Poštnina plačana v gotovini.
LETO V.
LJUBLJANA, 21. MAJA 1927.
STEV. 21.
fcAPOČNlNA ZA JVCOSLA-VnOČETRTLETNOOlN 15* celoletnodin6o/za INOZEMSTVO 1E DODATI
poJtnino/ OOLA$I-PO CENIKV/ POSAMEZNA ŠTEVILKA* PO DIN* l'5<>, POŠT. (EK. RAt I3.I88
A
/Ax
VREDNOT VOINVPRAVA VVČITELUKITISKARNI/ BOKOPUljENEVRA-%A10/AN0NIMNID0-. "Pljl • 1E • NE • PRIOBČV -
k ieio/po{thinapla-
^ XANAV-GOTOVINI TELETOM ŠTEV. MM.
Pia Slavorum gens...!
»Zastopnika Svetega Očeta v Beogradu, kojega ljubezen do našega naroda in države je splošno znana, pa na tem mestu prosimo, naj poglavarju sv. katoliške cerkve predoči obupni položaj istrskega ljudstva.«
»Slovenec«, 17. V. 1927.
Kakor obupana raja, ki nima na razpolago nikakih drugih sredstev, motamo — po »Slovenčevem« — mi Slovenci in Hrvati samo še prositi in moledovati za tisto, kar je drugim privrženo samo po sebi. Vsem drugim Vatikan ustreže takoj, ml pa bi morali vse ono, kar nam ere po pravu, doseči šefe po ponižnih in pohlevnih prošnjah!
Italija zasede naše Primorje, Reko^ in Zadar, Vatikan pa hiti, da izloči zasedene kraje iz jurisdikcije jugoslovenskih škofov. Takoj ustanovi novo škofijo in na mesta pregnanih škofov neitalijanov imenuje škofe Italijane. Isti Vatikan pa po osmih letih obstoja naše države ne smatra potrebnim, da bi izločil naše Prekmurje in Bačko izpod oblasti madžarskih škofov.
Jalov je izgovor, da se ta izločitev ne more izvršiti, dokler nimamo konkordata s Sveto Stolico, ko se v isti sapi ugodi Italijanom v vsem, dasi tudi Italija nima konkordata z Vatikanom.
Jalov Je izgovor, da Sveti Oče ne more ničesar zoper fašlstovsko nasilje. Sveti Oče, ki kot suveren lahko vrže interdlkt na Mehiko, bi kot suveren tudi lahko storil potrebne korake, da zaščiti katoličane v Istri.
Toda jasno je, zakaj vlada suverenega Svetega Očeta ne ukrene ničesar za naše brate. V Mehiki gre za ogromne latifundije katoliškega klera, v Istri pa gre samo za najpri-mitivnejše človečanske pravice našega jugoslovenskega ljudstva. S prokletstvom mehikanske liberalne vlade se branijo materijalni interesi katoliške cerkve, isto orožje napram fašizmu bi pomenilo zaščito kulture in pravic jugoslovenskega ljudstva Pred napadajočim italijanskim šovinizmom.
Vlada Svetega Očeta te sestavljena Iz samih Italijanov, Sveti Oče sam je Italijan, državni tajnik Vatikana, kardinal Gasparri je fašist, zato vlada Svetega Očeta, suverena vlada, noče In ne more nastopiti zoper krivice, ki se godte našemu ljudstvu s strani fašizma.
Non possumus, quia Italiani su-mus, to je deviza suverene vlade Svetega Očeta, ki se kot italijanska vlada ne more in ne sme potegovati za pravice jugoslovenskega ljud-
LISTEK.
stva, kjer bi to bilo v škodo italijanskemu imperijalizmu.
Vlada Svetega Očeta daje našemu jugoslovenskemu episkopatu svetel vzgled, kako »braniti je časti in pravde narodu in jeziku svojemu«. Ne glede na božje poslanstvo, ne glede na sodelovanje samega svetega Duha pri izbiranju poglavarja vatikanske vlade, ostane ta poglavar in njegova vlada neomajno italijanska, ki v danem slučaju vedno pokažeta, da jima je več za koristi ita-lijanstva, kakor za koristi katolicizma, kadar bi bila korist katolicizma v kakršnemkoli najrahlejšem nasprotju s koristjo^ italijanstva.
Sempre italiani, je druga deviza vlade Svetega Očeta.
