J'V m P "./., .,; » na teden. MFRIUA imHllviA NEODVISEN UST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI AMERIKA Excellent medium. ST. 83. NO. 83- T m : tiff- CLEVELAND, OHIO V TOREK 17. OKTOBRA 19", VOL. IV. novice. t Konvencija- Slovenske Dobro-del ne Zveze je bila končana v petek. — V pondeljek se vrše volitve. DOBRO DELO - —A' pondeljek zvečer se vrst volitve novih uradnikov pri Slovenski Dobrodelni Zvezi, ki i^le pričela s konvencijo v pondeljek 2. okt. Delekatje so v največji slogi ureVlili izvrstna pravila in obstoj ter krasen procvit Zveze je zagotovljen. 'Blagajna kaže dobro premoženje v tako kratkem času, pa tudi število članov neprestano napreduje. To zvezo zlasti pri-, poročamo onim rojakom po 1,državi Ohio, ki še niso pri nobenem društvu. Za vse podrobnosti lahko zVeste od1 glavnega tajnika katerega naslov dobite v našem listu. Tudi v Clevelan-dr sc že giblje, da se ustanovi novo društvo, ki bi se priklonilo Zvezi. Sklenilo se je, da *se plača $300 smrtnine in en dolar podpore za vsak dan bo lezni za en dolar na mesec. , To je majhen asesment, če pomislimo. da gre cilj vseh Jed-not na toi da pobirajo velike asesmente, da so člani potem toliko bolj gotovi, da pridejo res Uidi do podpore in smrtnine. Pri nas je še vedno mnenje, da se mora za mal denar veliko ponuditi, kar je pa zelo napačno. Več i>o denarja, tim bolj gotov je član, da bo dobil vse pošteno od one Jednote, kicr je Zavarovan. Petindvajset centov na mesec pomeni veliko za vsako Jed'noto. Bmpvske organizacije še danes^iso na čistem, koliko bi se moralo računati za asesment tako, da bi bil vsak član gotov vsega, za kar je zavarovan. UTaše organizacije so ml^le, veliko je mladih ljudij notri pa tudi starih. in treba bo premisliti, da čez kakih 15 let bo smrtna kosa zelo pobirala ljudi. Eno je po gotovo pri Slovenski Dobrodelni Zvezi, da jako dobro napreduje. In napredo-va bo še bolj. Saj je v teku enega leta dobila skoro 400 članov, in kakor je vsak napredek počasen, toda gotov in siguren, tako je tudi tukaj. Kdor rojakov še ni pri društvu, naj pristopi, če živi v Clevclandu, k domačemu društvu. Zapisnik kovencije pa priobčimo v eni prmodnjih številk. g| "—V našem uradu sta se zgla-sila i3Jokt. vsled suspenda-i cije duhovnega vodja K. S. K. Jednote znana delegata iz New Yorka g. Ivan Zupan in J os. Cvetkovič. Upravo naše tiskarne sta vsestransko pohvalila. Gospod Mike Cegare. (Ivan Zupan) bi se rad mudil nekaj dnij v naši naselbini, pa se mu je mudilo domov. Splošno je ugajala delegatoma naša naselbina in društveno gibanje. Odpotovala sta preko Niagara • Falls v N> Y. Mike Cegare bo spisal zanimive črtice o svojem potovanju po zapadu. -»-Iz New Yorka je prišlo sporočilo, la so prišli pipei. kon- —Vas hočejo obdavčiti za dva milijona dolarjev, in pred-110 bo ta dolg plačan, bode te dolžni štiri milijone dolarjev. Če si vi sposodite $1000 na banki, in plačujete 6 odstotkov obresti, ste v dvajsetih letih (plačali $1200, po ste dolžni se vedno §1000. In če dva milijona za mestno elektrarno ne bo dosti, bo treba še dveh milijonov. Znana je pa tudi stvar, da čim veČ uradnikov imamo, tem bolj pokorni moramo b'ti. I radniške države, kot so Avstrija in Nemčija, so slabe Pred vsakim slugom kakega urada se morate odkrivati. In tako bo tudi tukaj, če prevzame mesto vse na svoje roke. Tisoče mestnih uradnikov, tisoče i>otov in tisoče iskanj Zato je pa treba dobro premisliti, /akaj naj bi se volilo za 3-mi-, 'ijotia dolarjev bondov, da ne ho potem kateri zdihoval, da plačuje prevelike davke. —Umrl je Anton Peterlin, Star 70 let. V mestni bolnici \! Warren sville je bival rad 1 let.* Doma je Poljan pri Sknfji Toki. V Ameriki zapušča dye hčeri , ki stanujeta nekje v Denver. Colo. V St. John bolnici je umrl roiak Ignac Molek. duma iz Vmbrusa pri Žagradcu V stari domovini zapušča ženo in enega otroka. Ta rojak zopet •n bil pri nobenemu društvu. Žalostno. • Starišem Špehek jc umrl 4 'lilij ^tari sin, in starišem Jape) tudi sin. —Jao lepo se je obnesla vinska trgatev Slovenskih Soko-lic v nedeljo v Knausovi dvorani. Viničarjev in viničark je bilo mnogo, ki so vsi dobro pazili,, da ni kdo preveč grozdja kradel. Vsak je dobil pravično sodbo za tatvino. Mladega sveta se je v iPvorani mnogo nabralo. in zabava je bila vsestranska. Nova odredba v Knausovi dvorani je, da se točijo pijače sedaj v prvem nadstropju. mesto v istih prosto-1 Iti kot prej. Nova postava zahteva. da se pijača v onih pro-sorih. kjer se pleše, ne sme točiti. radičesar se je pripravil poseben prostor v prvem nadstropju. Po našem mnenju je pa vseeno, če se kdo napije v prvem ali drugem nadstropju. Veselica se je pa ugodno zaključila. ■ —Blaznikove pratJke za leto 1912 imamo v zalogi. Cena 10 centov komad, s pošto 12c. —V soboto se je ustanovilo novo društvo v Newbnrgu. in sicer ženskno društvo. Pristopilo je 15 članic. Imenuje se 'Narodne Slovenke". Društvo spada k S. D. P. Zvezi v Cone-niaugh. —Tudi v Clevelandu nameravajo ustanoviti v torek zvečer, 17. okt. društvo. Prvi shod se vrši v torek ob 7. zvečer v Korcetovi dvorani. Nameravajo ga priklopiti k S D P. Z.. Kdor ni še pri društvu, naj bride Župan umoril svojo taščo. Iz Bra seva poročajo: Župan Oregbr Csedoe v Csiktapolczi na Ogrskem se je ločil pred dvema letoma od svoje žene. Ker pa je imel svojo sedai 6 letno hčerko