Mtom. sedUn m in prazaik&v vaak tton popoldne. ^ — »nifltTt v UaU|ui, Fruilftutkt aMe* ite». 4, Oat«||«k« ttokara«. ............................—■■------- Haročaiaa.p« poHi * d«Mt»vlj*njeDB na dom *• celo Wo K 30-—, » p*l leta * 15—, ta eetrt teta K 7*S0, la m«ec K 2'50. Za NemSj® odo lato K 3SN». za aatalo tujino in Ameriko K 42 -. Posamea* — --------- i-i.;.'-'- Številke po 10 vinarjev. » ■ - ...... (lakoMsi ce aa vražajo, nofraakiraaa piana »e na »prejemajo. Rekla-iiii«..........- aacije u Hat »o ftftnin« preit*. ' SnMKsCft: 'Smoatopa* p stot vratiča 20 vi*.; pagajam praatar 50 Ti«-, raagtad ia pnnhma rraUaa pa 6® Ti«.; vaikmtai o>)avi po aigvrvn /srtmerea pspust ummmr— — ................- J“ Štev. 91 Liu jan: ' >rek dne 30. okt' '91 Leto I. l>r H. T u tn a : Nekritične misli. u. ke. navajanj spomenice stovenske socialne demokracijn, ki se obenem: nanaša na Kreke najjodločilneifšiih v. ar.upnikov radikalcema socializma *e -tiiO i tolmačiti spon n cnic a 'nernške-avKU-k e- socialne^ demok .aaije brleti.«.- : .tniule .v'■:., .'odloče v naroaov. &aw;iocxll-(Kiev1a«je narodov e faktioi.o iti prak danes nemogoče A, vipraša^is mirti, ko., še ne oibstCHjaao organizirane oa-To.dm', osebnosti, ki bi ; ;ie sposobne sklepati samostojno o miru, marveč bodo mir sklepale zapadli e in. centralne države. Članka; Kernov jo mortil toraj kritično ločiti stališče v«, jočih se držav, ki že obstoje in K bodo odločale in narodov, ki se itnajo šelcš organizirati v bodočnosti in za bodočnost Glede češke deklaracije kakor Uidi jugoslovanske je slovenska socialna demokracija zavzela različno stališče v toliko, ker priznava obema skupinama samoupravo v obliki in v okviru zveze države Iz p rine i-jpieltiega stališča -socializma je jugoslovanska kakor tudi češko-slovaška skupina sama 'zase piešibka stvor iti k^.cno suvereno ar-' žavo. Obe skupini ste . ;.-zaui ,«.^a na drugo in ob enem na veliki prometmo-gospo--darski teritorij, ki jih pri rodno veže, donaiv-isko-aidrijansiki. Za socialista ima veliko bodočnost češko-slovaška in jugoslovanska sk.ui>:-a le v okviru velikega pri rodnega o-zemlija, ki sega od Sudet pa do Adr:'je. Le v tem ,/ nii 'more bit' .;;wt>ra o modernem gospodarskem lastnem razvoju in ob enem ku lu cm. trn. Mislim. da Rernovu in reisnemiu po'" uku sploh, ne mora priti na um. da bi za ni', riški n«,rod Slovencev ob Adriji s tržaškim, stnporijem zahteval suvereno samiostojno držaivo. 'l u bi bila za ži\ !j‘'a;je nesposobna 'ne tvorba, ampak potvora države, odvisna od t ^ga kapitala, kajti, le s -mi-ir.- kapitalom bi se dal vzdržavati svetova:: u ipo ij. Re- rrtov je toraj popouinoma n&sociaiisu^en in nesociologičen, akt,- ; ahteva majhne narodne državice, ki bi mogle mec. velik'jma narodnimi državami le životariti: in se loviti za krila zdaj ene zdaj druge. Popolnoma, napačnega mnenja je Remov misleč, da hoče revolucionarna Rusija, osvoboditi svoje narodnosti: Litavce, Bste, Lotiše, Betfuruse, Maloruse, Kavkasce, Fince, Poljake itd. tako, da vsakemu prizna suvereniteto zase v posebni drtlavi, marveč revolucionarna socialistična Rusija hoče z vso silo ohraniti svojo veliko svetovno di^ aivr, v 'tem okviru pa hoče priznati samood ločevanje narodom na n.iin lastneeri ozemlju im samoodločevanje v državni skupnosti na ziunai. Kar volja za Rusijo, veltha za Avstrijo, za Nemčijo in za Balkan. Res je nemškim baitržuazom država o-blascvesna, kateri se brezpogojno podrejajo tn klanjajo liki maliku. A narvno nemški socialisti, tudi večine, bore se i vsemi konsti-tucioneinimi in parlamentarnimi sredisrtvi, da se otreso oblastvene države in manjšina *>emšk?ih socialistov rirfa na lo, da se okvo-oodi te sile na vsak način tn * vsajcim sredstvom. Očntanje Remova toraj «re Je nem^-i ‘bttriuafictiji. Socializem brez dgugega priznava, da je človeška družb. sok ideal in. da internacionalna organizacija le stremi po organiziranju <:.ov «ke dni7.be ter po drugi strani, da je x 't '::hxm1 .n aežela onkretna podlaga, na kate. 3e vrši vse dejansko državno in organizirano življenje. Ravno zaradi tega spregema federalizem in samoodloče-vanje. ' V posebnem član km izvesti ibo pomen n te’ir acionale in vprašanje bodočega razmerja strokovnih in političnih organizaciji v okviru ene države ter v okviru dolavske internacionale. 