil tudi pravilnik servisne dejavnosti, ki sta ga že prej obravnavala delovni kolektiv servisa in upravni odbor. Servis si je s svojim solidnim tudi motorno žago za razrez drv. Seveda bo za nabavo dragih strojev treba skrbnega in varčnega gospodarstva Zadeva z otroškim vrtcem so nekako ne more premakniti z mesta, predvsem zato. ker hiša, kjer naj bi bil vrtec, še vedno nt izpraznjena. Bati se je, da bi *e stvar spet ne zavlekla v nedogled in bi Stražišče tudi prihodnje leto ostalo brez vrgojno-varstvene ustanove. — R. bolje markiranih poti, zato mar- j delom v kratkem času med me- sikateri tuji planinec zaide in išče ščani in okoličani pridobil velik pravo pot do postojanke. Pogosto manjkajo tudi smerokazi (na primer pot na Kofce) itd. Ker po tržiškem planinskem področ- no delo bo treba nabaviti še ne- ju vodita tudi slovenska planin- kaj novih strojev, predvsem Se ska transverzala in gorenjska en pralni stroj, bojler, stroje /a partizanska planinska pol, bo, kemično čistilnico, pralni kotel z upajmo, društvo to malenkost \eč.jo zmogljivostjo in obnoviti kmalu odpravilo. — R. C. sušilno komoro. Nabavili bodo V sredo popoldne se Je odpela vrv, ki Je povezovala jadralno letalo 1 motornim, zato Je moralo Jadralno letalo pristati že v Podvlnu. Pri pristajanju ni bilo težav pa tudi nobenih poškodb. Okoli letala se je kmalu zbralo precej radovednežev. Člani Al.C, ki so se zbrali ob letalu, so se odločili, da jadralno letalo spravijo nazaj na letaUšče po cesti In nerazstavljeno. Podenj so podstavili poseben voziček ln po dobre pol ure Je bilo že na letališču Smernice za nadaljnje delo Kranj — Danes dopoldne bo imel svet za turizem in gostinstvo občinske skupščine Kranj svojo prvo sejo, na kateri bo obravnaval in sklepal o giban t u turizma in gostinstva v minulem letu ter o smernicah za nadaljnje delo, nadalje bo razpravljal še o izdaji nekaterih dovoljenj ugled. Uspešno razširja tudi svo-1 f» OSL'bna, 80S.,UC^Jn 0 dodelitvi jo dejavnost, tako da krije vse j letošnje dotacije TD potrebe kraja. Za nadal jn je uspeš- j 2e na nedavnem sestanku VjO- renjske turistične zveze je bil ob navzočnosti predstavnikov TD oodan predlog o razdelitvi občin s k i h dotacij V skupnem znesku 3 in pol milijona, I tem da se en milijon nameni /a dobavo barvnih razglednic, ostalo pa razdeli društvom. V kranjski občini Imamo 5 TD, in to: Kranj, Jezersko, Preddvor, Bcsnica in Cerklje, Prav v tem času pa ustanavljate TD na Golniku. Končno besedo o letošnjih dotacijah o*. r*e delitvi sredstev bo izrekel svet na današnji seji. Uredili bodo kanalizaciju HRASTJE — V teh dneh so biti l/.delani načrti za kanalizacijo v Hrastju pri Kranju. Speljana bo od novega obrata KG v Savo in bo dolga okoli 1500 metrov. Ce] nekateri vaščani niso /ado\ >lj ker jim bodo prekopali dvori« 1 in druga zemljišča, bo Ic-la ea kraj velikega pomena, ker bodo položili tako velike cevi, da bo lahko služila tudi za odtok ost h voda. Z deli bodo \ kri tkem pri« Iče, ker mora biti do jeseni *e zgrajena in izročena svo .emu namenu zaradi nove farme bekonov. SOBOTA, 29. Junija 1*J Iz naših komun Na kratkem valu » RADOVLJICA — Delavska univerza namerava v prihodnjem delovnem obdobju razširiti svojo dejavnost zlasti na kulturno in prosvetno področje in s tem izpopolniti svoj delovni program. Takšna pobuda je nedvomno zelo koristna, zlasti še, če bo DU svoje zamisli znala tudi uspešno uresničiti. H Da bi se s svojim prihodnjim ■ delom čimbolj približali željam in potrebam občanov, so te dni razposlali nekaterim občanom ustrezne ankete. • RADOVLJICA — Občinski komite mladine je na posebnem plenumu s predsedniki mladinskih aktivov obravnaval gradivo 5. plenuma ZKJ. Začeli pa bodo tudi s pripravami rta občinsko in na krajevne konference, pa tudi na konfe- H renoe v gospodarskih organi- I zaoijah. % BLED — V četrtek so začeli blejski taborniki, združeni v odredu Jezerski biseri, s prireditvami na II. taborniškem srečanju. Glavna prireditev bo danes v kazini z. naslovom TABORNIK PRED MIKROFONOM. Svoje sposobnosti bodo pokazali pevci, plesavci, -eci-tatorji in drugi. Jutri dopoldne bo velika parada, popoldne pa I družabna prireditev. Ob Savi Dolinki * NA JESENICAH zginjajo neprimerni gostinski lokali. Tudi s šele nedavno pričeto adaptacijo »Tancarjeve hiše«, v kateri je lokal restavracije Triglav, so že zaključili. Lokal je povsem obnovljen, sodobno opremljen in naredi lep vtis na vsakega, tudi razvajenega gosta, adaptirana stavba pa daje centru Jesenic lepši vide/. Zelja Jeseničanov je, da bi lokal (adaptiralo ga je trgovsko-gostinsko podjetje Gorenjka na Jesenicah in vložilo v adaptacijo okoli 5 milijonov dinarjev) ostal tako vabljiv tudi v prihodnje. * V MOJSTRANI že obratuje novo gostišče, ki ga je dalo preurediti i/, bivše trgovine De- likatesa trgovsko - gostinsko podjetje Gorenjka z Jesenic. Novo gostišče v središču Mojstrane — katerega adaptacija in oprema je stala okrog 7 milijonov dinarjev — je velika pridobitev za domačine, pa tudi za turiste, ki potujejo skozi Mojstrano v Krmo, k Perični-ku, do Aljaževega doma ali dalje na Triglav. Tudi sicer je Mojstrana po zaslugi turističnega društva že postala lepša in vabljivejša. © V MOJSTRANI o/, njeni okolici je s tekočim tednom zaživelo. Predvojaški obvezniki odreda P V občine Jesenice imajo tu terenske vaje, V lično, toda vojaško urejenem