Naši vladike pa so na žalost možje drugega kova. Ti so najprej katoličani, potem klerikalci in šele v zadnji vrsti Slovenci ali Hrvatje. Ko bi vsaj molčali, kadar ima naša vlada kak spor z Vatikanom, ako jim že njih pretirani katolicizem ne dovoljuje, da bi zahteve naše vlade dejansko podprli! Toda ne! V takem slučaju nastopijo složno in kot en mož z naravnost občudovanja vredno solidarnostjo z Vatikanom, kakršne ne pokažejo nikdar vladike drugih svobodnih narodov. Kajti niso vsi narodi taki ponižni hlapci Rima, kakor smo mi Slovenci in Hrvatje!
V	Beogradu sedi gospod, ki je akreditirani poslanik vlade Svetega Očeta pri naši vladi. Da je ta gospod Italijan, kakor je poslanik Qui-rinala Italijan, poslanik Pariza Francoz in poslanik Berlina Nemec, je jasno ko beli dan. Koristi vlade Svetega Očeta v naši državi ne more nihče uspešneje zastopati kakor Italijan! Temu gospodu je pobožni »Slovenec« natovoril »ljubezen do našega naroda in države, ki je baje splošno znana.«
Kje pa se, za boga, kaže ta velika ljubezen do nas? Ako se ta gospod vozi po deželi in otvarja evharistične procesije, blagoslavlja cerkve in deli apostolske blagoslove, je to samo njegov posel, o kaki posebni ljubezni pa ni dal še danes ni-kakega dokaza. Baje se je naučil nekoliko naših besedi in to mu naši klerikalci štejejo v največjo zaslugo. Prelat In Italijan pa si je dati muke, da se je naučil par naših besedi* Kako ponižanje zanj in kaka čast za nas! Koliko ljubezni do nas in do naše države odseva iz tega dejstva!
Na tega gospoda naj se tedaj obrnemo, ne, prosimo ga, da izvoli predočiti Svetemu Otcu bedno stanje naših istrskih katoličanov! Ali ni to dolžnost tržaškega škofa, da službeno poroča naravnost vladi Svetega Očeta o razmerah v Istri in za-
hteva pomoči? Mi naj se obrnemo na nuncija s pokorno prošnjo, nuncij naj potem »predoči« Svetemu Očetu trpljenje, Sveti Oče pa bo stvar odstopil v rešitev kardinalu-fašistu Gasparriju, čegar nečak služi pri ministrstvu za notranje zadeve v Rimu in ima zelo tesne službene stike s svojim stricem. Tako bo stvar v pravih rokah in g. Pellegrinetti nam bo serviral jed, ki ji na našem jugu pravijo čorbine čorbe čorba.
Naša boguvdana ponižnost in pohlevno klečeplastvo naših vladik sta nas pripeljali tako daleč, da moramo za svoje pravice in za najpri-mitivnejšo zaščito šele moledovati v predsobi g. Pellegrjnettjja.
Vsem se ustreže takoj, da le izrazijo željo, mi pa bi morali ponižno čakati v predsobi, da se nas kak Italijan morda vendarle usmili!
Le prosimo, Slovenci in Hrvati, dva Lazarja med narodi, toda vedimo, da gre v Istri za naše jugoslo-venske kulturne koristi, v Mehiki pa za milijonska veleposestva katoliškega klera.
Italijani v vladi Svetega Očeta ne bodo s prstom ganili za nas, bodo pa z vso odločnostjo branili latifundije v Mehiki, ki jim nosijo masten Petrov novčič!
Le lepo prosimo! Dolgo smo bili antemurale christianitatis, bodimo zdaj anticamerale christianitatis!
Priznanje Rušile:
Stari
Pred dobrimi tremi tedni so se vozili preko naše zemlje nemški avtomobilisti, ki so bili sprejeti na način, ki je daleko po njih lastnem pisanem priznanju prekosjl onega onkraj Karavank. Kakor smo kot zagovorniki zbližanja * Nemci z zadovoljstvom opazovali te prijateljsko nadahnjene manifestacije, tako pa nam je bilo tisto uro, ko smo gledali te izraze naklonjenosti napram predstavnikom rodu, ki nas je držal dolga stoletja v suženjskih sponah, težko, ker smo mislili na naše čudno ponašanje napram bratskemu - slovanskemu narodu, kateremu se imamo v največji meri zahvaliti, da smo se osvobodili germanskega jarma.