zelo raid je skle- iički 111 druge senzacije iz stare domovine, že v New York Vse to blago je bilo naročeno ( nil, da se zopet poroči s svojo za veselico "Narodne Dobrodel-, ločeno ženo in je tudi vse princ Družbe" in je bilo nalašč pravil. V nedeljo je prišel ob-za to veselico narejeno v oko- iskat svoja hčerko in svojo !o-Uci Ribnice od tamošnjih pre-Jčeno ženo, ko pa je stopil v ' ___jv, ki imajo v Clevelandn j nieno stanovanje, ga je njena , tisoče sorodnikov. Zato pa mati vsa besna napadla. Da se ini te družbe ne smejo po- je ubrani!, je zgrabil za nož in i da se vrši v petek, 20. ga sunil divjajoči ženski v pr- Povshe. Hfbbing, Mfnn so nad- - — " ' ' * ' M. J. Kraker, Ana- Konvencija K. S. K. Jednote. Kolera in Italija. Kitajska republika \ ....... Nemanič je še ob zaključku konvencije pokazal, da mu ni mar za pravico. Pri volitvah je bilo navzočih 112 de-legatov, a dobili *o ven 118 glasov; šest glasov je bilo sleparsko oddanih, in sedajne glasilo, Am. Slovenec, je tako zopet prišlo na površje. Priča so vsi delegate, da se je vršila pri teta goljufija. Nemanič ni hotel poslušati ljudij, pač pa je zaključil konvencijo. Nemanič, Kranjec in Ivec niso več izvoljeni glavnim uradnikom. Jecl italijanskimi vojaki v Tri- Ameriški - Kitajci zbirajo po V petek zjutraj ob eni uri se je zaključilo XI. glavno zborovanje K. S. K. Jednote. Zaključilo se« je z viharnim protestom večine navzočih delegatov, ker zadnji čin, ki se je zgodil pri zborovanju, je bila sleparija. Navzoči delegat Mr. John 2ulič nam poroča: ''Kje je vendar pravica? Ob koncu zborovanja se je šlo za Glasilo led note. Kandidata sta bila "Am. SI." in Cl. \merika." Delegatje so volili. Uradno ie bilo navzočih t 12 delegatov, ki so bili tudi prešteti pred volitvami, a našteli so 118 oddanih listkov. "Vprašanje je od kod je prišlo Sest listkov, kateri so hiti preveč oddani ?? 'Enoglasno Fmo vsi protestirali zoper nepravilni izid volitev, toda Nemanič se ni oziral na naše proteste. Naj stvar obstoji kakor je, dokler novi odbor ne prevzame gospodarstva v Jednoti, ki bo natanko razsodil in dal društvom, ivedeti, kako se je godilo." S činom* krivice in sleparije ie torej Nemanič zapustil zbo-rovalno dvorano. Da je to resnica. so nam potrdili vsi delegate, ki so se mudili v Clevelandu po konvenciji. Glasov je bilo oddanih 118, delegatov je bilo samo 112. Za "Am. Slovenca" je glasovalo 63 delegatov, za Clev. Ameriko" 54 delegatov in eden za "Narodni Vcst-nik" skupaj 118 glasov. Ker je prišlo 6 glasov po slepariji na dan, in ker z gotovostjo lahko te glasove odštejemo od onih oddanih za "Ani. SI.", dobimo, da je dobil slednji list samo 57 poštenih glasov, toda če bi se vršila volitev še enkrat, bi "Am. SI."1 propadel prav gotovo. Pa kar je. naj bo. Alo-goče bo kdo drugi skrbel, da se stvar v red spravi. Zato Imamo primerne oblasti. Po novih pravilih ima Jedilo-ta 20 glavnih odbornikov, 5 več kot prej. Tudi nima predsednik več pravice imenovati pravno-prizivni odbor, pač pa ga volijo delegat je. Prej je predsednik imel pravico pre-meniti kraj in čas zborovanja z dovoljenjem glavnega odbora. Sedaj pa lahko to naredi, če 11111 večina društev tako dovoli. Sploh so naredili delegatje nova pravila jako izvrstna, primerna za današnje razmere in jih vsi prav hvalijo. Novi uradniki, katerim je podeljeno gospodarstvo Jednote za nadaljna tri leta. so: Paul Schneller, predsednik. Calumet, Mich. Frank Boje, T. podpredsednik. Pueblo. Colo. Marko Ostronič, II podpredsednik, Pittsburgh, Pa , Jo*. Zalar, I. tajnik, Joliet, 111 Jos. Rem s, II. tajnik, New York. N. Y., Johri Grahek, blagajnik, Joliet, III., Mart. Muh'č. zaupnik, Forest City, Pa.. Anton Golobič. Joliet, II!.. Avg. Poglajen, Chicago, It1. John Mra-vintz, Pittsburg, Pa. XJeo. Thomas, Pufeblo, Colo in John 111. John Žulič. C-eveland, O. in Frank Petkov:tek, VVauke-gan, III. so pravniki Duhovni vodja je bil izvoljen enoglasno Revi- Jos, Tomšič i z Forest City. Pa. dočim je dobil dr. J. Grahek 77 glasov dočim je dobi! vodeni doktor Ivec iz Jo-lieta samo 35, kljub temu, da je razdelil na stotine svojih kart med delegate. Pri tern, ie pa kot obtoženec glasoval ves gl. odbor. Pri glasovanju glede doma «<• Li.'c 69 detegiiiuv proti njemu za dom, p* ie Nemanič predlog, oziroma glasovanje (.uglasil neveljavnim, ker pred-V>i' ni dobil dvetretjiuske večine', kar r namreč 16 glavnih odbornikov, je trdna priča, da se bo delalo vse v blagor vseh članov jednote, ne pa za nnav-he odvetnikov. In nova pravila kažejb. da se 1>o delila vsem Članom enaka pravica ter se bo ta najstarejša in najbolj bogata. slovenska organizacija v polisu, je začela divjati kolera, ki je bolj nevarna kot Turki. TURŠKI PARLAMENT. Tripoli*. 