taboru ne daleč od Mojstrane pa teoretično izpopolnjevanje. Ra-Een predpisanih predvo jaških vaj organizira poveljstvo tabo- ra za obveznike tudi izlete v Krmo, k Pcričniku in k drugim turističnim točkam v bližini Mojstrane. Pripravljajo pa tudi športna srečanja z mladinskimi delovnimi brigadami, ki bodo prišle te dni na Jesenice in v Kranjsko goro. * NA MEZAKLJI, kjer ima ljubljanska univerza svoj počitniški dom, so že nekaj tednov na praktičnem študiju študentje ljubljanske gradbene fakultete. Bodoči inženirji se izpopolnjujejo v geodeziji. Z raznimi merilnimi napravami so na terenu po ves dan, skupna predavanja pa imajo v počitniškem domu. Dve izmeni sta 14-dnevni, terenske vaje v geodeziji so že opravili, tretja pa Jo bo zaključila v prihodnjih dneh. Vsaka skupina šteje po 15 do 20 študentov. I I I I I Goraki reševavci so se vrnili s Travnika Torek ob 19. uri so reševavej pripeljali zadnjega ponesrečenca iz severne stene Travnika na Vršič. V nedeljo v zgodnji jutranji uri so se napotili 4 mladi alpinisti, da bi preplezali eno izmed najtežjih smeri v Julijskih Alpah — severno steno Travnika. Ponoči z nedelje na ponedeljek so v koči v Tamarju zaslišali klice na pomoč. Oskrbnik je takoj obvestil Gorsko reševalno službo in ob 7. uri zjutraj so bili prvi reševavci že na poti. Vreme je bilo neugodno, dež, megla in vt% ter so otežkočali potek reševalne akcije. Ker je stena, v kateri se je zgodila nesreča, prek 1000 m visoka, je bilo ponesrečence težko odkri- ti. Nekaj reševavcev se je takoj napotilo, da bi dobiti silk s ponesrečenci, kar se jim je posrečilo šele v popoldanskih urah. Nesreča se je pripetila 300 m pod vrhom Travnika. Eden izmed plezavcev je bil težje poškodovan, ostali 3 pa močno utrujeni in izčrpani. Po prvih ugotovitvah so reševavci sklepali, da bo reševanje s stene, predvsem ponesrečenca zelo težko in so zaprosili po brezžični zvezi za pomoč. Po večurnem, razmeroma težkem, reševanju je uspelo reševalni ekipi i/, stene izvleči 3 nepoškodovane plezavče. Ponesrečenega plezavca pa so oskrbeli ter pripravili za prenočitev v steni. Reševavci so se ponoči oskrbeli z manjkajočo opremo in se pripravili na reševanje naslednji dan. V torek ob 3. uri zjutraj so prišli novi reševavci z izpopolnjeno opremo. Po 10-urnih naporih je reševav- cem uspelo izvleči ponesrečenca s stene. Zdravnik mu je takoj nudil pivo pomoč. Nato so reševavci pripravili ponesrečenca za transport v dolino in ob 19. uri zvečer ga je rešilni avtomobil odpeljal v ljubljansko bolnico. Reševalna akcija je trajala več kot 40 ur in zahtevala nadčloveške napore, znanje, tehniko in potrpežljivost. Posebno so se odlikovali reševavci iz Kranjske gore in Jesenic. Utrujeni, premraženi, lačni in mokri, pa vendar le zadovoljni so se reševalci vrnili na svoje domove. Prijetno zavest, da se jim je posrečilo rešiti štiri mlada življenja, jim je morda malce kalila misel, da bi bili vsi tvegani napori in prestane nevarnosti prihranjene, če bi mladi ljudje z malo več premisleka izbirali svoje planinske podvige in se ne lotevali takih, ki jim niso dorasli. Roman Herlec II. zlet »medvedkov« in »čebelic« ZTS Mladi taborniki in tehnika V ponedeljek so na travniku nad Šobčevim bajetrjem postavili svoje platnene hišice najmlajši člani taborniške organizacije — »medvedki« in »čebelice« iz vse Slovenije Samo dobro uro smo bili v četrtek na obisku pri »medvedkih« in »čebelicah« (taborniki, stari od 7 do 11 let) na njihovem drugem republiškem' zletu ob Sobčevem bajarju, pa smo toliko zvedeli o njihovem pestrem delu, da smo komaj mogli verjeti, da je tisto, o čemer so nam pripovedovali, res samo enotedenski program. Razen priljubljenega mnogoboja so v tem tednu namreč opravili .še nekatera druga tekmovanja, ki jim pravijo »pestra«, za nameček pa io pripravili še razstavo svojih ročnih Izdelkov, nekaj tabornih ognjev s kulturnim ln zabavnim sporedom ter sodelovali na festivalu blejskih tabornikov. — Najbolje bo, da z njihovim življenjem in delom še vas seznanimo tako po vrsti, kot so o tem pripovedovali nam. Zlet, ki se ga udeležuje več kot 200 »medvedkov« in »čebelic« iz vseh slovenskih okrajev, največ pa seveda z Gorenjskega, se je pričel v ponedeljek in bo trajal do jutri. Takoj — v torek so mladi člani taborniške organizacije pod vodstvom izkušenih tabornikov in svojih vodnikov že pričeli delovno življenje. Ker so organizatorji zlet vključili v program jugoslovanskih pionirskih iger, ki letos potekajo pod geslom »leto tehnične kulture mladih«, so se »medvedki« In »čebelice« najprej lotili ročnega dela. Risali so, izdelovali makete taborov, različne igrače in okraske ter šte- vilne praktične stvari, ki jih bodo kot taborniki še marsikdaj rabili. Vse so potem razstavili v velikem šotoru, kamor najprej povabijo vsakega gosta. Teh pa ni tako malo. V sredo so štiričlanske ekipe »medvedkov« in »čebelic« tekmovale v taborniškem /nanju, tako da so odgovarjale na vprašanja, ki so jih v kuvertah potegnili iz vreče. Najbolj veselo je bilo seveda potem, ko so najboljši prejeli za nagrado skiroje, knjige, nalivna peresa in žoge. Priredili Sb tudi tekmovanje z žogo »med dvema ognjema«, osrednja točka pa je zanimivi mnogoboj, ki obsega postavljanje in podiranje šotora (pri tem posebna komisija meri Čas in ocenjuje »kvaliteto« postavljenega šotora), orientacijski tek, kjer je treba dodobra poznati taborniške veščine in znake, kurjenje ognja (tu so najboljši tisti, ki vlažno ognjišče pri-žgo z eno samo vžigalico) ln tek čez ovire. — »Nihče nI brez dela«, so nam dejale »čebelice« iz čete »Zlatega klasja« r. Zlatega polja pri Kranju. ►Ce pa se to slučajno primeri,« so šaljivo pristavile, »tedaj zapojemo.