Naš narod je pozdravljal Nemce, ker je videl v njih bodoče natume zaveznike proti skupnemu sovražniku v lombardijski nižini. Pozabljal pa je pri tem, da nam je v slučaju spopada z zapadnim sosedi nekdo še vse bližji, kakor nemški narod in da je bil ta nekdo oni, kojega sinovi so pokrili s svojimi belimi kostmi Balkan, za naše osvobojenje že takrat, ko je železni kancler še v Berlinu bil s pestjo po zeleni mizi in govoril, da niso. vsi balkanski narodi vredni kosti enega samega pruskega grenadirja. In ta nekdo je bratski ruski narod, napram kojemu igramo še vedno politiko ptiča noja.
Dočim so vse ostale velike in male države z izjemo parih, katerim branijo specielni razlogi, že zdavnaj stopile v zvezo z Rusijo in sklenile z njo trgovske in druge dogovore — stojimo Jugosloveni še vedno na stališču, da današnje Rusije ne priznamo. Izgovor za to je Anglija, katera nam bi menda nesmrtno zamerila, če bi Jugoslavija stopila z bratsko Rusijo vsaj v take stike, kakor se nahaja njen adlatus Mussolinijeva Italija. Priznamo zasluge Britanije za naše osvobojenje in cenimo nadvse veličino velikega britanskega
greh.
naroda, vendar ne moremo njemu v korist dreti za njim čez drn in strn proti bratskemu narodu, ki je izkazal naši zemlji nepopisne dobrote. Posebno pa ne zavoljo našega globokega prepričanja, da bo prišel še dan, ko bo britanski vladi zelo žal, da je gledala v Rusih narod fantastov, barbarov in anarhistično razpoloženih elementov, ki so si nadeli za nalogo narušiti njene azijske ko-lonijalne gradove. In tedaj bomo igrali lahko baš Jugosloveni historično vlogo posredovalca med tema dvema velikima nacijama. Ako se bomo sedaj že a pricti odločili za angleško tezo, potem bo ta naša posredovalna vloga nemogoča in mi bomo obsedeli na smoli, katero si sedaj kuhamo s toliko gorečnostjo, ko gledamo od zgoraj navzdol na Rusijo, polni nerazumevanja za obstoječo in razpletajočo se zunanje politično situacijo.
Poleg Anglije navajajo naši diplomati za opravičilo njihovega apsurdnega ponašanja napram Rusiji še opasnost s priznanjem predeče boljševiške propagande. O tej propagandi in njenih uspehih imamo svoje dokumentarično podprto mnenje Konstatiramo le, da govore o njej tisti, ki v resnici tirajo narod v boljševizem s tem, da ga puste umirati lakote v času, ko po njihovi zaslugi sprejemajo bogate državne penzije firme kot Jovan Plamenac, Galiardi in še vsi enakovredni nešteti »graditelji« naše države.
Spričo našega zavzemanja za obnovo odnošajev z Rusijo smo morali prečuti že marsikatero ostro besedo. Očitalo se nam je celo koketiranje z Rusi in nekje se je našla celo ugledna oseba, ki nas je klicala na red zavoljo Trbovelj. Zato pribijamo odločno, da nas vodi pri tej akciji samo želja, da krene v zunanji politiki naša zemlja zopet na najsigurnejšo linijo, ki se glasi: prvo z Rusijo in z
Rusi, nato šele z vsemi ostalimi.
Poznamo boljševike in smo trdno uverjeni, da ni v njih srcih prostora za kaka sentimentalna slovanska čustva. Navzlic temu je moči ponovno opaziti v ruski zunanji politiki znake, ki kažejo, da klije v širokih ruskih dušah pod rdečo prevleko še vedno slovanski duh in da še daleko niso pozabljene tradicije junakov izpod Plevne in Šipka prelaza in onih silnih mas, ki so leta 1914. vriskajoč hitele v boj samo zato, da spasljo pred avstro-nemškim navalom šibko in izmučeno Srbijo.
Rusija le velika in v moči neizčrpna. Krizo, v kateri živi, bo kai kmalu prebolela in gorje potem nam in našim potomcem, ako bomo zamudili pravi moment in skušali I v bodoče ostajati njeni samozvani In nelegitimirani sodniki! Prišli bomo med dva kamena in naš prah bodo raztresli na vse štiri strani neba, da bo to poznim rodovom v dokaz, kaka bodi usoda onih, ki ne marajo čuti polni ošabnosti klica bratske krvi.	A.	V.
Nekaj pripomb.
(Konec.)
Navajamo le, kar je dokazal že omenjeni g. Tavčar, da ima rudar danes le 2/s predvojne plače in da znaša zaslužek rudarja mesečno 600—700 Din in da s temi ne more živeti sedaj, ko so njegove potrebščine po predvojnem računu veliko večje kot preje. Pred vojno je rudar delal najmanj 24—26 dni mesečno, a danes samo 20—22 povprečno. Torej je tudi tukaj prikrajšan. Redukcije se izvajajo dosledno in še se obetajo.