'Le toliko za danes, da ža--os rum razmeram, v slovenski sociaou demokraciji nikakor- ni kriva aunagska centrala. ne strokovna, ne pomična, arrcprsl: gospodarsko in socialne razmere na slovenskem ozemlju Slovenska .'jrjidscvo je -kmečko in delavec proletarec se druži le v nekoliko indnstna.lnih krajih in še teh raztresenih tako-, da socialna demokracija ne more niti priti do enega samega zastopnika v parlamentu. (XI tod priihaja največji del politične brezvplivosti slo\-enSke socialno demokratične stranke. Da pa stranka ni brez pomena, kaže vsa politična zgodovina zadnjih det in. kolikor pomena Ima, ga ima načelno kot predstaviteljica čistega socializma Nima. pomena v parlamentarnem ž.ivLjenju. Le s premembo gospodarskega položaja na Slovenskem, toraj z indusitralizacijo, ki pa 1 more priti le. ako se po velikem kapi taiu iz-i koriščajo pri rodne sile in uveljavi eminentni j položaj slovenskega ljudstva ob Adriji kot j prag centralne Evrope, more premen iti naše ' r.oc alne razanere in privesti 'socialno derno-•k ijo do odločilnega pomena. Do tega pa . rr • e pr-irti le v akviru velike gospodarske bi pine. In. kdor tako misli, misli z lastnimi možgani. Pred seboj mora imeti socialni go-spodarski položaj in ne na vse zadnje pre-- ej neodločilno skoraj mailonkostno razmerje z dunajsko centralo. Popolnoma na napačnem sitališču in slabo poučen je Remov, ko misli, da nemška sociadna demokracija vztraja na centraJis-tičnem sistemu. Ta sistem je bil le rezultat zgodovinskega razvoja avstrijske socialne demokracijo r>ploli. Nemci so ustanovili socialno derv ver atično stranko in tej stranki so se pridruževali prostovoljno Cehi, Po-| Ijaki, Slovenci, Italijani in dnugi_ toliko časa, dokler po lastni moči niso prišli do lastne skupine. V bmskem programu leta 1899, po desetletnem obstanku centralistične stranke, ko se posamezne narodne sekcije tudi priznale in le od posameznih frakcij je odvisno, kako si urede svoje zadeve doma in svoje razmerje s centralo. Pogrešen pa je češki separatizem in pogrebna je bila dosedanja popustljivost slovenske socialne demokracije. Na tem pa ni kriva izključno centrala, ampak tudi frakcije same. Lotiti se organi-zatoričnega dela doma, spraviti strokovne organizacije do moči, to nam je dana bližnja naloga in ko jo izvršimo, prifle priznavanje samouprave po sebi. Ureditev strokovne inttuiicionale pa ni le zadeva avstrijske socialne demokracije, ampak 'svetovne. Kakor vsied miru pride do veljave demokr^i/acija držav in samoodloc^vanje narodov, iaKo bo naravna posledica, da se tudi strokovne organizacije centralizirajo, ne po državah kakor sedaj, ampak po avtonomnih narodih, če tudi ni izključen«, da svetovna socialna demokracija vsied dogodkov svetovne vojne in pečanja ? mirovni problemi že sedaj, ne glfiie na notranje in zunanje premunbe obstoječih držav, sama ne krene na druga pota. Glede politične internacionale je ravno nemška avstrijska socialna demokracija že pokazala nova pota, po kateri se ima ustanoviti tretja internacionala in brž ko se le ta ustanovi, bo po sili organičnega razvoja tudi dana nova organizacija strokjvnega združenja in obenem docela novo razmerje strokome s politično internacionalo. Temeljna napaka »Kritičnih misli" je toraj v nekritičnosti. Končni stavek to najbolj označuje z frazo: »Ideja socializma mora v srce. Le oni mera biti propagator ideje, ki socializem versko doživlja. Sds potem pride čas razuma.“ Remov se temeljito moti o pojmu socializma. Socializem je gibanje v človeštvu, ki je nastalo vsied razvoja svetovnega gospodarstva. To gibanje je privedlo delavstvo v nasprotja s kapitalizmom. To prvo gibanje je bila res kaotična revolucionarna sila. poleg tega kosmopolitično - utopistična. T-krat bila sta internacionalizern in socializem /a delavca versko dogajanje. Tako prvi soc / zern opisuje Bebel, ki je bil sam deležen Ta faza ko-smopolitičuega socializma pa je <■" davno premagana in za nami. Danes je joc iz;jm urejeno stremljenje organiziranega • .-ciavstva. Ki meri na odpravitev razredne oblastvene države ‘in nadomestitev po polnem demokratizmu in na premaganje kapitalizma s ;em, da pmduk-cija postane Last v državi urejenega ljudstva. Zasluga Karla »VLrksa je bila, da je za prvo svetovno gibanje socializma našel formulo, sedaj izraženo v dogmah in programih socialne demokracije. Brez preciznih pojmov in brez forme nobeno gibanje ne postane tvorni čini-telj, le zato so dogme in programi. Vsaka velika ideja je moral? postati tudi beseda. Zato je tudi socializem kot gibanje postal mogoč šele takrat, ko so .- pojmi socializma in kapitalizma precizi ani in ugotovljeni m ko se je iz tega dal izvesti nrogr i za konkretno delo, Socializem kakor e!ika 'deja je nasto- pil dejanski kakor versko gibanje, ta prva faza pa je že davno minula 111 danes je socializem racijonalističen, pristopen razumu, dejanju in nehanju proletariata samega. In celo to dostavljam, da je moč današnjih socialno demokratičnih strank ravno -» jasnem in resnem pojmovanju socializma ita njegovega organiziranega gibanja po proletarcih samih, da pa žal v te jasne pojme proletarcev samoukov največkrat zanašajo zmedo naši intelektualci, ki nimajo jasnih pojmov o realnem gospodarskem, socialnem in političnem življenju. K. K a u t s k y : Avstrija in Srhija. 