« In ker so bile tedaj (slučajno) brez nalog, so nam zapele popevko o belih rožah iz Aten. »Pionirski list« je medvedkom in čebelicam razpisal tudi tekmovanje v izdelovanju zmajev in lokov ter v poznavanju prometnih znakov in predpisov. Ko so si delali zmaje, so morali biti še posebno vešči, saj je bil pogoj, da delo opravijo iz pole papirja in šeepea moke (lepilo!), medtem ko so si morali vse drugo sami poiskati. Prav zanimiva je bila ob Šobčevem ribniku tudi tekma s skiroji, ki je bila tik pred ciljem »zabel jena« z okroglim prometnim znakom »prepovedan promet /a vsa vozila« in s pravokotnim obve- stilom »dovoljeno za skiroje« tik pod njim! Zlet slovenskih medvedkov in čebelic ni navadno taborjenje — to je teden pestrega dela s poudarkom na tehnični kulturi, hkrati pa vzgoja mladega taborniškega rodu v duhu napredne organizacije, ki sloni na zabavnem razvedrilu v naravi. Vsi po vrsti bi radi še kak teden ostali v prijetnem okolju, vendar bodo morali taborni prostor odstopiti starejšim vrstnikom, ki bodo tam postavili »TABOR BRATSTVA IN ENOTNOSTI«, medtem ko bodo za njim prevzeli tabor belgijski Rdeči sokoli.— SIcer pa bo prihodnje leto spet zlet »medvedkov« ln čebelic« (seveda v drugem kraju), vmes pa številne taborniške akcije in izleti, na katerih bodo sodelovali tudi najmlajši člani. J. Zontar Tele tri »čebelice« so pa iz škofje Loke OBVESTILO OPAŽAMO, DA NEKATERA PODJETJA, ZADRUGE IN ZASEBNIKI ODVZEMAJO VODO IZ CESTNIH HIDRANTOV, JIH PRI TEM POKVARIJO IN S TEM OGROŽAJO PROTIPOŽARNO VARNOST. ZATO OPOZARJAMO VSA PODJETJA, ZADRUGE IN ZASEBNIKE, DA JE STROGO PREPOVEDANO VSAKO SAMOVOLJNO ODVZEMANJE VODE IZ CESTNIH HIDRANTOV. CE PA SE BODO TAKŠNI PRIMERI V PRIHODNJE šE DOGAJALI, BOMO VSAKEGA PRESTOPNIKA KAZENSKO PREGANJALI. V KOLIKOR KDO POTREBUJE IN ŽELI ODVZETI VODO IZ HIDRANTA, MORA TO PRED ČASNO JAVITI NAŠEMU PODJETJU. % »VODOVOD« — KRANJ RAZPIS SEKCIJA ZA POKLICNO USMERJANJE GORENJSKE razpisuje HONORARNO MESTO USLUŽBENCA. Pogoji razpisa: 1. samostojno administrativno poslovanje (zaželeno 7.nanJc stenografije), 2. znanje računovodskih poslov. ; " Razpis velja do zasedbe delovnega mesta Prijave naj pošljejo kandidati na naslov: Zavod za zapo* delavcev KRANJ, Sejmišče št. 4. REMONT ČEVLJARSKIH STROJEV KRANJ sprejme 1. 2 ADMINISTRATORKI 2. 3 NEKVALIFICIRANE DELAVCE za priučitev : 3. 6 VAJENCEV strojno ključavnici stroke v učenje Pogoji: 1. dokončana administrativna šola, 2. Interesenti naj bi bili prosti vojaščine, 3. uspešno dokončana osemletna šola. Interesenti naj vložijo prošnje na upravo podjetja. šolski odbor poklicne šole za kovinsko ln elcktro tehniško stroko v Kranju, Cankarjeva 2 \ razpisuje delovno mesto HIŠNIKA Pogoj: kvalificiran mizar ali kvalificiran kovinar-Na razpolago je dvosobno stanovanje. Osebni dono po pravilniku. Nastop službe po možnosti 1. septembra 1963. Ponudbe pošljite na naslov: Poklicna šola kovina in elektrotehniške stroke, Kranj, Cankarjeva ulica • Komisija za sprejem in odpovedovanje delovnih ra merij pri podjetju SAP - Ljubljana, poslovna enota »Gorenjska« Kranj razpisuje prosto delovno mesto ŠEFA OBRATA SERVISOV Pogoji za razpisano delovno mesto so: ^ ; L strojni inženir s 3-letno prakso na delovnem *"LnCin 2. strojni tehnik od 5- do 10-letno prakso na det mestu. Plača po pravilniku o delitvi osebnega ^°no^QVedo-mene ponudbe poslati komisiji za sprejem in ° P vanje delovnih razmerij pri podjetju SAP-Ljublja slovna enota »Gorenjska«, Kranj. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Za republiški zlet »medvedkov« in »čebelic« so nad Sobčevlm bajerjem postavili lepo urejeno platneno vas, ki Jo sestavlja več kot 100 šotorov J Sjgtogojj nejavnosti Svobod in prosvetnih društev v radovljiški občini Pomemben delež v kulturnem življenju komune 1" Nove oblike dela se le počasi uveljavljajo — Pripraviti je potrebno •kupne delovne načrte — Dramske skupine in sekcije še vedno najuspešnejše — Premalo je razgibano kulturno življenje v obeh središčih komune Svobode hi prosvetna društva radovljiškega, bohinjskega ln blejskega območja so v letošnjem delovnem obdobju dosegla Pri svojem delu zadovoljiv« aepehe. Njihova dejavnost Je bila nedvomno bolj Živahna kot prejšnja leta; napredovali so po tevilu uprizorjenih del, priredili so več kulturnih večerov, oncertov ln podobno, v mnogih primerih pa Jim Je tudi ^pelo zboljSatl kvaliteto. V vsebinskem pogledu društva ^Jo tudi nove oblike in možnosti za raznovrstnejšo dejav- n°»t, čedalje večja zahtevnost ljudi pa Jih sili h kvalitetnejšemu poustvarjanju. Potreba kovanj ° P> ^* medsebojno so-1 Na Gorjušah in na Koprivniku so ki «*liko iovani del \ VSCl1 sekdJ ln skupin, j ustanovili dobra pevska zbora, aJo v društvu ter smotrno' moškega in mešanega, oba združujeta nad 30 pevcev. Priredili so več celovečernih koncertov. — Bohinjska Bistrica je znana pO svojih uspelih klubskih ter zabavno-umetniških večerih, ki jih prirejajo z lastnim kadrom. Letos jih je bilo zaradi objektivnih težav manj, z uspehom pa so pripravili dve dramski deli — Cajnico in farso Pohujšanje. Z obema deloma so precej gostovali. V Gorjah so z uspehom organizirali kulturni teden in sami prispevali dobršen delež h kulturnemu programu. Večji uspeh so dosegli tudi z novoustanovljeno folklorno skupino in z uprizoritvijo drame Kolesa teme. V okviru njihovega društva delajo tudi šahovska sekcija, plesna šola in fotografski krožek. V Lescah je delovna dramska sekcija, saj je pripravila za uprizoritev troje del. Godba na pihala je imela deset javnih nastopov, v društvu pa delujeta tudi tamburaški zbor in zabavni orkester. Brezje imajo težave s prostori, vendar so organizirali številna predavanja, ki so bila zelo dobro obiskana. Uprizorili so tudi lažje dramsko delo. V Kropi se pripravljajo na praznovanje 50-letnice drskega dela in na 70-let-nico gasivstva. Pripravili bodo Razvalino življenja. Uspešno nastopa posebno njihov pevski zbor, ki je pripravil vrsto koncertov doma in drugod. V Podnartu je delo otežkočeno zaradi obnavljanja doma. Uspešna je bila lutkovna sekcija. V Mošnjah so pripravili eno dramsko delo, organizirali pa so več gostovanj. Društvo uspešno vključuje tudi mladino toV^e skupnln programov, k delavne dramska, glasbena težko * ,olklorna »kupina, ni tfcjjj, javiti zanimiv kulturni **fc T**'* prt,pevaJ0 vsaka SV°J kjer h*. ° P* Ja na primer tam, Boe#^* dramska sekcija in dSS? Si toreJ nekaJ Primerov Olh ££?*tl Svobod in Prosvet-ksicerl ""k^ke komune, uspeh. nekatere najbolj vidne Hlbnem • P£sameznih krajih. V avna dve deli skuPina. Uprizorili so a°rce h, ,f~ komedijo Hotel za vedba oh u mo Sveti Parnem Iz- še ob koncu prejšnjega stoletja nosili gorenjski očanci, nanje SDO-miniajo tudi porcelanke — pioe z dolgimi tulci, ftirokokraj Klobuk, usnjena torba pod njim. pletene lesene cokle, čutara in rezljana palica pomagajo k oživitvi podobe gorenjskega planšar-ja. Z vso pestrostjo barv in okrasja na oblačilih so v skladu stare gorenjske vezenine, ki posebno zaživijo v drugi sobi, kjer je prikazan gorenjski kmečki interjer, poslikano pohištvo — omara, skrinja, stenska ura, zibka, pe> stelja, postlana z rateškiml »m-blnastimi« blazinami in rjuho*, dalje miza, ki je pokrita z rate> škim »reblnastim« prtom, rezljanj stoli itd. Lepotno bogastvo, Id veje iz vsakega predmeta te sobe, zaključuje v harmonično celoto »bohkov kot« — živo barvna bordura slik na steklo, iz nje izstopa v kotu lepa ljudska plastika v znranenju križa. V zadnji sobi so na skrinjah in na stenah razvrščeni različni predmeti ljudske umetnosti. To so povečini predmeti vsakdanje rabe, ki jih je ljudski umetnik na ta ali oni način olepšal iu Jim tako dal novo vrednost: rezljane preslice, modeli za »mali kruhek«, volovski jarem, nečke za planje žita, kovana okenska mreža, lončene posode iz Ljubnega in Komende. V to zvrst predmetov sodijo deloma tudi panjske končnice, ki zaslužijo posebno pozornost. Na panjskih končnicah se je ljudska fantazija najbolj sprostila in razživela. Slikarju ni šlo več samo za okras, na njih je rad upodabljal svoja spoznanja življenja, svoj miselni svet, te slike imajo največkrat tudi svojo fabulativno vrednost: npr. francoski vojaki, lovcev pogreb, lisica brije lovca itd. Poslikavanje panjev je slovenska posebnost,ki sega s svojimi prvimi primerki v konec 18. stol., v čas ko se uveljavlja ljudsko slikarstvo ne kmečkem pohištvu, zamre p* Ob koncu preteklega stoletja hkrati z ljudskim slikarstvom nasploik V tej sobi je razstavljenih tudi nekaj primerov ljudskih plastik i/ 18. in 19. stol., ki prepričujejo o svojevrstni izrazni moči ljudskega rezbarja preteklih čaaov, Anka Novak GOLOSOVSKI S&V Na^s-n odšel verjeti Wr!JšaI čas »Ti lem Prenehal misliti ir V šahovsk^ VSko'desko- Kajpak " »ih , dela i« . m Paviljonu srečal dekle al i- -wraven °kna dekl v mestni park. Tam je stal šahovski pasem prenehal misliti in zato sem sklenil, da bom še v snu ne bi pomislil, da z obale. Je skozr'lVen okna m šahirala z debelim neobritim moškim. bej^° nad Šaho00^' *n preden Je potegnil potezo, je dolgo držal ^7Je bil oč?^niCO" p°2ledal sem položaj prek njegove rame. De- rf^etniško ° zgubljen. Kmalu je vstal in zagodrnjal: ji »j Ostojanstv Sem spregledal! Sicer pa ne igrate slabo.« *a4e, ^U, da v° SG je oddalJiI- Pozdravil sem se z dekletom in daj * drugo m1 odigrala partijo. Na nekem turnirju sem nekoč *U \? 016 — n CSt0; ^urmr Je veljal res za šolsko prvenstvo, ven-velik- °tv°ritvi * °ziraJe se na to — imeli za dokaj dobrega šahi-to. p1 lllenjavi sSC1^ *gral dokaJ malomarno in samozavestno in po krit °gnmn.o V ^°Je, nasProtnice sploh nisem dvomil v svojo zrna- to IluO je j "»apiuirnce spion nisem uvuuui b601 se s ^.^IJevo krilo in pričela napad s kmeti. Pri-**krv, nJen T1meblJal» previdno koncentriral figure in čakal, vidita, sem sapad ^Pusti1- Ko pa mi je dala skakača lovca rali ^ **° treh »li »J??