16. okt. Med italijanskimi vojaki, ki so se tukaj izkrcali* je začela divja tj ko I era. Nad 30 vojakov je že obolelo in 22 jih je umrlo za kolero. če se ta bolezen med vojaki razširi, tedaj se jo morajo bolj bati kot vseh turških topov. Italijani so tudi imeli velike sitnosti pri izkrcanju vojaštva. Italija se tudi boji, da bodejo Turki po turškem cesarstvu naenkrat planili liad Italijane, in da zna nasfatii »plošno klanje kristijanov. Nemčija si vse prizadeva, dfi Turke pomiri in je tudi že zagrozila. da je Turčija odgovorna za vse izgrede. Carigrad, 14. okt. Danes je bil otvorjen turški parlament, in prebral se ie prestolni govor. katerega so vsi poslanci z velikim zadovoljstvom zveli na znanje. Turčija opravičuje svoje korake v vojni z Italijo. Turški sultan je pripovedoval, da se je trudil, da odvrne vojr no nemarnost, vendar so Italijani prehitro postopali in začeli z vojsko v trenutku, ko se je Turčija trudila, da zbriše madeže prejšnje vlade iz zgodovine. Ko je sultan nehal govoriti, sta dva turška duhovna molila za sultana in za srečen konec vojske, nakar sta Italijo slovesno preklela. Vojna stranka ima veliko večino v parlamentu, kar je znamenje, da vojska med obema državama se ne bo kmalu končana. Mirovna konferenca, ki zborujejo v Bernu v Švici, je obsodila postopanje italijanske vlade napram Turkom. Italijani so pa svojo vlado dobro zagovarjali in grozili z izstopom v konferenci. Važnejših dogodkov na bojišču ni. Italijani hitijo pošiljati nove čete v Afriko. Zjedinjenih državah denar za revoluciji v domovini. McNamara. Los Angeles, Cal., 15. okt. Dosedaj še niso zbrali niti enega porotnika k obravnavi proti bratoma McNamara. Pravijo, da bo sploh težko dobiti u porotnikov, ki bi sodili pri obravnavi in da se bo slednja najbrž preložila. Najmanjši konj. Stotnik Luickey je podaril angleški kraljici najmanjšega dosedaj znanega konja. Konj meri samo 27 palcev na visokosti in je star 4 leta. V Mexiki ni miru. Mexico City, Mex., 16., Vladne in uporne čete se še vedno borijo med seboj. V Mexiki ni miru V nedeljo jih je bilo v neki praski naa zidal z dovoljenjem gl. odbora, smo zopet protestirali in se sklicevali na konvencijo ki rraj stvar uredi. 'Anton Nemanič, predsednik Jednote, se je večkrat izjavil, kako velikanska potreba je za led noto lastni dom, nadalje se je izjavil in pridiga« po Ani. SI. da bo nosil dom velike dobičke in se Im) izplačeval. Vse I to so bile samo lepe sanje in zapravljive domišljije, ker pri domu ima Jcdnota do danes že osemsto dvainšestdeset dolarjev čiste z&ube. To smo mi vedno povdarjali, da bo hiša pes ta zguho, a nam nihče ni j^vrjel. Sedaj so se pa delegat je i na konvenciji sami prepričali iz ktvjig, da je tako, nakar so otni dom zavrgli. Trma ga zidala, trma je prinesla dolg, In trma je vzela narodu skoro devetsto dolarjev pri tem domu. ■$> ' ; ;; 1 Zakaj so delegatje dom za-•vrgfi? Tu podajetno šest vzrokov. da bodejo ljudje vedeli, kako se je delalo s člani Jednote, in da bo vsakdo na čistem ede tega. r. Predsednik je kupil zemljišče za Jednotni dom na svojo roko z dovoljenjem gl. bora, in se pri tem ni oziral na želje naroda, ki je zahteval, da ker on plačuje asesmente, ima tudi pravico besede pri gospodarstvu. Ljudska volja se ni upoštevala, pač pa tr-enega, zato je pa tako pri- 2. Sodnja oblast je dovolila Nemaniču samo devetisoč dolarjev za zidavo Jednotnega doma in nobenega centa več. 3. Pravila jasno in odločno povore, da je predsednik upravičen oskrbeti urad gl. odbora, tor pa pravila ne dovolju-da bi se zidale zraven dvo-in kleti, ki so popolnoma S tem je gl. pred-Nemanič zopet hudo pravila, ker je mesto in mokre je dokazal, kot MM ki mu dom več larjev. 5. Ker je gl. predsednik Nemanič s silo grozil članom Jednote, da jih bo suspendiral iz Jednote, če ne plačajo posebnega asesmenta, ki ga je naložil za pokritje stroikov članom Jednote. To je zelo proti postavam, in mi smo tedaj že povdarjali, da če bi se vsi člani uprli in ne bi hoteli plačati onega asesmenta, bi Nemanič s svojim domom pogorel. Ker je pa bil zvit, je grozil s silo, s suspendacijo članom, kar je protipostavno. delovanje pljuč, rijuča postajajo bolj močna in neppri-stopna bolezni in bacilom. Tretjič pa, kadar se je bolezen sflsica že pojavila pri nas, je treba skrbeti, da pri moramo hitrejše kroženje krvi in hitrejše delovanje pljuč, in to se najboljše zgodi z mrzlimi polivi. Sleci»e se do pasa, in druga oseba naj vas poliva s hladno vodo. Polivanje vode na ledja pa ne snif trajati dalj kot tri minute, in ko ste gotovi se morate hitro ddbro obrisati, obleči in skušati, da postanete gorki. Sekajte drva, ribajte tla. napenjajte se. samo da po- ni« 8V< jevsti 6. Hudo je prekršil Nema- stanete gorki. Glavno pravilo nič Jednotna pravila in sodnij- pri tem je: Polivanje ne sme sko povelje, ko je preostanek za pokritje stroškov pri zidavi doma vzel iz smrtninskega sklada Jednote, kar je po postavah jako prepovedano in kaznivo. Nemanič bi bil upravičen plačati preostanek samo iz posebnega sklada, ki bi ga moral razpisati, toda če člani ne bi hoteli plačati, ne bi dpbil nič. Edino kar dovoljujejo pravila ie, da sme tajnik povišati asesment, če bi bili stroški večji kot dohodki, to pa le v slučaju posmrtninskega sklada in ničesar druzega. To so glavni vzroki, zakaj je bil Tednotni dom zavržen. Ko se je o tem glasovalo, ni predsednik Nemanič nič naznanil delegatom, da se mora dom zavreči z dvetretinjsko večino. Ko se je naznanil rezultat glasovanja — 60 contra 40, je pa Nemanič enostavno dejal, trajati dalj kot tri minute, in pred polivanjem in po polivanju morate biti gorki. Tako polivi so dobri vsako jutro, zvečer je pa ravno ta stvar jako dobra za noge. Vzemimo vode v po sodo, in polivajmo si noge po kolenih in navzdol, pa ne dalj kot tri minute. Potem pa hodimo toliko časa da s ogrejemo. Pri vseli teh polivih se pa čuvajmo prehlada, posebno pre piha in mrzlega zraka. Zdrav in pameten človek