6. Srbija. Z Bosno in Hercegovino je pridobila Avstrija ozemlje, ki meri nad 50 tisoč tava-dratnih kilometrov in je imelo prebivalstva 1,300.000. Trdovratni odpor fcurtških državnikov na berlinskem kongresu je seveda premagala le s tem, da je svečano obijubiJa, da zasede deželi le začasno in da je zagotovila sultanu nadvlado še za naprej. Ali s ten*~4e bila potolažena lo turška ohžutlji(vost,-«i»l(>-šno nezaupanje ni bilo odstranjeno. Ko se je vrnil minister za apnanje zadeve grof Andrassy z berlinskega kongresa na Dunaj, je dejal cesarju hrame« Jožefu, da so odprta vrata v Sodim. NA.PRE.1, St. 91, aa oktobra 1917. la kot tako so smatrali okupacijo tudi izven dunajskega dvora. Z vso pravico pravi Engels v svojem članku »O zunanji politiki ■ruskega carizma«, da je Avstrija »z zase-denjem Bosne sokriva razdelitve Turčije in da je postala s tem nujen nasprotnik vsega srbskega stremljenja po neodvisnosti in uje-dinjenju«. (Str. 200). Odtlej je 'bila Avstrija v trajnem nas-protstvu s Srbijo, da1 v nasprotstvu, ki se je vedno bolj poastrevalo. Vsekakor — enega prijatelja je imela tam, kralja Milana, lehkoživca, ki ni izhajal s tem, kolikor mu je dajala mala srbska država. Prav tako kakor si neki drugi leh-koživec na prestolu ni prav nič pomišljeval — namreč Karl II. na Angleškem — da je sprejemal denarne podpore od francoskega Ljudevita XIV., tudi Milan Oforenovič, ki je vladal Srbijo od 1868 do 1889, ni imel nobenih pomislekov, ko je spravljal od Avstrije privatne usluge najrazličnejše vrste. Končno ga je moral njegov veliki sosed rešiti. Njegovo slabo gospodarstvo je povzročilo, da je naraščala v deželi proti njemu opozicija, celo do uporov je prišlo. Da odvrne nezadovoljnost, je gledal, da zadosti nacionalnemu hrepenenju na črti najmanjšega odpora, ki je vodila od Avstrije in Bosne na Bolgarsko. Upal je, da izkoristi zase nek dogodek na Bolgarskem. Rumelijo, ki so jo odcepili na berlinskem kongresu od novo u-stvarjene Bolgarije, se je odtrgala leta 1885. od Turčije in se je združila z Bolgarijo. Sedaj pa je zahtevala Srbija »kompenzacije«. Ko jih ni dobila, je napovedala vojno. Tukaj pa sc je izkazala Mialnova strategija manj uspešna nego nasproti ljubeznivim krasoticam. Srbi so bili ponovno poraženi; prodiranju Bolgarov je delala zapreke le Avstrija, ki je ustavila Bolgare in je izposlovala, da je izšla Srbija iz vojne brez izgub. V vsej aferi seveda ni narastel Milanov« ugled. Njegov režim je izzival vedno večji odpor, postajal je vedno nasilnejši, dokler ni pristal na to, da odstopi svojo krono za pen-zijo (1889), ki jo je užival, primemo svojim življenskim navadam, v Parizu. Tri leta pozneje se je odrekel celo za nizko ceno dveh miljonov frankov svojemu srbskemu državljanstvu. Vladarsko breme je prepustil svojemu trinajstletnemu sinu Aleksandru I., a se je še vedno vmešaval v vladanje, vzgajal je sina k verolomstvu, nasilnemu državnemu preobratu in razuzdanosti, dokler ni leta 1901. umrl. Aleksander, ki se je izučil v taki fini šoli in je bil povsem enak očetu, je bil kmalu ravno tako obsovražen in prav tako so ga zaničevali kakor očeta. Ni trajalo dolgo in odstranjen je bil z oficirsko zaroto. (1903). Skupština je soglasno izvolila Petra Karagjorgeviča za kralja, vnuka Kare Jurija, #ki je bil dvignil leta 1804. prapor upora proti Turkom. Sedaj se je pričelo mimo ustavno življenje y Srbiji. Ali tem težavnejša je postajala zunanja politika, kajti razmerje z Avstrijo se je med tem vedno bolj priostrevalo. Nacionalni interes, ki je prizadet z okupacijo Bosne, ni nikakor objel vsega srbskega naroda, temveč le njegovo zgornjo ;r plast, obstoječo iz razumništva, h kateremu se lehko tudi prišteva oficirski zbor. V tej plasti je igrala nacionalna misel veKko vlogo, deloma iz resnično občutenega nacionalnega, stremljenja, deloma iz golega stremljenja, da se razširi območje države. Kmečka masa je bila še preveč zaostala, da bi bila zmožna za drugo politiko nego za vaško. Ali tudi ta masa ni mogla ostati izven kapitalističnega prometnega življenja. Srbska država, njena birokracija, njena armada je potrebovala denar, ki ga je moral prinašati kmet z denarnimi davki. Kmet sam se je bil seznanil 2 izdelki industrije, potreboval jih je za obrat in v gospodarstvu. Za te izdelke pa je moral pridobivati denar. Dobil ga je, če je prodajal svoje produkte,. Poljedelski izvoz je postal živ-Ijensko vprašanje za državo in kmeta v Srbiji. Spričo svojega zemljepisnega položaja, odrezan od morja, je pa imel le e n o pot v Evropo: ono čez Ogrsko. Ogrska pa je bila skoraj v enakem gospodarskem' položaju kakor Srbija, samo že v bolj razvitem. Tudi Ogrska je navezana na izvoz poljedelskih produktov in njeni odjemalci so 'isti, ki jih je iskala tudi Srbija. Tako je postala Srbija ! konkurent Ogrske in s tem. dedni sovražnik ogrskih agrarcev. Ti so uporabljali vso premoč velesile napram mali državi, da urede od leta 1881. dalje trgovinske pogodbe in njih praktično uporabo tako, da so kar najbolj zadrgnili srbski izvoz. Končno je bil izvoz žive živine iz Srbije popolnoma prepovedan, izvoz zaklane živine le v omejenem obsegu. V trgovinski pogodbi iz leta 1908. so omejili število zaklane goveje živine in prašičev, ki jih je smola Srbija izvažati, na 35.000 govede in 70.000 prašičev. A tudi to je bilo ogrskim agrarcem preveč. Pogodbo so razveljavili. V novi pogodbi iz leta 1911. so znižali število dovoljenega izvoza na 15.000 goved in 50.000 prašičev. V 'istem letu je izvozila Srbija živine v