^' Moj položaj je bil nepremagljiv le na ali t*' . • "•"-»j w- Prve črt* • m Potezah so črni kmetje neustavljivo prodi-•e m se spreminjali v kraljice 5em. da em zrl v šahovnico. Dekle se je zleknila v stolu. Opa- ^kon ača SlaK6-"1 de^a1, ker nisem hotel več sprejeti žrtvova-^obr« ^ S pr-Jrl 'gmvec ne bi opazil zastavljene pasti in bi igral asno predajo sem želel rešiti svojo čast in ugled Jgra se igravca. ičai"* drnga »It3 7; VnO]\m'6la se Je Po dolgotrajnem 'fcVa,a lena POrazom. igrala te e^0?ekla dekle in vstala' in trdovratnem boju »Ne. nima te m v<* časa* Naslednji dan je bi! zadnji v Jalti. Jutro je bilo tako jasno in sončno, da skoraj nisem smel pomisliti na odhod. Topel veter, ki je pihal z morja, je šelestel v krošnjah akacij, ki so rasle pod mojim oknom. Z obale je bilo slišati zamolkle udarce po žogi in ognjevite vzklike navijačev. Igrali so odbojko. Odšel sem na balkon in takoj opazil včerajšnjo nasprotnico. V kopalni obleki in z modro čepico na glavi je stopala na prste in, vitka pa postavna, lepo in ljubko udarjala po žogi. podobno, kot je stopala v morje ali prestavljala figure na šahovnici. Nekaj minut sem jo z veseljem opazoval pa se vrnil v sobo in začel pripravljati prtljago. »Jutri odpotujem, kaj me briga dekle.« — sem pomislil. Toda navzlic temu sem bil nekaj minut zatem že na obali. Dekle me je spoznala, mi pomahala in se nasmehnila. Niti sledu nemoči ni bilo videti, čeprav sem bil včeraj ves pobit. Stopil sem v krog in malce kasneje se mi je zdelo, da se z. dekletom in drugimi poznam že delj časa. Nasitili smo se odbojke in poskakali v ledeno vodo, ki nas je ostrgala s hladom. Priplaval sem do dekleta in jo vprašal, kako se imenuje. »Maša,« mi je odgovorila, se zasmejala in mi pljusnila vodo v obraz. Ko sva se oblekla, sem jo povabil v kino. Ponudbo je ravrnila tako ostro in odločno, da sem se povsem zmedel. Vendar ni minila niti minuta, ko se je že pogovarjala z menoj o šahu, kot da se ni nič zgodilo. Obraz je bil spet ljubezniv. »Boste tudi danes v paviljonu?« sem vprašal. »Da.« »Me ne boste potegnili?« Maša je začudeno dvignila črne obrvi. Vendar ni prišla. Zaman sem jo čakal celo uro. Dvakrat sem se sprehodil vzdolž obale in upal, da jo bom srečal, vendar je, tako je kazalo, pozabila na svojo obljubo. Med vrnitvijo v dom oddiha, sem odšel na pošto, da bi kupil časnik. Nenadoma sem zagledal Mašo. Globoko zamišljena je sedela na klopi. Njene tanke, zagorele roke so nebogljeno ležale na krilu. V njeni drži je bilo nekaj otožnega: v stisnjenih ustnicah in zamišljenem pogledu. Pristopil sem in vprašal: »Zakaj ste me prevarili?« Počasi je dvignila pogled. V očeh so se ji zalesketale* solze. »Oprostite,« sem tiho dejal. »Se je kaj zgodilo?« »Da,« je enostavno odgovorila Maša. »Morda vam lahko pomorem?« 1 Odkimala je z glavo. Moral bi se oddaljiti in jo pustiti samo. Tako bi se spodobilo. Toda nekaj me je spodbudilo, da tega nisem storil. Tiho sem si priznal, da se nevljudno obnašam pa jo še dalje dolgočasil z vprašanji: »Mar je kaj hudo nevšečnega?« »Jutri bi morala biti v Moskvi,« je utrujeno odgovorila. »Brzojavko, sem prejela... Toda vozovnic za letalo je zmanjkalo. Take, to je vse.« »Pa ste poslali brzojavko, da ne boste prišli?« sern se domislil. »Kaj naj bi le storila?« »Morda je še niso poslali! Stopiva naglo!« — Pograbil sem jo za roko Ln zvlekel k linici. Ubogljivo je šla za menoj. »Kako se pišete?« sem jo vprašal pred linico. »Sapožnikova.« Njena brzojavka je še ležala na mizi dežurne uslužbenke. »Takoj bi se morala zganiti!« je strogo dejala dekle v uniformi, potem pa nama vrnila obrazec. Izročil sem ga Maši in odšla sva na ulico. Dlani nisem izpustil. »In kaj bova zdaj?« me je vprašala, ko sva bilana ulici. Iz žepa sem vzel svojo letalsko vozovnico in jo izročil Maši. »In kaj boste vi?« »Odpotoval bom v soboto ali v ponedeljek. Meni je vseeno! Nikar ne skrbite zame.« Oči so se ji zalesketale: »Hvala!« »Pojdiva čimprej k blagajni!« Prepis vozovnice na njeno ime ni trajal dolgo. Maša mi je dala denar in odšla sva iz agencije za letalski promet. Počasi sva stopala po obali. Cim delj sta hodila, tem strahopet-nejši sem postajal. Ko sva opravljala posle, nisem vedel, kako bi se ta stvar zdela čudna drugemu. Zdaj sem bil prepričan, da se mi Maša posmehuje. »Dokaj dober način za sklepanje poznanstva,« misli. »Podjeten mladenič.« Jutri bo na prenovljeni progi pod Ljubeljem prva dirka za državno prvenstvo v moto krosu, ki se je bodo udeležili naši najboljši predstavniki tega športa. Po tržlškem tekmovanju bo v vsaki republiki do jeseni še ena prvenstvena dirka, in sicer se bodo ekipe in posamezniki srečali v Prištini( Ohridu, Mostarju, Kutini in Budvi. — Na sliki prizor z lanskega tekmovanja pod Ljubeljem Mednarodna veslaška regala Po številu prijavljenih in po konkurenci bo 13. mednarodna veslaška regata, ki bo jutri na Bledu, ena najmočnejših mednarodnih veslaških regat, kar jih je bilo do sedaj na Blejskem jezeru. Vsega bo tekmovalo prek 100 čolnov. Značilno za letošnjo regato pa je, da bo mednarodna v pravem pomenu besede, saj bodo prišli tekmovavci kar iz devetih evropskih držav, namreč iz Avstrije, Bolgarije, češkoslovaške, Grčije, Italije, Zah. Nemčije, Vzhod. Nemčije in Rumunije. Na dosedanjih mednarodnih re-gatah na Bledu so bili vedno v večini domači čolni, medtem ko je bilo tujcev manj. Nasprotno pa bodo letos tujci zelo številno zastopani in bodo v nekaterih disciplinah prevladovali. Samo v disciplini skifov je prijavljenih 12 inozemcev, ki bodo verjetno imeli tudi glavno besedo v finalnem tekmovanju. Tudi v ostalih manjših disciplinah so Jugoslovani precej slabi, tako da se ne bodo mogli uspešno meriti z boljšimi inozemci, posebno ne z Nemci, ki bodo poslali v boj neka- Rokometni finale Gorenjske za pokal SFRJ Nepričakovan, toda zaslužen uspeh Žabnice Žabnica : Duplje 19:16 (5:5) Žabnica — Po več zaporednih Zmagah v osmini, četrtini in pol- I.ETOSNJE OKRAJNO STRELSKO PRVENSTVO , V LJUBLJANI Ljubljana — Danes in jutri bo na strelišču ob Dolenjski cesti v Ljubljani letošnje okrajno strelsko prvenstvo za mladince, mladinke in članice. Danes bo tekmovanje z MK CZ puško, v nedeljo pa z MK precizno puško. Tekmovanje bo ekipno in posamezno. V ekipi nastopajo po 4 Člani iz vsake občine ljubljanskega okraja. Pravico nastopa imajo vsi oni strelci in 'strelke, ki so dosegli na občinskih tekmovanjih predpisano normo. Tisi i, ki bodo na okrajnem prvenstvu dosegli najmanj 430 krogov od 600 možnih, se bodo lahko udeležili tudi republiškega in zatem zveznega prvenstva. finalu je uspelo ekipama Žabnice in Dupelj, da sta se uvrstili do končnega medsebojnega obračuna za zveneči naslov prvaka. Na lepo urejenem igrišču sta se pred kakimi 300 gledavci ekipi sodniku luvanu iz Kranja predstavili takole: žabnica — Mehle, Miklavc 2, Oblak 7, Tonja 4, Pipp I 3, Pipp II 2, Kalan 1, Silar; Duplje — Rakovec, .Teruc 2, Grašič I 1, Grašič II 3, Kenda 2, Vrtač 3, S. Boncelj 1, L. Boncelj 3, Hkavc, M. Boncelj 1, Marinšek. Po prvem sodnikovem žvižgu so najprej napadli nasprotnikova vrata gosti in z uspešnim' strelom povedli z 1:0. Domačini jim niso pustili vodstva in so rezultat takoj izenačilf. Igra je bila v tem delu počasna, ker niso niti eni niti drugi smeli po nepotrebnem izgubljati žoge. Temu odgovarja rezultat v prvem polčasu — 5:5. Po odmoru, ko so se igravci že priučili tehnike nasprotnika, je oživela tudi igra. Domačini so z večjo vzdržljivostjo in boljšo taktiko uspeli nadigrati ekipo Dupelj in so tako pripravili veliko presenečenje, ker so bili favoriti četrtkovega srečanja vsekakor Dupljani. V prihodnje čaka ekipo Žabnice dvoboj, ali z moštvom Tržiča ali Mladosti, kjer bomo dobili končnega zmagovav-ca z Gorenjskega. — M. tere svoje najboljše ekipe, med njimi tudi svetovne prvake v dvojcu brez krmarja. Več uspeha bodo imeli Jugoslovani v četvercu s krmarjem, četrvercu brez krmarja in osmercu, četvercev je prijavljenih mnogo več, kot jih bo lahko veslalo v finalu, zato bodo tudi oni vršili pred-tekmovanja. Našemu zelo dobremu četvercu iz Zagreba bo najhujši nasprotnik ekipa iz Avstrije ,ki je na svetovnem prvenstvu osvojila bronasto medaljo. Osmercev je prijavljenih osem, med njimi samo dva domača, Bled in Mornar. Spet bo prišlo do zanimivega dvoboja med starima rivaloma toda le, če se bo Mornar plasiral v finale na sobotnem predtekmovanju. Osme-rec Bleda in seveda vse druge ekipe vseh treh držav, ki se bodo pomerile v soboto na že znanem veslaškem troboiu, bodo šle direktno v finale mednarodne regate. Jutri bodo torej na Blejskem jezeru zelo zanimive borbe. Tisti jugoslovanski čolni, ki se bodo uvrstili v finale in morda v finalu celo zmagali, lahko upajo tudi na dobro uvrstitev na drugih veslaških regatah v inozemstvu in tudi na evropskem šam-pionatu v Kopenhagenu. Veslaški strokovnjaki z zanimanjem pričakujejo prvi start osmerca z Bleda v tako močni konkurenci, ker prevladuje mnenje, da je to naša naiboljša ekina. Upajmo, da se bodo domači borili z vsem srcem, saj bodo veslali na domači njim dobro poznani progi in pred domačimi gledavci. — P. K. Triglav uspešen tudi v pokalnem tekmovanju Jutri v Kranju četrtfinale Po uspešnih nastopih v prvenstvenih tekmovanjih imajo keg-ljači kranjskega Triglava dobre lučaje tudi v tekmovanju za jugoslovanski kegljaški pokal. Prejšnji teden so najprej zmagali v gorenjski konkurenci (2. Jesenice) in nastopili pred tednom dni v Ljubljani skupaj z ostalimi okrajnimi zmagovavci. Tudi v republiškem pokalnem finalu so bili triglavani najboljši in tako potrdili naslov prvaka v republiški kegljaški ligi. Rezultat, ki so ga dosegli (5008), je sicer povprečen, vendar dovolj dober za prvo mesto. Forma kegljačev je namreč sedaj po zaključku prvenstvenih tekmovanj že nekoliko padla. Skupaj z Branikom, ki je bil v Ljubljani drugi, se je Triglav uvrstil v četrtfinale jugoslovanskega kegljaškega pokala. Tu ima sedaj za nasprotnika Bečej iz Srbije, s katerim se bo pomeril jutri v Kranju. Ugoden žreb daje Kranjčanom upanje, da se bodo prvič uvrstili v zaključni del pokalnega tekmovanja. To bo v Zagrebu, sodelovali pa bodo vsi štirje zmagovavci četrtfinalnih srečanj. — L. S. I I Sobotni razgovor z Jožetom Jurjevčičem Kros bolj zanimiv kot hitrostne dirke Jutri bo pod Ljubeljem drugi moto kros v organizaciji Avto-moto društva Tržič..Hkrati bo to tekmovanje veljalo ■ la posamično in ekipno državno prvenstvo, kar bo prireditev nedvomno napravilo še bolj zanimivo, saj ta naslov zagotavlja udeležbo najboljših jugoslovanskih predstavnikov tega v Sloveniji malo razvitega športa. Da bi zvedeli kaj več o organizaciji tekmovanja, smo se obrnili do direktorja dirke JOŽETA JURJEVCICA, ki je na vprašanja, prav rad odgovoril. f> Koliko tekmovavcev se bo udeležilo ljubeljskega krosa? »Ker bo dirka v krosu z motorji za državno prvenstvo tokrat prvič v Sloveniji, bo tudi udeležba motoristov temu primerno kvalitetna — precej boljša kot lani na ljubeljski progi. Vsako republiko bo zastopala po ena ekipa (4 tekmovavci), le Hrvatsko dve, razen tega pa bodo v Tržič prišli še nekateri vozači izven ekip. V slovenski vrsti bo nastopil tudi domačin Janez Rotar.