pretrpi te naloge v najhujši zimi, samo če se ravna natančno po pred pisih. Proti sušici je zelo dobro podnebje v visokih krajih, kjer bodete našli le teško sušičave ljudi Komur je mogoče, naj hodi po gorah. Redko se pa da sušica izko-reniti. kadar se je že vlegla v rHjuča in jih požrla večji del. ta zavrže glasovanje, ker nima Kdor je susičav in če hoče zve-rlvctretjinske večine. c« more še ozdraveti, naj To so suha fakta iz konven- j Vzame posodo s čiste vodo, in ji je, ki jasno kažejo kako tiran- v to posodo naj pljune ono. sko se je celo tam postopalo, kar mu pride iz pljuč, ne sline. V roke moramo dobiti še ne-(če ostane ta pljunek iz pljuč kaj zapriseženih izjav, ki so na vodi in plava, tedaj se da nam na razpolago, pa bodemo bolezen še vedno ozdraveli, ka-tegu Človeka lahko še v boljši dar pa pljunek pa pade na dno. Uči pokazali, če bo treba. Ni tedaj je prepozno, in vsi zdravniki vam ne morejo nič pomagati, kakor tudi nol>eno zdravijo ne. Pljunek je utonil, ker se nahaja v njem velika množina bacilov, po čemur sodimo, da so vsa pljuča preprežena z bacili torej se ne more več pomagati. še vseh itn i j konec. Sušica. Najnavadnejša bolezen, ki ugonobi milijone delavskih živ-jenj, se imenuje sušica. Ta bolezen je že dobila ime — de-avska bolezen. Dobro je torej če našim čitateljem nekoliko Kidatkov podamo, da vedo, kavo se braniti in se boriti proti njej. Mehkužen človek najlaglje podleže vsakov rstnim boleznim.. Čim slabši je kak organ človeškega telesa, tem prej bo ta organ »bolel. Ako je pa eelo te-o utrjeno, so tudi vsi organi dobri, in bolezen se le teško >rime človeka. Sušica je pljučna bolezen, in nastane večinoma po sušičastih >acilih, ki se vjedejo v pljuča. oj na tisoče privržencev, tedaj so se farizeji zbali tega človeka in mu prisegli smrt. Vstal je proti njemu narod, njemu na čelu farizeji, ki so narod nahujskali, in obsodili so pravičnega na sramotno smrt na križu. Tako se je zgodilo pred 1911. leti. Vprašanje pa nastane se-daj, kaj bi se zgodilo danes, če bi krist prišel še enkiat na svet in začel razlagati ljudstvu iste nauke, ki jih le že enkrat učil. Prvi proti njemu bi vstali farizejci. ki bi ga prokleli in se izjavili, da nčj državi in cerkvi nevarne nauke, da šunta ljudstvo k javnemu puntu. Krist,je hodil bos po zemlji, sani se je izjavi, da nima prostora, kamor bi položil svojo trudno glavo; ptice pod nebom imajo svoja stanovanja, zverine na zemlji svoje brloge, Sin človeka 111 Roga pa nima mesta, kjer hi se odpočil. Tedajno ljjhd-stvo je veroval da bo dobilo lešnika v osebi mogočnega kralja, ki bo s krvjo in požigom rešil ljudstvo iz telesne suž- To j« bil Krist tedaj, ubožcu, siromašen, živeč v zaničevanju posvetnega blaga In danes? Farizeji se oblačijo v svilo, zlato in srebfO. Kopičijo velikan sko premoženje, skazujejo se ljudem božje časti, svet je pO «tal bolj nialikovalski kot pret tisoč leti. Tnteresi farizejev se nikakor ne morejo strinjati interesi Onega, ki je hodil bos po svetu. Edino dobro tlošel bi bil Krist danes pri stromas nib delavcih, ker jih enakost po ložaja združuje. Če bi danes Krist tako delal tedaj bi proti njemu vstali kapitalistični vladarji, kralji, cesarji 111 princi in gorje Kristu če ne bi imel zaslonube pri narodu. Ker ie Krist pred 1911 leti govoril dobro in delal po mišljenju naroda, so ga farizeji in vlade pribile* na križ. vDan danes pa farizeji kličejo na po moč vlade in oboroženo silo, če nimajo dovolj ugodnega življenja, če nimajo zlata in srebra. Predstavlja se nam slika Krista na križu, govori se nam kako je trpel a danes trpi narod. Ljudstvo ne ve, da je treba najprvo delavske pijavke in farizeji seznaniti s takim križem, potem bi bilo šele dlobro. Dela govorijo, ker besede farizejev niso nič vredne. Če bi se mi ravnali po dejanjih 50 odstotkov naših farizejev, tedaj bi bilo še slabše. Zato bi pa morali farizeji iti sami z lepim siromašnim vzgledom naprej, da bi jim ljudstvo sledilo. Sledite stopinjam Krista, vi ia-rizeji, podajte čiste njegove nauke, pa bodete dobili ves svet. Lažje gre kamela skozi šivankino uho, kakor bogatin v nebesa. Kako krasno osvetljuje to današnje razmere Jezus je bil siromak, on jt iotel trpeti, t o (hi tega današnji farizeji nečejo. Pravijo, da se mora živeti. Da, da, to tudi mi pravimo, toda ne s kopičenjem bogastva, kar je proti vristovim naukom, in živel bo vsakdb vedno, dokler bo imel 'dve* zdravi roki, in dokler bodete z narodom pravično postopali. Dokler ste ljudje, vas bo narod vedno podpiral, da pridete skozi življenje, dasi siromaku delavcu danes ne preostaja mnogo za živež. Da, če bi bil Krist danes na svetu, bi gotovo imel tudi bič. Pa kaj se brigajo farizeji! Njim je dobro. Znojilčevega Marka božja pot. fapadi ikei bodete imeli vedno Dr. MMi? PAIN-EXPELLER1 v svoji hiši in 0« ga bodete rabili po predpisih. 25c. in 50e. steklenice v lekarnah. Čuvajte se ponaredb. .!