vrednosti 5 miljonov mark, a Ogrska v vrednosti 240 miljonov. (Dalje prih.) Vojna. „ OFENZIVA PROTI ITALIJI. Avstrijsko vojno poročilo. Dunaj, 29. oktobra. (Kor. ur.) Avstrijske in nemške bojne sile so pričele 24. t. m. svoj napad — general Oton pl. Relo\v in severno krilo generalnega polkovnika pl. Boroeviča. Včeraj zvečer na peti dan biitke. je bilo vzeto vse ozemlje, ki ga nam je bil sovražnik odkupil s trudom vsak štirijaški kilometer s približno 5400 mož izgub v enajstih krvavih bitkah. Na Krasu so prodrle naše čete, ki so vzele goro sv. Mihaela, do Soče. Naše čete so prekoračile naraslo reko. Gorico sino v pouličnem boju zavojevali, Podgoro vzeli pozno zvečer z naskokom. V prostoru pri Oslavju, na gori Sabotin in na višini Korada (sever-nozahodno od Plave, 612 m visoko) se bijejo po priliki zelo vroči boji. Italijani so se zaman upirali. Sovražnika, ki se v največji zmedi umika, smo preganjali čez Kor m in iti goro Kvarin (tik severno od Kormina; 274 m visoka). Nemške in avstrijske čete stoje pred Vidmom. V gorah sevemozahodno od Čedada hitro napredujemo. Italijansko koroška bojna črta je v najvažnejših odsekih omajana. Naše čete so iztrgale v snegu in v viharju sovražniku obmejne postojanke, ki jih je gradil jugozahodno od Trbiža, pri Roti-tablju, na Plockenu in na Velikem Balu. Ker zavezniki hitro prodirajo in rušijo vse ovire, ni mogoče natančno poročati o številu ujetnikov in o plenu, ki se nepresitano množi. Samo v navedenem odseku smo zaplenili 118 italijanskih topov; ena sama divizija, ki je tam napredovala, je ujela v nekaterih urah 60 častnikov, 3000 mož in 60 topov. Vojnega orodja smo zaplenili v dvanajsti soški bitki več, kakor v naši poletni ofenzivi v Galiciji in na Poljskem1 leta 1915. P o s t o j n a, 28. oktobra. (Kor. ur.) Cesar se je peljal danes na Eajt hrib. Dasi se je utrgal oblak, je cesar sledil zveznim četam, ki so neprestano prodirale. Po vseh potih čez Kras hite polki v italijansko deželo v nasprotni smeri pa korakajo vrste tisočerih ujetnikov. Vsako poročilo, ki ga je sprejel cesar, ponuja zmago. Krdela ujetnikov zdaj preštevajo. Bo jih 100.000, morebiti 130.000. V tej uri je že 900 topov zaplenjenih. Pri izlivu Soče, kjer so stale Sdobba baterije, stoje avstrijske čete. Ladje z angleškimi topovi so pač odpeljali, vzidani velikanski topovi so zapadli nam. t Ker je več ur lil dež, derejo po potih hudourniki. Cesarjev avto se je vedno udiral in so ga morali vleči vun. Popolnoma premočen se je vrnil cesar zvečer v svoje bivališče v okolišu armad, ki operirajo. Prodiranje v italijanski nižini. Dunaj, 29. oktobra. Večerno poročilo: Naše prodiranje v italijanski nižini ugodno napreduje. Boj za prelaz Plodken na koro- | ško-italijanski meji se vrši že na laških tleh. Koroški in kranjski obmejni kraji so popolnem osvobojeni od učinkovanja sovražne antiljerije. Italijani sc umikajo po goratem, ozemlju ter nam prepuščajo svojo artiljerijo. Število ujetnikov narašča od ure do ure. Napad na italijanske baterije ob izlivu Soče. Dunaj, 29. oktobra. Z neodoljivo silo izvršeni sunek zaveznikov iz ozemlja med Bovcem in Tolminom poraja ugodne posledice. Na levem krilu armade na Koroškem (gen e ra lobe nst Krobatin) smo vzeli južno-zapadno od Rablja prelaz Soandogna, ki je bil v prejšnjih dobah pogosto pozorišče krvavih bojev; zasedli smo tudi Veliki Pal vzhodno od Plockena v Ziljski dolini. Samo Pitz de Timao še zapira cesto proti Tol-mezzu in Gemoni. Dočim stoje nemške in avstroogrske čete generala pl. Beliowa že pred Vidmom, je prišla tudi že višina Quar-tin severno od Kormina v naše roke. Dalje južno se ob morski obali naglo umika tretja italijanska armada. Avstroogrska skupina torpednih čolnov, ki obstreljuje sovražne baterije ob izlivu Soče, je dosegla popolen uspeh — baterije so umolknile. Uspeh je tim večjega pomena, ker se je operacija morala izvršiti v gosti megli. Cadorna — odstopil? C u r i h, 29. oktobra. »Zuricher Mor-genzeitung« poroča, da it ali jan sika vojna poročila ne podpisuje več Cadorna. Ta okol-nost potrjuje od italijanske meje došla poročila, da je Cadorna odstopil. Italijanska meja je že od nedelje popolnem zaprta. Italijansko časopisje o položaju. Luzern, 29. oktobra. Milanski »Se-colo« piše o vojnem položaju: Napad av- stroogrskih in nemških divizij je od ure do ure hujši. Strašna sila naših nasprotnikov nas zdrobi. Jasno je, da ima ofenziva namen, zasesti sveta tla italijanske zemlje. Vsak odpor je nemogoč. Obrati moramo vse moči, kajti sovražnik z demonsko silo napada naše pozicije. — Londonski dopisnik »Sečo la« poroča, da Italija vojne ne bo mogla nadaljevati, če prodre sovražnik še dalje v deželo. — Rimsko časopisje še skuša prikriti prebivalstvu resnost vojnega položaja ter pravi, da se italijanska armada le umika, da varuje svoje čete za pravi trenotek. Treviso in Benetke v nevarnostni zoni. C u ri h, 29. oktobra. Italijansko vojno vodstvo je proglasilo vzhodni del gornje I-talije z ozemljem Treviso in Benetke za nevarnostno zono. Prvi begunci iz Furlanije so