SVETLA C, LAVA
	
LE Z
DrOETRER-
IEVIAA
backinom
NajboljSe in preizkuSene recepte poiilja na željo brezplačno in poštnine proato
Dr. OETKER, d. z o. z.
MARIBOR.
JANEZ P.:
Jugoslavija leta 19..!
Iz sna Jugoslovenskega nacionalista!
Uvod. Baš pet let je poteklo, kar je narod pomedel z dolgoletno zastrupljajočo in državo uničujočo strankarsko politiko partizanstva in korupcije ter na radikalen način za bodočnost vzel veselje do plodonos-nega	»Udejstvovanja« političnim
špekulantom in kar so končno ponehale prazne, nepotrebne in resnično delo ovirajoče državnopravnc borbe, borba med centralizmom in federalizmom, med unitarizmom ter idejo Velesrbstva, Velehrvatstva in Samoslovenstva. Danes se nam to vidi le še kot mučen sen in vsakemu se zdi bedasto debatirati o tem, smo li en narod ali Štirje, odnOsno istovetiti jugoslovenski unitarizem s centralizmom v njegovi najodvrat-nejši obliki. Vidi se, da je vse ono Pogrešno pojmovanje naroda bila le Posledica preslepljevanja demago-
gov, ki so eni z jugoslovenstvom, drugi s separatizmom obetajočim med in mleko — speljali vodo na svoj mlin.
Da vidimo jasno razliko med današnjimi in razmerami pred leti, ko se je naša tedaj še m^la država borila z otroško boleznijo, naj služi ta kratek opis naših razmer.
Naša država sega danes Od Šent Vida na Koroškem do Jedrenja, Soluna in Varne, od Trsta do Panonske ravani, združuje torej vsa jugo-slovenska plemena po Ujedinjenju z Bolgari in osvobojenju neodrešenih bratov ter šteje skoro 18,000.000 prebivalcev. Razvoj gre po uveljavljenju principov, ki jih je pred leti propagirala Orjuna, nevzdržno naprej in z največjim zadovoljstvom lahki? konstatiramo, da so rešena najvažnejša vprašanja. Predvsem je bila uzakonjena dne 28. junija 19.. nova ustava, ki nosi tudi ime Vidovdanska ustava, iz katere bom citiral nekaj najbistvenejših točk. Izvedlo se je po dolgih letih odlašanja konferinanja ter mnogt&rojnih načrtov izenačenje zakonov prav vseh gran z izdanjem novih zako-
nov, ki so si sledili v kratkem roku enega leta in pol. Naše gospodarstvo se je s pametno politiko, pritegnitvijo tujega kapitala, zelo ugodnimi posojili ter z racionelnostjo, velikopoteznostjo — po vzoru Amerike — in smotrenostjo saniralo, socialna nasprotja so skoro izginila z uveljavljenjem modernih socialnih zakonov, o katerih tudi še izprego-vorimo nekaj besedi. Zlasti velik je napredek pri nas v Sloveniji, ki danes res sliči velikemu parku — po vseh večjih krajih se dvigajo novi občinski, Gasilni in Zdravstveni do-mi, moderni in lepi Sokolski domovi, športni, vzorno urejeni stadijoni, krasni parki, kopališča in v slednjo kočo uvedena je elektrika, ki ne služi le razsvetljavi, nego tudi obrti in gospodinjstvu. Naše vasi so asani-rane, vsaka hiša je zavarovana in izvršena melioracija s komasacijo posestev. Ustanovili so se poleg dveh nižjih in ene višje poljedelske šole še razni tečaji in to obvezni s potovalnimi učitelji po vaseh. Enako se je posvetila skrb našim gospodinjam, vrše se po dovršeni šoli obvezni tečaji s predavanji in praktičnimi va-
jami iz gospodinjstva; predavanja o vzgoji, materinstvu in higijeni. Zgradile so se nove železnice, predvsem iz Kamnika na Koroško, iz Tržiča v Borovlje, iz Domžal v Savinjsko dolino, iz Škofje Loke na Sv. Lucijo, iz Škofje Loke preko Žirov in Idrije na Ajdovščino, iz Kočevja na Moravice, iz Črnomlja na Ogulin, iz Logatca na Idrijo, iz Golubovca preko Krapine na Sevnico, iz Sevnice na Šent Janž, iz Brežic preko Novega mesta in Kočevja na Rakek ter nekaj lokalnih prog.