•. MOTOi a OS, 11» had tt. lMrTirk.L V Dr. RUbUrj**« Congo Pilule oUjtaJo. I (13«. »II Me.) Slovenska gostilna. Se priporočam Vojakom v obilen obisk mojih dobro urejenih prostorov, in obljubujem dobro postrežbo. Dobi se najboljše staro in novo vino. V sreliScu tovarniških prostorov. Svoji k svojim 1 ALI STE ŽE PONOVILI NAROČNINO? SAMO $2.00 i & O t ► SLOVENSKA iftoR =im ANA, MIHAEL SETNIKAR, «131 HT. CLAIH Air T»l. Prlnoatan IB44 L. Priporoča rojakom In društvom prvo slovensko dvorano v Clevelandu za veselice, igre, za poroke in krstne slavnosti kakor ttidi z a vse druge prilike. Priporoča svoj dobro urejeni saloon. Svoj k svojim! FRANK SAK$EFt 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. PODRUŽNICA: • • # / ■■ ■ 6104-St. Clair Ave., N. E., Cleveland, O. Pošilja DENARJE V STARO DOMOVINO brzo in ceno. V Avstro - Ogrski izplačuje denarne pošiljatve c. kr. pošttoa hranilnica na Dunaju. 4 Izdaja ČEKE ALI DENARNE NAKAZNIOE za dobre, solidne banke; za Slovence na pr. na Kreditno banko v Ljubljani. MENJA DENARJE po dnev* nem kurzu.- PRODAJA PABO-BRODNE IN ŽELEZNIŠKE LISTKE za vsako prebomorsko družbo po izvirnih cenah. Vsak potnik mora paziti, da pride na pravo številko: 82 Cortlandt St, New York. Vsa pisma, pošiljatve in nakalnice se imajo gladiti na: PRANK SAKSER. Ako želi kak rojak v Zjedinjenih državah ali v stari domovini kaj poizvedeti, naj se obrne name ter mu drage volje dam odgovor. "Znamenito je, kako Severovo zdravilo za obisti in jetra pomaga pri zdravljenju raznih obolenj jetar, obisti in mehutja. Gotovo nadkrilja mnoga druga zdravila". • J- Kalaš, Michigan City, N. D. Tam kjer zavija široka in gladka cesta, ki veže Ljubljano s sosednjim Štajerskim, v ozko sotesko, imenovano Črni graben, s*; dviguje na levi strani dokaj visok hrib. ki je proti cesti izpremenjen v velikanski kamnolom. Na vrliu se hrib širi v prijazno planoto, spredaj Obraslo /. mladim gozdom, v ozadju pa obdelano v njive in travnike: tam stoji sredi lepega sadnega vrta zidana in lepo pobeljena biča. okrog nje pa do-' bro ohranjena gospodarska poslopja. To je selo Znojile Tn^fb v rasti, k<> st> je vršila naša povest, gospodinja pridna vdova s šturomi otroki in dru/ino, ki jo ie morala imeti pri svojem širnem posestvu. Dvanajst glav goveje živine je bilo vedno v hlevu in poleg tega lepo Število drobnice, ki ji je bila, gorska lega jako prikladna. Ranji Znoj;lec je umrl nagloma v najboljših, najkrepkejših letih in za njim je morala skrbeti in se truditi vdova Ana, če in lisp, sladkarije in potvice, ure in nože, čipke in ogledala in orglice, oh muzike — muzike! Dalje prihodnjič. Mali oglasi. nil komaj dvanajsto leto. Glede teh se ni. Ana nikdar pri-toževaJa. Edini Marko, drugi v vrsti otrok, ravno šestnajstih let, je prizadel včasi materi nekolike skrbi; ne da bi bil poreden ali hridoiben, — ampak dlobrosrčen deček je bil. Samo duševno ni bil tako razvit, kakor drugi v njegovih letih. V prvi mladosti je prestal hudo bolezen, in ta mu jepustila svoje sledove. Mislil je počasi, in marsikaj mu ni hotelo na noben način v glavo. Tudi v šoli, ki jo je moral obiskovati šest let, ni bil prišel tako daleč, da bi bil zmožen pisati in brati. A doma, posebno v hlevu je znal pravo ukreniti; od je živino najbolje krmil, vselej vedel je li ""dimka" ali "mavra" bolna, t nikdair pozabil na potrebno število plaskovja za drobnico, dobro že za plugom hodil ; sploh je bil najboljši pastir in hlapec. In kakor je svoja opravila točno izvrševal, 'je bil pa tudi v svojem početju in ravnanju silno svojeglav in trmast, kakor je to pri vseh ljudeh navadno, ki so v duševnem razvitku zastali. Prav lepo je bilo treba ravnati ž njim, s silo in ostrimi povelji ni bilo ničesar opraviti. To je materi Ani prizadelo včasi bridko uro, a tolažila se je s tem, da bo Marko z leti tudi pametnejši, posebno ker je pri delu tako priden in vesten. Puščala ga ni rada kam cfrugam, v tujo tovaršijo ali družbo, in z dobro besedo ga je znala skoro vselej pridržati doma, ako je starejši brat Peter krenil kam k sosedom. Pa saj je bilo tudi lepo doma! Hiša je stala na malo vz-. vi smem porobku. Obrn jenega z licem proti jugu, in ves dan je sobice sevalo prec} kame-niti prag. Na levi si gledal tesno dolino, obrobljeno z gosto, zaraslimi gorami, ki se je po nji vila velika cesta, in je ž njo vštric tekel srebrn potok; na «iesno je zazrli oko široko van proti MeiVkšu in v ozadiju sive kameniške in koroške planine. Po sadnem drevju okrog hiše so skakali in peli ščinkavci in strnadi. spodaj pa nad gosto, termiozeleno travo so letali pisani metulji. Kako prijazno je zvenel veliki zvonec, • ki ga je nosila stara, malo m^tzasta j 4'dimka" krog vratu, ki se je' pasla z drugo govedino v bre-pod hišo, in kako smešno se postavljala in drvila dva ovna in se trkali z glavaje kar otlo zadonelo izza ►vja. Kodrasti Turin pa je in skakal krog njiju in 1. Marko je sedel pod de-— drobnico in re-žlice: včasi pa je vstal, zgrabil na kratek držaj navezan bič. spleten iz starih vrvic, zasukal na daleč okolu sebe, nil nazaj in glasen bičev. je je odmeval od nasprot-gozda; potem je zaukal in iz celih prsi — jti u-u—je šlo z brega v med seboj, in zlasti otroci niso prišli mnogo v dotiko z drugimi ljudmi. . Materi Ani je bilo to skoro najljubše; vendar je vedela kot pametna žena, da treba človeku včasi večje družbe in daljšega pota v svet. Kdor je videl le domačo vas in domačo cerkev j ta ne ve mnogo povedati, iti ne zna, kako ravnajo drugi ljudje in tudi ne ume včasi kaj boljšega spoznati in svetovati. Sama seveda tudi ni hodila daleč na okolu; najdaljša pot je bila vsake dve leti enkrat v Ljufbtjano, če v obli ž ju svojih rejenih volov ni mogla prodati, in vsako leto enkrat na božjo pot na LinVbarsko goro; tja je vzela Petra in Marico in enkrat celo Marka: ker se ji je bil pa tedaj skoro izgubil, ga ie odslej puščala, doma, ako-ravno se je vselej hudoval zaradi tega. Milo je okolo sv. Jakoba, ko so Znojilčevi nakladali ravno pokošetio seno, gorsko trdino; vroče solnce je pripekalo, duh sena je pa polnil zrak nad malim pašnikom, kjer so grabili naši znanci. "Pozni ste. pozni!" je za-klical majhen postaren mOž, ki je prišel po stezi mimo. noseč grablje na rami. 4 St. Clair ave. Potem se pa vrši vsak pondeljek shod. (84) Saloon naprodaj. Dobra prilika za onega, ki zna slovensko govoriti. 