« # Kako bo potekalo tekmovanje? »Vsi prijavljeni motoristi bodo najprej nastopili v izbirnem tekmovanju, in sicer v dveh »skupinah po 10 krogov. Tekmovavci iz prve skupine, ki bodo osvojili L, 3., 5. itd. mesto, se bodo nato še enkrat pomerili s tekmovavci iz druge skupine, ki bodo osvojili 2., 4., 6. itd. mesto, medtem ko bo naslednja skupina sestavljena iz motoristov s parnih mest prve in neparnih mest druge vožnje. Petnajst najbolje ocenjenih vozačev se bo potem pomerilo v finalu, kjer bodo vozili 15 krogov. Naše društvo Je predlagalo, naj bi v finalu tekmovalo 20 najboljših vozačev, vendar pa tega še niso sprejeli.« #3 Je proga že dokončno pripravljena? Že; pripravili smo jo namreč kar sami na istem mestu, kot je bila lani. Tokrat bo jgj Hko daljša, ln sicer 1600 metrov. Povem naj bo tudi mnogo bolj zahtevaj, saj bodo morali J^^g, dveh mestih voziti P° ^ premagati zelo strm vzp Izpeljati nekaj tel j. Nekaj Izkušenj za i ^ nle so naši člani dobtt%» si lani ogledali »vetoV^lttert. venstvo v moto kr0g k0WnJr dorfu pri Dunaju. Stroj« ki so progo zelo pohvaHU, FJ sebno tudi zato, ke'' n0# davci vidijo skoraj jj, in torej lahko *Pre™8£nca-« movanje od začetka Ao * k, * Bo to letos zadnja na tej progi? hrt ti**0 »Ne, 1. septembra •*» ^ društvo pod LjubeJJ«n P^ dilo mednarodno d,r*° peto krosu, na katero borno ^ vabili tudi tekmovavce i ^ vjetske zveze ln BolgarU razen Švedov v »eJ ^ največ pomenijo.« ~~ JOŽE JURJEVCIC OH lil prodan v Prodam takoj vseljlvo hišo z gospodarskim poslopjem in vrtom — vse V dobrem stanju — V bližini Bleda. Ponudbe poslati | v oglasni oddelek pod »Ugodno« 2386 Prodam NSU prlmo 150 cem v odličnem slanju. Rok Jekovec, Ziganja vas 11, Križe 2391 Ugodno prodam čebelnjak — Pristava 8 pri Tržiču 2403 Ugodno prodam dvoglasne sirene primerne za Fiat 600 in 5 prstov za kosilnico »Lanz«. Naslov V oglasnem oddelku 2405 Prodam betonsko železo preme ra 8 mm. Voglje 88 2406 Prodam dobro kravo po tretjem teletu. Strahinj 65 2407 Otroški Italijanski kombiniran voziček In žensko kolo švedske znamke »Rc\-l.ux prodam. Ber- Či<. Partizanska 4/f 2408 Prodam zelo dobro ohranjen motor Panonla 250 cem s prevoženimi 22.000 km. Vid Drobni, Tržič. JLA 17 2409 Prodam NSU prlmo 150 cem s prevoženimi 12.000 km. Jože Mali, Bistrica 131 (trajbah), Tržič 2410 Samsko sobno pohištvo prodam po znižani ceni. Slavica Kuplen, Kranj, Titov trg 14 2411 Ugodno prodam motorno kolo Javvo aH zamenjam za les. Ogled. C. tftleev 10. Kranj 2412 Prodam hišo. Sv. Duh 57, Sk. Loka. Poizve se pri sosedu 2413 Ugodno prodam topolino. Ogled, Šenčur 176 2414 Prodam dobro opravo s spodnjimi vložki. Huje 11 2415] Prodam motorno kolo BMW 250 cem s prevoženimi 38.000 km. i Letnik 52. Kulturni dom, Sv. j Duh. Šk. Loka 2416 , Prodam dobro ohranjeno kosil-ntCO. Jože Koželj, Ilovka 3, Kranj 2417 Ugodno prodam NSU prlmo za 150.000 din. Hrastnik Franc, Delavska 50 2418 Prodam lambretto 125 cem po ugodni ceni. Dam tudi na ček. Naslov v oglasnem oddelku 2443 Prodam topolino C in nov moped. Pernuš, Zgoša 56, Begunje na Gorenjskem 2444 ksi • mali oglasi Prodam 8 mesecev brejo kravo in 500 kg krompirja. Šenčur 268 2445 Krojaški šivalni stroj prodam. Staneta Rozmana 2, Nečimer 2446 Zaradi selitve poceni prodam generalno popravljen FIAT topolino B s C motorjem. Naslov v oglasnem oddelku 2447 Prodam kravo, ki bo kmalu te-letila. Zalog 45, Cerklje 2448 Prodam češnje za obiranje. 01-ševek 11, Preddvor 2449 Prodam dobro ohranjeno vespo 125 cem. Naslov v oglasnem oddelku 2450 Prodam 2 lepi hortenziji. Stru-ževo 33 ' 2451 Prodam dobro ohranjeno NSU prlmo. Bulalič Miran, Lahovee 43 2452 Prodam nov magnetofon Philips In pletilni stroj Matador. Prosen, Pot za krajem 4, Orehek 2453 Ugodno prodam: leseno hišico 7X5 m, primemo za vveekend, ki se da prestaviti, 300 kg živega apna prese ja nega za teranovo, opornike ln ostale stvari za opaž. Kranj, Delavska 45, Kalvarija 2454 Po ugodni ceni prodam skoraj novo kosilnico. Zadraga 2, Duplje kupim Kupim moped colibri. Tenetiše št. 19, Golnik 2441 ostalo Dentist Holchaker Kranj ne ordinira od 1. do 31. julija 2360 Fantu nudim hrano in stanovanje za pomoč na kmetiji. Matija Križnar, Hafnarjeva 1, Stražišče 2395 Iščemo snažlvko za trgovske prostore. Trgovina Planika, Kranj, Prešernova 3 2396 V službo sprejmemo več delovodij in gradbenega tehnika nizkih gradenj. Prošnje sprejemamo v upravi Vodne skupnosti Gorenjske, Kranj 2419 Tovarna »Sava« zaposli takoj strugarja za delo na veliki stružnici. Nastop službe možen takoj ali po dogovoru. OD po pravilniku o delitvi OD. Pri izboru bo- Izdaja in tiska CP »Gorenjski tisk«, Kranj, Koroška cesta 8 — Tekoči račun pri NB v Kranju 607 1M-135 - Telefoni: glavni urednik 24-75, odgovorni urednik 21-90, uredništvo In uprava 21-90 — Letna naročnina lista znaša 1308 dinarjev, mesečna naročnina 110 dinarjev, posamezna številka 10 dinarjev, sobotna številka pa 20 dinarjev do imeli prednost kandidati z daljšo prakso. Pismene prijave sprejema služba za delovne odnose do 13. julija 1963 2420 Iščem upokojenko ali delavko na 3 izmene za varstvo otroka. Ostalo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku pod »Križe« 2421 Iščem sobo — po možnosti prazno za dijakinjo 3. letnika tekstilne šole Kranj. Najemnino plačam tudi naprej. Zor, Ljubljana, pp. 193 2422 Upokojeni strojni tehnik ener-getik išče kakršnokoli honorarno službo. Naslov v oglasnem oddelku pod »Takoj« 2423 Iščem