prispeli v četrtek in petek v Videm in Treviso. Begunci pripovedujejo, da so bile italijanske oblasti popolnoma presenečene. Francoska pomoč Italiji. Pariz, 29. oktobra. (Agence Havas.) Ministrski svet je pod predsedstvom Poin-careja imel sinoči sejo, v kateri se je razpravljalo o vojnem položaju in o sodelovanju zaveznikov na italijanski fronti. Ostala bojišča. Za p a dno bojišče: Berlin, 29. ojetobra. (Kor. ur.) Arin. sk. prestol. Ru-prehta Bavarskega: Megla je ovirala bojno delovanje v Flandriji, kljub temu je bil skoz ob Izeri ogenj živahen. Zlasti je narasitel ponoči pri Pixmuiden. Sunki sovražnih oddelkov severno od mesta so se izjalovili. Med' gozdom Houtboulster in Lyso je obsipavali sovražnik našo bojno zono z močnimi . og^ njenimi vali. Angleška infanterija je napa-' dala severno od. železnice Bossinghe-Sta-den. Naša obramba je zavrnila napadajoče — Arm. sk. nemškega cesarjeviča: Ob C h e-min des Dames so naskočile močne francoske sile po močni artiljerijski pripravi' dvakrat pri Braye. Sovražnik se je moral u-makniti. Imel je težke izgube in dobili smo ujetnike. Pri drugih armadah je le na nekaterih krajih živahnejše 'bojno delovanje. O«. 22. oktobra je izgubil nasprotnik. 48 letal. 'Na vzhodnem bojišču in v Albaniji je položaj neizpramenjen. ■— V bitoJjski kotlini, v loku Čeme in od Vardarja do Dojranskega jezera se antiljerije živahno bojujejo. Politični pregled, = Iz gosposke zbornice. V soboto se je pričela v gosposki zbornici razprava o proračunskem provizoriju in je govoril ministrski predsednik Seidler 'tudi o vojni in o vojnih ciljih. Izjavil je: V četrtem letu borbe, kakršne ne pozna svetovna zgodovina, je naš vojni položaj kar najboljši. Naši cilji Pa so ostali isti: obramba naše eksistence Proti sovražnemu ogrožanju, zasiguranje Paše svobode in samoodločbe, varovanje naše pravice na enakopravno udeležbo pri bodočem mirovnem tekmovanju narodov. Naši vojaški uspehi so nas upravičili, da kot Prvi izrečeno besedo mir in izjavimo svojo Pripravljenost za pogajanja. Mi simo pri tem vztrajali, pripravljeni smo se vsesti z nasprotnikom k zeleni mizi, ako je navdan istih intencij kakor mi, to se praivi, ako nam noče vsiliti enostranskih in nasilnih vojnih ciljev. Zal, da so oficijalni vajini cilji naših nasprotnikov v mnogem oziru temni in zmedeni, imajo tako nasilno tendenoo in razglašajo jih tako izzivalno, da se ne moremo obraniti vtiska, da ne gre toliko za en ali drug pozitiven vojni cilj, temveč za to, da se postavijo zahteve, ki naj že naprej onemogočijo diskusijo o miru. Ako bi te tendence ostale, .potem bi se morala naša načelna miroljubnost napram njim uveljaviti v najodločnejšem vo-jevatiju, ki bi nasprotnike prepričalo o absurdnosti njihovih nasilnih načrtov ter jim dokazalo, da moremo ako treba, mir tudi izsiliti. Prepričani smo, da se nam v neomajni skupnosti z našimi zavezniki, ta dokaz popolnoma posreči. V debati je baron Gautsch zahteval, naj se država tudi notra.nje-.poli-■tično pomladi. — Baron Dumba je klical gosposko zbornico na boj proti Čehom, katerih aspiracije da niso v skladu z avstrijsko državno mislijo. — Knez Auersperg smatra, da grof Czemin preveč o miru govori. En-tentni očitki, da je naše ustavno' življenje še jako srednjeveško, so smešni. Anglija ni bila nikdar zaščitnica demokracije. Ravno tako ne Wilison. Ali se bo Rusiji sedaj, ko je odpravila carizem, bolje godilo, je vprašanje. ■Kočevski knez izjavlja 'končno, da Slovanov nikakor ne ljubi. — Profesor Lammasch: Narodi pričakujejo za vse trpljenje vojnega časa nagrade. Ta nagrada mora biti svoboda individualnega razvoja vsakega naroda. Notranji mir se da doseči le tako, da noben narod ne skuša gospodovati nad dru-Kim. Centralizem ne daje povsod državi site- Boljša je zvezna država zadovoljnih navadnih držav. =*= Krekov volilni okraj proti drju. Šušteršiču. Kamniški dekan je hotel izrabiti Krekovo smrt za politično zaupnico Krekovega volilnega okraja drju. Šušteršiču. Pridobil je nekaj županov, v katerih imenu je .Katoliško Politično društvo" naprosilo drja. Šušteršiča, naj prevzame zastopstvo interesov kamniškega okraia Temu političnemu nasilju se je uprla večina prebivalstva kamniškega okraja in sobotni »Slovence" prinaša izjavo odbora »Kmetske zveze za kamniško dekanijo", ki zahteva, naj odloči »Jugoslovanski klub", kdo naj odslej zastopa interese kamniškega volilnega o-kraja. Kmetska zveza je mnenja, da bi bila za to nasposobnejša. Krekov prijatelj dr. Lovro Pogačnik 111 kamniški rojak dr. Benkovič. — Skupna ministrska konferenca je bila včeraj v Budimpešti. Na konferenci je bilo sklenjeno, da se podaljša nagodbeni provizorij za poldrugo leto. V Avstriji in na Ogrskem uvedejo davek na sladkor in premog in še celo vrsto novih davkov. Sprejeti so bili predlogi vojnega ministra, da dobe častniki in podčastniki družinsko doklado. Pripravljajo Judi končno veljavno ureditev oficirskih gaž. Glede vprašanja prehrane je zahtevala avstrijska vlada od ogrskega kabineta prav mnogo, a zedinjenja se ni doseglo. Avstrijskim