6501 St. Clair ave. Vogal Addison Rd. (84) POZOR! Slovenski čevljar Rojakom v naselbini naznanjam. da popravljam stare čevlje po najnižji ceni in sicer naredim ravno tako trpežne kot nove. Nadalje naznanjam, da kupujem in prodajam stare in noye čevlje izpod druge roke. JERNEJ KRAŠEVEC, 5913 St. Clair ave. (83) Dva fanta dobita takoj delo. Eden, Ip zna sekati meso, drugi pa za vožnjo z grocerijo in mesom. Vprašajte pri M. Janežič, 15706 Waterloo Rd. Collinwood, O. Za odrasle in deco. Vrednost Severovega Anti-sepsola in njegova mnogovrstna koristnost se ne more preceniti. Popolnoma očišča' in raz-okuža ustno duplino in zobe, odstranjuje zobno okamenino, prepreča razpad ohranjuje zdrave zobe ter jih čuva čiste in bele. Kot ustno izpiralo ga lahko rabijo s popolno varnostjo odrasli in otroci. Tudi je koristen pri zdravljenju raznih obolenj nosa, grla in drugih na-avnih duplin. Na prod • - .. ke naselbine dvo-nadstropna, zidana iz opeke, dVe prodajalne,, 6 stanovanj, kar prinese skoro $150 na mesec renta. Sedaj ie notri čevljarska prodajalna in modna trgovina. Se proda vse skupaj samo za $i8.oco.oo, in odtega se plača $2000 takoj, ostalo pa na male obroke pc 6co. S Ulmer, 627 Williamson Bldg. (85) HT DELO! ^ Neoženjene ženske in deklice dobijo delo. Starost se zahteva med 16. in 40. letom. Delo je v tovarni za gumijeve čevlje. Stalno delo. Mi plačamo, dokler se uči delati čevlje 10c na uro onim, ki so stare nad 18 let in osem in pol na uro, pod 18 let starim. Delo se lahko nauči in po nekaj tednih šole se zasluži lahko od $1.25 do $ft.oo na dan, kakor ie kdo zmožen. Imamo mnogo deklic, ki zaslužijo $2.00 na dan. Angleškega ni treba znati. Dobi se tudi stanovanje po nizki čeri. Pišite na The B. F. Goodrich Co. Akrcn, Ohio. (87) FRANK RUSS javni notar. Izdelujem vsa notarska opravila v slovenskem in angleškem jeziku. —• Zvečer v pisarni 6104 St. Clair ave. Pozor! PITTSBURG! Pozor' Vsem Slovencem in Hrvatom v Pittsburgu se priporočam v obilen obisk mojih prostorov na 48. cesti, Plumer in Butler St. Točim vedno sveže in najboljše pijače ter sem edini slovenski gostilničar v mestu. Objed- • nem z gostilno ie združen "SOKOL HOTEL" kjer »mam pripravljeno vedno čedne prostore za prenočišče. Dobra postrežba in umerjene cene. Rojaki k rojakom Se priporočani. JOHN GOLOBIC, gostilna in hotel, vogal 48. Plumer in Butler St. (101) Pittsburg, Pa. Vsem Slovencem in bratom Hrvatom po širni Ameriki naznanjamo, da smo dobili več železniških voz brinja iz stanega kraja, iz katerega se bode kuhal v naši lastni distileriji že vsakemu dobro znan pristni K r a k e r je v b r i n j e v e c. Eden od najbolj izkušenih zdravnikov v Evropi, Msgr. KNEIPP, piše v svojih zdravniških knjigah sledeče: "Najstarejše in eno najboljših zdravil proti notranjim, posebno želodičnini boleznim je in ostane pravi pristni brinjevec: ako si bolan na ledvicah, na .jetrih, na kamnu, ako se pečutiš slabo, zjutraj ko vstaneš 111 predno ideš k počitku, pij pravi pristni brinjevec in pomagalo ti bode,*' Na tisoče ljudi je ozdravelo, kateri so poslušali Mrsg. Kneippa nasvete. Zatorei vsaka družina, kateri je zdravje ljubo, bi se morala preskrbeti s domačim zdravilom to jc pristni Krakerjev brinjevec, katerega se dobi pri izdelovatelj'h The Ohio Brandy Distilling Co. 6102 St. Clair Ave Cleveland, O. Ali pa pr; sledečih tvrdkah kateri so edini glavni razprodajalci za Ameriko: /Russ Prendergast Bros. Co. Pueblo. Colo. The Slovenian Liquor Co. Joliet, 111. Frank Petkovšek, Waukegan, 111 A. Justin, Rock Springs, Wyo ^WW—h—wwy Him mmm gi imitiimaiKW—m m m inmiti tr n n>« wi w w n VA J. S. Jabloiiski, SLOVENSKI FOTOGRAF. 6122 8T. CLAIR AVE. N. E. Izdeluje slike za ženitbe in družinske slike, otroške slike, po najnovejši modi in po nizkih cenah. Za $3.00» vrednosti slik (en ducat), naredimo eno veliko sliko v naravni velikosti zastonj. Vse delo je garantirano. m *<•• «§• •§• * + 4« * ♦ * ♦ * + + + + + + + + V naslovu označene bolezni, koja pomori na tisoče naših ljudi skoraj ni mogoče spoznati, dokler že ni prepozno. Vsi zdravniki zatrjujejo pa da je ozdravljiva, ako se jo pravilno zdravi in sicer v pravem času. Prvo znamenje jetike je . . 