gospodinjsko pomočnico. Plača po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku 2424 Preklicujem št. bloka 2664 izdanega v komisijski trgovini Kranj. Ivanka Detela 2425 Od Titovega trga do Maistrovega trga sem izgubil denarnico z dokumenti. Prosim proti nagradi vrniti. Pavla Jagodic, Prebače-vo 21, Kranj 2426 26-letni mladenič — tovarniški delavec, želi spoznati sebi primerno družico dobrih staršev. Oddati ponudbe z opisom in sliko v oglasni oddelek pod »Srčna zvesta ljubezen«. Sliko vrnem 2427 Iščem dekle za pomoč v gospodinjstvu in varstvo otroka. Frančiška Rotar, Brod 18, Stvid nad Ljubljano 2428 Iščem okrog 50.000 din posojila. Vrnem z ugodnimi obrestmi. Naslov v oglasnem oddelku 2429 Prazno sobo po možnosti s samostojnim vhodom Išče mirna stanovavka srednjih let. Oddali ponudbe pod »Solidna« 2430 Sobico s posebnim vhodom oddam avtomehanlku. Naslov v oglasnem oddelku 2431 Upokojenki aH delavki, ki dela samo popoldne, nudim hrano In stanovanje za varstvo dveletnega otroka, železniška postaja Žabnica 2432 Delavki, ki dela na 2 izmeni nudim hrano in stanovanje za varstvo otroka. Naslov v oglasnem oddelku 2433 Ne dela jate si skrbi — kam na dopust. V prelepi Povijani je še vedno prostora, za vas. Penzion 900 din dnevno. Takoj stopite po rezervacijo v trgovino Borovo Kranj 2434 Od PredoselJ do Prlmskovega sem izgubil vrv. Naslov se dobi v Predosljah 21 2435 Veletrgovina »Živila« Kranj, Titov trg 5, sprejme v honorarno zaposlitev člstivko pisarniških prostorov. Ponudbe poslati na Upravo podjetja / 2436 Jugoslovanska loterija POROČILO O ŽREBANJU 13. KOLA SREČK JL Srečke so zadele končnicami dobitek din 560 4.000 7720 20.000 00680 40.000 66980 80.000 42730 80.000 97070 80.000 21 600 07671 80.000 6574 L 80.000 94521 100.600 2 400 59582 40.400 544062 400.400 564242 600.400 03 800 63 600 883 4.000 79423 40.000 82363 60.600 87203 40.800 43713 100.000 437403 400.800 446603 400.800 24 800 74 1.000 454 8.000 664 10.000 1804 20.000 55124 60.800 ' 74454 80.000 009524 1,000.800 466414 600.000 05 800 24435 40.000 30175 80.000 62835 ' 40.000 63185 60.000 441075 ' 400.000 16 * 600 26 2.000 36 000 66 1.000 21376 60.000 45696 40.000 51406 60.000 312946 5,000.000 08797 40.000 26007 60.000 41127 60.00-0 68527 80.000 82387 60.000 03 1.000 68 600 73 600 98 800 18668 60.600 26638 S 200.000 416098 2,000.800 9 400 48549 80.400 51169 40.400 74219 80.400 7C>239 60.400 86779 4(1.000 Sprejmem upokojenko aH delavko na 3 Izmene za varstvo otroka. Nudim hrano in stanovanje. Naslov v oglasnem oddelku pod »Križe« 2437 V Stražišču sem našla potovalno torbo. Kranj, Skokova 7 2438 Avtomobillsti, motorist*! Prevleke za sedeže poceni dobite pri Bohorič, Kranj, Gregorčičeva 1 2440 Zakonsko spalnico, knjižno omaro in kuhinjsko pohištvo prodam. Dostavim brezplačno na dom. Horjak, Jesenice, Titova 20 — poslopje banke 2442 objave ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA Če bolehate na želodcu ali Jetrih, žolču ali črevesju, če vas muči zaprtje ali hemorpidi in vam umetna zdravila ne pomagajo, po- ln P9"' svetujte se z zdravnlkoji,^ kusite zdravljenje z prirodnim sredstvom- jte t% * »Donat« vrelcem. Zam* dobIJ°, svoji trgovini - te ga^-rfjffl? groslstičnem trgovskem »fjLr »živila« Kranj, VeletrgjJ* »VIKA« Skofja Loka ln P°dJe no Gorenjka« Jesenice. OBIŠČITE VELIKO• ^,je g Gasivsko društvo P*** j5.^ redi v nedeljo, 30. junijao ^t s sodelovanjem operaledoSCij p» Koknce Suhe Britofa, VESELICO v poleg kulturnega donf1* ho ^ ljah. Za razvedrilo va bije«d! »sekstet« iz Naklega- v ____■--' ^rfcvs Predstojnlštvo *uP"f,uJe *** v Predosljah se zahva"i ^ varovalnlcl Kranj za ^„vil" zavarovalnino P" p W\ GUMARSKI IZOBRAŽEVALNI CENTER pri tovarni gumijevih izdelkov »SAVA« KraOJ raZP,8UJe anje^^ vpis za več prostih učnih mest za strokovno Izobraževa v gumarski stroki. . sC bo^0 ^ Sprejeti mladinci (mladinke v zelo omejenem števiIu'jnega obraževali 2 leti v poklicni šoli gumarskega izobražev za enega od naštetih poklicev: — PRIPRAVLJAVEC POLIZDELKOV — IZDELOVAVEC TEHNIČNIH IZDELKOV — IZDELOVAVEC AVTOPNEVMATIKE tf* Po uspešno zaključni poklicni šoli in po uspešno °Prtjfevafli? VJ^V jemnem izpitu je mogoče nadaljevati strokovno izobr« ^ „riđo" pri* niški srednji šoli gumarskega izobraževalnega centra — POKLICA GUMARSKEGA TEHNIKA. ^Q \>tt&^, Stroški šolanja in oskrbnina v mladinskem domu le g jn ff^« učence. Center namreč izplačuje redne mesečne nag ^ p0dc J de po doseženem uspehu. Delovno obleko in cevij brezplačno. Za vpis veljajo tile pogoji: — uspešno zaključena osnovna šola. — zadovoljivo zdravstveno stanje. — starost nad 15 let do največ 17 let. — psihološki pregled zaradi pomoči Zdravniški in psihološki pregled sta onvezrta za ^afnot Opravljena bosta v Kranju v dneh od 8. do 13. j oyjnil0» vsak pismeno povabljen (prevozne stroške ^?vn0',^ 5. juliJ*' Vse potrebne dokumente nam pošljite zanesljivo 1. lastnoročno napisano prošnjo za vpis; 2. zaključno spričevalo osnovne šole: 3. izpisek Iz rojstne matične knjige: . n|vanJ*' j„l»»t* 4. priporočilo organizacije ZMS na Šoli aH ^Kraju^^ p0ov pri poklicni usn,Cf,t^ndl^ - «, ra vse k*n j,„ tt*^£ 5. prošnjo za sprejem v mladinski dom, ki j° 6. izjavo o sklenitvi delovnega razmerja s tova ^ jd j delkov »SAVA« za dobo 2 let po končani poklicn rajo podpisati starši. y GUMARSKI IZOBRAŽEVALNI CENTER Gregorčičeva »