zahtevam so ugodili le glede masti, mesa in žive živine. Avstrijska vlada pa želi tudi še velike množine moke. = Dr. Mihaelis pojde? Nemška poročila pravijo, da je nemški kancler dr. Michaelis podal demisijo. Zanesljiva še ta poročila niso, toda, če še kancler ni podal demisijo, so vendar šteti njegovi dnevi. Kanclerjeva kriza je v odločilnem stadiju. Kot kandidata za kanclerjevo mesto imenujejo kneza Billovva, ki'mu pa nasprotuje vsa levica, ker je BUlovv zanjo preveč energičen in samostojen človek. Biitovv je razmeroma dober diplomat in bi z njim Nemčija zadobila precej drugačno smer. Imenujejo kot kandidata drja. Kiihlmanna; a ta se brani tega mesta in želi ostad voditelj urada za zunanje stvari. Sedanji kancler je “bi! izrečno 'orodje vojne stranke, kar je povedal sam že ob nastopu. V Nemčiji ne vprašujejo parlamentarnih strank ob imenovanju kanclerjevem, zato tudi ni nade, da bo naslednik sedanjega kanclerja bistveno drugačen nego so bili dosedanji kanclerji. Bistvena sprememba nastane šele takrat, ko se nemška vlada vsaj parlamentarizma — doslej ni dosegla Nemčija niti ta kosec demokratizacije. =•= Za veliko in neodvisno Poljsko. Ruski minister za zunanje zadeve Tereščcnko je imel ob stoletnici smrti poljskega pesnika Kosciuska pomemben govor. Med drugim je tudi dejal, da so se pridružile vse velesile eri-tente izjavi provizorične ruske vlade od 30. marca t. 1., ki zahteva med drugimi mirovnimi pogoji tudi tega, da se ustvari velika, neodvisna in nerazdeljena Poljska. = Švedski socialist). Delavske organizacije v Stockholmu so odobrile vstop socialistov v vlado. Od nove vlade pričakujejo, da bo zasledovala nova vlada jasno in nepristransko politiko nevtralitete, da bo stremel? po demokratični upravni reformi in da bo skušala odpraviti draginjo. = Zaradi vohunstva je obsodilo nemško vojno sodišče v Koblencu holandsko učiteljico Marijo Diepenhorstovo na šest let ječe. Vohunila je za Francoze. = Anglija odklanja sporazumen mir. V mnogoštevilno obiskanem zborovanju v Sheffieldu je govoril pretečeno soboto general Smuts o političnem in vojnem položaju. Poudarjal je, da je razpoloženje angleškega naroda vse hvale vredno. Zmaga pa bi imela malo pomena, če bi zavladal po vojni razredni boj ali gospodarski kaos. Upam, je izjavil general —, da ne bomo sklenili miru prej, dokler ne bomo vedeli, da svet ni več ogrožen po militarizmu. Bil bi samoumor za zapadno civilizacijo, če bi se ta katastrofa kedaj povrnila. M i ne moremo sklepati miru, dokler nemška vojna karta ne bo strgan košček papirja. Naše geslo mora biti: Nič plena za roparja, nič miru, dokler Nemčija ni pripravljena, izprazniti vsa zasedena ozemlja! Drug pogoj za trajen mir je, da se morajo zavarovati pravice malih narodov. Mi neče-mo razbiti Nemčije in Avstrije, zahtevamo pa, da ta mošnji mali narodi dobe avtonomijo, če že ne morejo postati samostojni. Sporazumen mir bi bii sedaj zelo nevaren. Jaz nimam dosti zaupanja do diplomatov. Narodi imajo pravico vedeti, kaj se zgodi, če njih državniki sedejo k zeleni inizi. Mi ne maramo tajne diplomacije. Dokler ne vem, kaj bo z nemško vojno karto, bom proti vsakemu sporazumnemu miru. Nemčija lahko od enten-te doseže mir, že jutri, če predloži poštene, resnične mirovne pogoje. Potem bo prišel tre-notek, ko se bo moglo govoriti o miiu. Če Nemčija takih pogojev ne predloži, bomo vojno nadaljevali. — Vojno stanje med Nemčijo in Brazilijo. Predsednik brazilijske republike je izjavil, da je Brazilija primorana stopiti nasproti Nemčiji v vojno stanje, ker so nemšk: podmorski čolni torpedirali neko brazilijsko ladjo. V istem zmislu je sprejela braziljska zbornica resolucijo. Dnevne beležke. — Vsem vojakom, ki imajo vojno pošto, naznanjamo, da^ ne moremo poslaiti naročenih knjig po poštnem povzetju, ker pošta ne sprejema takih pošiljatev. Vsak, kdor želi •knjige, mora znesek poslati naprej in dodati 25 vin. za poštnino. Naznanjamo še enkrat, da dajemo vojakom pri naročilih 30% popusta. Obenem naznanjamo, da so knjige: »Pod spovednim pečatom«, prvi del, »Iz nižin življenja« in »Zakaj smo socialisti« vse prodane, in da teh naročil ne moremo izvršiti. — Uprava. — Nič premoga! Z magistrata nam poročajo: Premoga nima mestna občina nobenega več. Doslej običajna delitev vsako sredo torej odpade. — Na tisoče italijanskih ujetnikov tako nam poročajo z Vrhnike — je korakalo v soboto, nedeljo in ponedeljek skozi Vrhniko. Pripovedovali so, da hodijo že četrti dan. Bili so izmučeni do smrti in mnogo jih je bilo, ki so sc le s težavo premikali dalje. Lačni so bili tako, da so v pravem pomenu besede popasli vse njive ob cesti, kjer je bila še repa in zelje. Zeljnate glave so nosili pod pazduha in trgali list za listom. Na Stari Vrhniki pri Trevnu so napravili italijanski ujetniki okolo 3000 K škode. Razpoloženje med moštvom je obupno. Vsak zatrjuje, da ma vojne dovelj. Nasprotno so pa častniki polni samozavesti in pravijo, da nič ne stori, če zasedejo Avstrijci in Nemci vso gornjo Italijo. Spomladi, ko dobe francosko, angleško