1 BLEDA POLT. Ljudje pripisujejo bledost različnim vzrokom, toda nihče ne smatra tega za prvi pojav jetike. Bledi ljudje vedo, oziroma bi morali vedeti, da njihova kri ni v redu, da v njej ni dovolj rudeče tvarine, da je preslaba, da bi za-mogla pravilnim potom reefiti truplo. Koža izgubi svojo naravno rudečkasto barvo ter postane bleda, rumenkasta ali sivkasta. Živčevje in mišičevje oslabi, želodec neče več pravilno delovati in vse truplo pojtma od stopinje do stopinje. Vsled tega je potrebno ustvariti novo kri — čisto in bogato kri — vendar pa tega ni mogoče doseči, dokler želodec ne sprejema dovolj dobre in redilne lirane in d^kle^r narava sama ne postane tako krepka, da zamore sama iz trupla pregnati vse ono, kar je škodljivo, ker le ako se to zgodi, se zamore na-pravljati zopet čista in zdrava kri. Nam je poznano samo jedno sredstvo, s katerim se to doseže, in to je Trinerjevo ameriško grenko vino. To sredstvo, ki je napravljeno iz dobrega rudečega vina in zdravilnih zelišč. koja s skrbno izbrana, okrepi želodec, tako da je^opet sposoben za pravilno delo. Po tem bodete zopet lahko jedli in prebavali vašo hrano. Vaša kri bode postala zopet čista in jaka, vaša polt bo zadobila zopet naravno barvo in gladkost. Naj že bode vaši bledosti kterikoli vzrok, rabite Trinerjevo meriško grenko vino. Izguba teka Nepravilno prebavljanje Slabosti po jedi Običajno zaprtje Glavobol Nahod - Kolika in krči Izguba moči Ermenica Onemoglost Razne ženske bolezni Izpahljaji in drugo je nekolikč^bolezni, katere se odpravijo z rabo Trinerjevega ameriškega grenkega vina. To sredstvo j ebilo na razstavi v Seattle leta 1909 odlikovano s zlato kolajno in veliko nagrado (najvišja nagrada) na razstavah v Londonu in Bni-selju 19"- JOS. TRINER, Kemičen laboratorij. •9 S. Ashland Ave. . ■ ftM ; f 4 Roman. (Francosko spisal Victor Hugo; ti CfareUndsko Ameriko prestavil L. J. P.) Ali stanujete vi — ",Da zakaj?" "Ali uii nii/rete pokazati j z fja. so prodaja St. 7 t : H IV. DEL — GAVROCHE. Vir. POGLAVJE. Izdajalski pivnik. Na večer istega 'dneva je odšel Jean Val jean skupaj s Coseto in |>osirezničo v stanovanje iva cesto A rine. Coseta se je prvič v svojem življenju zoperstavila Jean Valjeann, ko sta odhajala iz ceste Phtmet. Coseta je ugovarjala, Jean Va-ljean je pa obstal pri svojem, fcfin Valjenn je mislil, da ga Zftgletlujejo, in Coseta se je morala udfcti. Prišla sta na cesto A rine. ne da bi zinila spotoma besedico; Jean Valjean je bil tako zamišljen, otuje iz dežele, četudi samo za nekaj mesecev. London je nabolj pripravno mesto. No sklenil je, da gre. Kaj njega briga, če je v Kran-eiji ali na Angleškem, dokler ima pri sebi .svojo Coseto? Bil je torej pri najboljši volji. Ko tako počasi koraka po s'ihi, zagledajo njegove oči naenkrat nekaj čudnega. Zdi se imv da bere sledeče besedie: "Moj 0mniti. da so me poslali iz je, si je mislil Jean Valjean so Takega v:naj za isto ceno ne morete dobiti nikjer drugie kot Kaj pa hočeš tam?" ireni pridite m poskusite. Kakor blisk prešine Jean Va- (,a sc preprjeatC| da je res ia-Ijeana prava misel in hitro vpra- kn 0t|(,am |ahko m\\ takoj ša dečka : ninogo domačega, izvrstne- "Ali si mi prinesel pismo, ka- mu£fa priporočani vsem tero pričakujem?" !v uhjlen naku,p, Frančiška Lau-, "Vi?" vpraša Gavroche, "Saj sche ()lJ] St. clair ave. vi niste ženska." | ___________ "Pismo je za gospodično Co- > I Ko tako premišljuje Jean Valjean. pride v sobo postrežnica.« Jean Valjean vstane in jo vpraša : ''Ali veš, kje je on?" Postrežnica vsa začudena, ga vpraša: "Prosim, gospod, kaj?" Jean Valjean nadaljuje: "Ali nisi bas rekla, da se bi jejo ?" 'XJlli, da, gosjxod," odvrne strežnica, '"bijejo se." Pet minut pozneje je bil Jean Valjean na cesti brez klobuka. C.Ioboko zamišljen se vsede na klop pred hišo. Nastala je noč. VIII, POGLAVJE. Coseta spi. * Koliko časa je sedel na tej klopi? Ali se je dvignil? jAli e ostal sklonjen? Ali je bil popolnoma pi odgovoril nikomur na svetu, ie čutil nevzdržno silo, da mora ogovoriti tega dečka. "Moj dtečko," reče Jean Va-liean, "kaj pa hočeš?" "Kaj, lačen sem," odvrne Gavroche. » Jean Valjean poseže v žep in prinese ven pet frankov. Toda C.avroehe je medtem hipoma pobral kamen. Opazil je svetilno luč v bližini. "Hali!" vzklikne 'kaj imate tukaj še vedno luč? To ni prav, prijatelj, ker mi označimo to kot nespodobno obnašanje. I bijtno jo!" In požene kamen proti svetilki, ki pade z glasnim hrtiščein na tla. Meščani v nasprotni hiši, skriti za gardinami, so vzdihovali: "Revolucija se bli- ža i" Svetilka ugasne, in na cesti postane naenkrat tenia, Jean Valjean pa stopi k Gavrochu in ga vpraša: "Ali imaš mater?" Gavroche pa odvrne: "Gotovo več kot vi." barikad." "Gotovo " reče Valjean. Gavroche poseže v žep in prinese pismo ven. Predno pa je izroči Valjeanu, mu še reče: "Ne smete pričakovati, da je to ljubavno pismo, čeprav je naslovljeno na žensko; za narodi je. Mi se bojujemo in spoštujemo ženski spol." "Daj mi je!" "In no," reče Gavroche, zdi se mi, da ste pošten mož." "Hitro daj pismo." "Tu je." In Gavroche izroči papir Valjeann. "Lahko noč, državljan!" reče še Gavroche in odide. Cesta Arme postane zopet zapuščena. Gavroche se zgubr med posameznimi ovinki in vogali; hitel je nazaj proti barikadi. Za njim so pa grmele padajoče svetilke, katere je sproti pobijal. Jean (Valjean je pa korakal s pismom po stopnjicah navzgor proti svojemu stanovanju. Ti-homa odpre vrata in jih še tišje, zapre za seboj; bil je vesel teme, kakor sova, ki se v temi veseli svojega plena, Najprvo se prepriča, če Coseta in postrežnica spite. Potem pa skuša prižgati luč, toda roka se mu je tako tresla, da je porabil pet ali šest žepljenk pre din o je gorela luč. Kar je pravkar storil, ie bil rop. Odpre pismo in je bere. V takih groznih trenutkih možje ne berejo, pač pa hitijo sJ svojim pogledom po črkah, grabijo pismo kot žrtev, je stiskajo z nohtovi, hitijo