in amerikansko pomoč, se maščujejo. Ko smo jih izpraševali, kako je v Italiji s prehrano, so zatrjevali, da imajo vsega v izobilju, zlasti belega tkruha in riža. Silno nevoljni so bili, ko so dobili črn kruh in so ga zaničljivo premetavali semintje. Ujeti Italijani so pripovedovali, da so spravili Italijani že pred 14 dnevi vso artiljerijo z banjške planote in da je ostala na Banjšici le pehota, ki so jo presenetili Avstrijci na vse zgodaj zjutraj in ni prišlo do nobenih bojev. Med ujetniki in vrhniškim prebivalstvom se je razvila hitro prav živahna kupčija in skoz ob cesti, kje so korakali Italijani, so bile menjalnice za denar. Lira za krono — tako je šla kupčija. Vrhnika se je izpremenila čez poč v veliko uje trn iško taborišče, povsod so gruče Italijanov, ki kljub vseh prestanih naporov niso izgubili svoje živahnosti. — Profesor dr. Ilešič bo predaval na zagrebškem vseučilišču o slovenski književnosti. — Poveljnik etapne postaje v Ljubljani generalmajor Kieinschrodt se je odpeljal v Gorico, kjer prevzame novo mesto. — Umrl je 23. oktobra v bolnišnici v Kandiji pri Novem mestu sodrug Jožef M i-k u 1 u š iz Pevme pri Gorici. Zapušča dva otroka, hčerko Angelo in sina Bruna, ki je v ruskem ujetništvu. — Aprovizačne razmere v Primorju. Primorski poslanci dr. Laginja in Sptnčič ter italijanski zastopniki Pittoni, Faidutti, dr. Bugatto in Ussai so v soboto'konferirali z ministrskim predsednikom dr. pl. Seidler-jem glede apfovlzačnih razmer v Primorju, ki so povsem nezadostne, vsled česar je treba primorsko prebivalstvo z živili od drugod preskrbeti. Poslanci so nadalje nagla-•šali, da. bo z ozirom na ugodno napredovanje vojaških operacij mogoče, da se evakuirano prebivalstvo čim prej vrne v domačo deželo. Poudarjali so tudi nujno potrebo, da se po sovražniku opustošena Goriška kakor hitro mogoče obnovi ter zgrade in popravijo porušena in poškodovana poslopja, ceste itd. Ministrski predsednik je obljubil, da bo vlada te povsem opravičene želje upoštevala, in vse potrebno pravočasno ukrenila. — Velika nesreča na glavnem kolodvoru v Gradcu. V nedeljo zvečer okolo pol desetih je zavozil 'osebni vlak, ki prihaja iz Brucka, v četo Rusov, ki so šli po tiru v barake. Vzrok te grozne nezgode je v tem, da je kolodvor silno slabo razsvetljen in da je ravno takrat močno lilo. Strojevodja oseb-enga. vlaika je dal pač signal, da se približuje vlak, a bilo je že prepozno. Rusi se niso mogli več umakniti in vlak je zavozil mednje. Trije Rusi so bili takoj mrtvi, enega Rusa je vlekel vlak s seboj prav na kolodvor; tudi ta ruski ujetnik je bil mrtev. Mied transportom. v bolnišnico so umrli še trije, ikt*- temi' dva vojaka stražnika. Nekaj težko bcSkodovamh žrtev te nesreče se bori še s več je lahko ranjenih. • - Društva hišnih posestnikov slove v, mMk kot bratovščine najbolj 'zabitih in najbolj omejenih in zato* tudi najbolj trmastih riuržoajev. Ta splošna slava, menda tudi ljubljanskemu društvu ni dala mimo spati, in zato se je moralo kar za po vrst jo s svojimi 'budalastimi ukrepi osmešiti pred vsako kulturno čutečo javnostjo. Sedaj to famozno društvo zopet po »cajteaigaih« javka in vzdihuje, da morajo hišni posestniki stanarine zvišati. Med drugim utemeljujejo gospodje svoj nameravani atentat tudi z ved,n im i in v ■sedanjem, času silno dragimi popravljalnimi deli po hišah in stanovanjih. Sedaj pa naj poskusi stranka poslati k hišnemu gospodarju prosit, naj se ji n. pr. popravi peč. Hišni paša ■se zadere brez odlašanja nanjo: »Po § .toliko in toliko nišnega. rada imajo stranke v strojih stanovanjih za popravila skrbeti s arru e«. Bolj uljudni paše pa se izgovarjajo: »Pad bi popravil, pa delavcev ni!« In konečno ne preostane stranki drugega, kot poseči žep s j n za hišnega gospodarja popravljati hišo, pa bodi da se gre za peč, ali beljenje kuhinje, štedilnik, okna ali roloje — to je egalno. Se- j daj pa prihaja ta gospoda in bi rada delala j •še profit z zvišanjem stanarine. Preskrbelo t se bo, pa makari da smo v vojni, da se primerno ponče ta gospoda, da živimo v letu 1917! Aprovizaclja. Špeh za JV. okraj. Stranke IV. okiraja prejmejo Špeh v sredo, 31. t. m. in v petek, 2. novembra, na Poljanski cesti št. 15. Določan je ta-!e red: V sredo popoldne od 12. do !. št. I do 200. od 1. do 2. št. 201 do 400, od 2. do 3. šil:. 401 do 600, od 3. do 4. št. 601 do 300, od 4. do 5. št. 801 do 1000. V petek dopoldne od 8. do 9. št. 1001 do 1200, od 9. do 10. št 1201 do 1400, od 10. do 11. št. 1401 do konca. Vsaka oseba dobi četnt kg, kilogram •stane 8 K 80 vin. Prinesite s seboj poleg na- j kaz.ll za mast tudi mesečne maščob1, e iz- 1 kaznive. > Meso na rumene B izkaznic .. Mestna aprovizaoija bo oddajala v sredo, 31. t. m. popoldne v cerkvi sv. Jožefa meso na rumene izkaznice P. Določen-je ta-le red. Od po! 2. do 2. št. 1 do 200, od. 2. do pol 3. št. 201 do 400, od pol 3. do: 3. št. 401 do 600, od 3. do pol 4. št. 601 do 800, od poi 4. do 4. št. 801 do 1000, Od 4- do pol 5. št. 1001 do 1200, od pol 5. do 5. št. 1201 do 1400, od 5. do pol 6. št. 140! do konca. 