proti koncu in začnejo znova. Jean Valjean je pa v pismu videl samo sledeče besede: ''Jaz umiram —- ko boš brata te vrstice, bo moja duša blizu tebe." Grožnja slutnja se ga poloti. Napol pijano gleda v to Ma-riusevo pismo. Potem pa za-kriči v svojem srcu strašen kvik notranjega veselja. Torej je vse končano! Bitje, ki je delalo nevarnost njemu, umira, od lastne volje, ne da bi on kaj k temu pomagal. Najbrž je ta mož že mrtev. "Ne, ni še mrtev! Pismo je bilo najbrž pisano za Coseto da bi je brala zjutraj. Od enajste ure sem ni slišal nobenega streljanjaod l*a-rikad Napad se ne zvrši pred jutrom, toda ta možje vseeno zapleten v smrt. Jean Valjean je bil rešen. Zopet bo enkrat sam s Coseto. Samo pismo mu ie bilo treba skrivati, in Coseta ne bo nikdar zvedela, kaj se je zgodilo s tem "možem". Mož ne more pobegniti, in če še ni mrtev, je gotovo, da bo umrl. Kakšna sreča! In kose tako v notrainosti pogovarja, postane žalosten. Gre po stonjicah navzdol in zbudi vratarja. Eno uro pozneje pa zapusti hišo v obleki vojaka narodne garde. Vratar mu je vse preskrbel kakor tudi orožje. Jean Valjean koraka proti barikadam. Dalje prihodnjič. za odstranitev luskin na glavi, t. j- Alpen ktura la pomads, od kater« resnično moAklm In ftenaklm xraatejo lepi la •j«; varno tako mofikemu zrastejo leni brki In brada. Revmatlzem t ro kali Id nogah se popolnoma odstrani, ramo tako kurja očesa, ozebline, bradavice in potne noge to zdravtls hitro odstrani. Vpraftajt* prt J. WAHCIC, 1093 E. 64th St Cleveland. Ohle. tin- 1- JOSIP 6039 disss Ave. BIRK Cleveland, Ohle &T OČALA! ^ei Potrebujete očala? ali vas glava boli? Ne vidite dobro? Ali s|e nervozni ? Če je tako, pridite k meni. Razumem slovensko. A. G. NUN V AR, 363 Old Arcade v III. nadstr Vzemite elevator. S MATIJA SKENDER 5 Slovenski in Hrvatski javni notar za Ameriko in stari kraj. ? Sp«>ma toži« - Zagovarja in tolmači na aodnyl. -Zahteva In i,tirja % °<»Wnine od kotnpanij • ta ponesrečene pri delu. - Dela , ooblastila ^ kupoprodajne pogodbe, proSiye «a oprostite* vojattloe, dolžna pitm* S ltd- Iztir> dol«°" ia ▼ "tarem kraju. - izyrfuje vsa v notarsko ftroko »padajoča dela. Cene vedno xmern*. — Stoji k svojemu' 5 5241 Butler St. Pittsburg, Pa. Gorenja slika predstavlja našega glavnega zastopnika. Mr. RUDOLF PERDANA po!dsn proti Now York 11.--Vsi par nikl imajo brezžični brzojav. električno razsvetljavo ln bo moderno ur« k»t.—Hrana je domsča.—Mornar), u; zdravniki govorijo slovensko 1l hrvatsko^ £s nsdalne Informacije, cene la »o■/ ae ftrke obrnite se ns naše lastopnike aH pa na • PHHPS KROS. & C«. 8m'I Agfa, 2 WisklngtM St., Htw-Vtrk. B8LL PHONE 7-R PISK Vi nas poznate. Izvršujemo vsa fotograflčna naročila. nispska tm . 1841 Euclid Ave. m mi m* »t- p«^* p« p- flTfUj^j, JOHN QORNIK, SLOVENSKI KHOJAČ 6105 St. .Clair A v«, i PriporoPam «o vsem rojakom v nakup lepih, modemih ln trpet-nlh .lescosklh ln rimskih oblek ter sukenj. Prodajam obleke po meri in žo narejene. Priporočam se stavnim društvom v nanravo uniform in Izvršujem vsa druga krojaika naročila. Priporočam tudi svojo veliko zalogo vseh molkih potrebščin. EDINI ZALOŽNIK V8EH SOKOLSKJH POTRBBSCIN. W. VASE 'ZDRAVJE, odvisno od polo-ust. Ali so vaša usta v dobrem položaju? Ali imate dovolj zob, da pravilno grizete hrano? Ali ne trpi vaš želodec? Kali bolezni v ustih so vzroki velikih računov za zdravnike. Glava vas lahko boli radi slabih zob Pridite k nam, preiskava je brezplačna in videli bodete. da je delo po ceni. Naše delo je naš og;1as. Govorimo v vseh jezikih. Ženska postrežba. Govorite slovensko. Tekom meseca julija in-avgusta, bo ta urad v zaprt ob sredah popoldne in zvečer. RED CROSS, zobozdravniki. 6426 St. Clair ave. vogal Addison Rd., I. nadstropje. Tel. Princeton 2402 W. SVOJ K SVOJIM! I Hjr WW-" §m f "1 mmm wrn ----1 JI'JI H|Anfle$čina brez učitelja! Po navodilu slovensko angleške slovnice, tolmača in anglelko slov, slovarja. Knjiga trdo v platnu vezana stane S1. — in jo je dobiti pri: V. J. K U B E LK A, 5» V. I« St, New Ytrt, Y. N. m rnii" u Največja zaloga slovenskih knjig. Pilite po cenik, bshb [A'-JU-L Največja slovenska trgovina In pogrebni zavod. Razdeljena v dva dela ln v polni meri t najfinejSlmd pripravami preskrbljena. Trgovina za nakup pohl&tvs, orodja, premog, posod«, barve, stekla ln drugo. Pogrebni zavod je s najfinejšimi pripravami preskrbljen. Ml preskrbujemo naJlepSe sprevode v zadovoljno* ljudij. zskar Imamo bre* Števila zahval. Za vsaJtl slučaj Imamo dv« smbulancs In rine kočije Trgovina odprta nofi ln dan. $e pripore-r a m vsem Slovencem ln slovenskim druAtvom. Tel. Princeton 1381. Bell Bast 1881. An.Jl^^ TRGOVEC In POGIESNIK, . urdinas 6,27 ŠT. čuti AWWII. < » 1 ■ ' »♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦■»»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»»M* . mmm The Dornback t Buckholz Co. PLUMBERJI | ^ Napeljujejo cevi za vodo in kanale, krijejo strehe, polagajo cevi za gas in delajo kopališča. Se priporočaj o^-ojakom. 7109 Si. Clair av. Bell Phone Baat 33S5 Gavroche se začudi. Poletf tega je pa opazil, da mož, ki govori z njim, nima klobuka na glavi radičesar je začel misliti. da jc tudi upornik. "Vi ste spoštovanja vreden mož," reče Gavroche. Potem pa d krogljice odstranijo zrok s tem,; da izpodbudijo jetra, tako dia' se strupovina prežene ter želi-;