1 oseba dobi četrt kg, 2 osebi pol kg, 3 in 4 osebe tri četrt kg. 5 in 6 oseb 1 kg, 7 in-8 oseb 1 in četrt kg, več oseb 1 in pol kg. Kilogram sitane 2 Kroni. Oddaja cenejšega mesa v Mostah bo v wedo, 31. t. m. popoldne v mesnici gospoda Karla Štruklja, na Zaloški cesti št. 14 na rumene izkaznice B in C. Od 2 dto pol. 3. pridejo na vrsto stranke z rumenimi izkaznicami B št. 1 do 100, od pol 3. do 3. št. 100 do 200, od 3. do pol 4. št. 201 do knnoa, od pol 4. do 4. dobe meso stranke v rumenimi izkaznicami s črko C št. 1 do 100, od 4. do pol 5. št. 101 do, 200, od pol 5. do 5. št. 201 do 300. od 5. do pol 6. št. 301 d'o 400, od pol 6. do 6. št. 401 do konca. Kilogram stane 2 •kroni. 1 oseba dobi četrt kg, 2 osebi pol kg, 3 in 4 osebe tri četrt kg, 5 in 6 oseb 1 kg, 7 in 8 oseb 1 in četrt kg, več oseb 1 in pol kg. Oddaja cenejšega mesa na Viču. Občani Viča, ki imajo rumene izkaznice zaznamovane s črko B in C, dobe meso v sredo, dne 31. t. m. popoldne v mesnici gospoda Škrlja jfia Viču, onstran železniškega tira. Na v.nsto pridejo od 2. do pol 3. stranke z izkaznicami B št. I do 100, od pol 3. do 3. št. 101 do 200, od 3. do pol 4. št. 201 do konca. Srtiranke z iz-foaznicami C prejmejo meso od pol 4. do 4. At. 1 do 100, od 4. do pol 5. št. 101 do 200, od pol 5. do 5. št. 201 db 300. od 5. do pol 6. št. 301 do 400, od pol 6. do 6. šit. 401 dio konca. I oseba dobi četrt kg, 2 osebi pol kg, 3 in 4 osebe tri četrt kg, 5 in 6 oseb 1 kg, 7 in 8 oseb 1 in četrtkg, več oseb 1 in pol k'g. Kilogram, stane 2 kroni. Pripravi te drobiž. Zadnje vesti. Nemško poročilo z rrorrta. Berlin, 29. oktobra. Woirfov urad poroča Silni napad nemških in avtstroogr-skih čet pod vodstvom: generala pl. Bekrwa je zrušil čelo italijansko soško fronto. Razbita 7. italijanska armada, se naglo umik a proti Tagliamentu: 3. italijanska armada, se je malo časa, ustavljala napadu na njene porcije med Vipavo in morjem; .sedaj se tudi ra armada urnika ob morski' obali. Tudi ob kordški meji je italijanska fronta omajan« Nemške in avstrijske čete stoje pred Vid mam, kjer je bil doslej italijanski glavni stan Avsitroogns^e divizije so vzele Kormin ter. se bližajo ob obali državni meji. Vse ceste so zabasane z italijanskim trenom in z bežečimi prebivalstvom.. Vreme je skrajno neugodno. Cesar Karl v Gorici Gorica, 29. oktobra. Cesar Karl je prispel danes v zopet osvobojeno Gorico. Sovražnik je pred svojim odhodom mesto večji del razrušil in oplenil ter odvedel prebivalstvo s seboj. italijansko vojno poročilo. Dunaj, 29. oktobra. Italijansko vojno poročilo z dne 28. oktobra: Vis led srditosti napada in vsled nezadostnega, odpora nekaterih oddelkov naše z. armade se je avsfro-ognskim in nemškim četam posrečilo, da so naše levo krilo ob julijskih atpah prebili. Hraibroe. ostalih čet ni mogla ustaviti sovražnega prodiranja na sveta italijanska da. Skladišča in zaloge v izpraznjenih krajih smo uničili. Armada, ki je doslej v mnogoštevilnih bojih dovažala svojo hrabrost, bo tudi sedaj izpolnila svojo dolžnost napramt domovini. — Italijansko vojno poročilo z dne 29. oktobra: Od vrhovnega poveljstva ukazano premikanje čet se normalno nadaljuje. Čete, ki so dobile ukaz, postaviti se proti sovražniku, so svojo dolžnost iapolmile. Francoska meja zaprtau Bern, 29. oktobra. Fnanoosfoo-švicar-sk.a meja je od danes opoldne z apnu. izhajajoči v nemškem jeziku, so ustavljeni,. Posadke nemških Jadh so interr;. Kriza v Nemčij . B e r 1 i n 29. oktobra Cesar Viljem -t »prejel včeraj popoldne bavarskega ministrskega predsednika grofa Hertlinga !er ga pozval, nsj prevzame mesto državnega kanclerja. P edno se odloči, bo Hertling konferiral z raznimi voditelji strank. Cesar je de \0 kanclerja dr. Michaelisa že odobril. Ljublia aFrančiškanskauL6, reglstr.: aiia zadruga a omejeno zauei'*. Tiskovine za Sole, županstvi in uracCe, Najitnoder-nejSe piakasa in vabila sc shode in veselice. Letne zaključke Najmodernejša uredba tiskanje listov, knjicj., ;ro-šur, muzikaSij Jto: Stereotipi ja. Lifv »vaflja. Prej v Dorici. Ljublinpnai, Sf»š trg 28 Brazilija in Nemčija. Rio de laneiro 29. oktobra. Vlada je izdala odredbe proti nemški špionaži. Časopisi, Melita 'b skG dvoK'jt-u ;. Mehanična delam : ^ na Starem Z-h H1- Št. 15.072. Razglas. V zmislu razpisa c. kr. deželne vlade z dne 10. oktobra 1917, št. 30.103. se bo dne 31. oktobra in 1. novembra 1917 popisovala v Ljubljani goveja živina, konji, prašiči, koze in ovce, in sicer oba dneva od 8. do 12. dopoidne. Komisija za pravo mesto bo poslovala v mestnem popisovalnem uradu, na Bariu in v Spodnji Šiški pa se bo popisovalo od hiše do hiše. Lastniki zgoraj omenjene živine se torej poživljajo, da jo pridejo navedena dneva popisat na označeno mesto. Kdor bi napačne podatke navedel ali pa kaj zamolčal, oziroma prepozno živino popisal, bo v zmislu obstoječih predpisov kaznovan. Mestni magistrat liuMJanski, dne 28. oktobra 1917. Izdajatelj: Viktor Zor 6. - Zn imata****© odgovorna: S tebi Al ©j sij a. - Tisk rJeik#ike Ifekame v