Vse proge v Sloveniji in glavne po> ostali državi so po zgraditvi velikih električnih central na Savi (5) in Dravi ter Savinji in drugih rekah elektrificirane. Ni več saj in nesnage v elegantnih Pullmanih, ki so splošno uvedeni pri vseh vrstah vlakov razen na lokalnih progah. Pri brzo-vlakih so uvedeni klubski vagoni z radio aparati, ki so uvedeni že sko*o povsod, celo na kmetih, kino vagoni ter posebni razgledni vagoni.
Naše ceste so danes vzorne in kos Ogromnemu avtomobilskemu prometu; s posebnim zakonom se je izdal nov cestni red, uvedla enotna
orientacijska ponoči razsvetljena znamenja, dalje razna svarilna znamenja itd. Naše ceste, zlasti glavne, so se znatno razširile, deloma mo-kadamizirale, prah je skoro nepor znan; zgradile so se mnoge nove ceste, med njimi znamenite Alpske ceste iz Litije do Radeč, iz Kamnika v Luče, iz Jesenic v Rož in iz Bohinja v Baško* dolino. Zgrajeni so bili številni železobetonski mostovi samo preko Save od Jesenic do Brežic 12. Vsak okrajni cestni odbor ima lasten parni ali motorni valjar. Naša letovišča so se po uspešni reklami silno dvignila in so danes povsem na isti višini kot prva svetovna kopališča. Turizem je silno razvit, ne le tujci in meščani, tudi člani nad 200 podeželskih podružnic Jugoslov. Planinskega društva v Sloveniji posečajo pridno planine, na katerih so se zgradile velike, moderne koče z električno razsvetljavo in radio aparati, a na Triglav žična železnica. Smučarstvo ima danes že v slednji dbčini svoje pristaše in svetovno znane so smučarske tekme v Bohinju in Kranjski gori. Tudi šport je razvit do skrajnih meja možnosti!
»O R J U N A«
Stev. 21.
lavimiliaiiDtii!
je najmodernejše urejena ter Iznioje vsa tiskarnlška dela od najpripro-stej&ega do aajmodernejtega. • Tiska falske, mladinske, Upos>om in znanstvene knjige. Ilnstrirue knjige v en«. ali ye4barvnem tiskn. — Broinre v naliti in tndi največjik nakladali. Časopise, revije, mlad. Uste.
oprema Mit. katalogov, cenikov ii i Lastna tnnitu šolskih zvezkov.
Šolski zvezki za osnovne ia srednje Sole Risanke, dnevniki in beležnice.
!>
FRANCUSKE VINO VICE.
Tudi tukaj zadene odgovornost državno upravo samo. Ako je povsem jasno znano, da družba pri eni toni premoga zaradi 100 Din in država kot taka s svojimi zakone ne pritisne, da zniža prodajne cene in odpre pot našemu premogu na tržišča, je glav-njt krivec zopet doma. Povsem jasno je, da milijonarji stremeči po dividendah, ne bodp' sebi v škodo zniža-vali cen.
Rudarji hočemo dela — delavci smo — zato nam dajte dela. Ljudje smo, hočemo zashižka — poštenega. Nočemo živeti tako kot v dobi ošab-hih grofov. Ljudje smo, in enakovredni vsem članom človeške družbe in zato zahtevamo ob 12. uri, da nas vlada zaščiti, ako res ni zgrajena po principu židovskih krvavih izkoriščevalcev.
V	naprej pa že vemo, da natn ne bodo pomagale komisije, ki smo jih imeli že itak preveč. Ako pa že pošljete komisijo, potem jo pošljite opoldne na obed k rudarski rodbini, kjer si lahko ogleda tudi rudarske omare, da vidite koliko garderobo premore delavec. Svetovali bi ji i to, da pogleda v knjige trgovcev in obrtnikov in da zračuna, koliko je danes dolžno rudarsko delavstvrt samo na najnujnejši hrani našim trgovcem. Vidite, tu bo najboljši vpogled. Potem pa lahko še natančnejše proučite situacijo trgovstva in obrtništva, ter-jatvena pisma od velefirm in lahko boste razumeli finančni polom, ki je neizbežen. Prepričani pa smo, da bi gospodo preveč zabolela glava. Vemo, da je prijetnejše na ofcedu, ki je na račun T. P. D.
Carinarnica Rakek.
Koncem januarja 1925 je pasirala postajo Rakek pošiljatev žive govedi za neko firmo v Divači. V smislu predpisov bi morala plačati ta inozemska firma 4% porez od vrednosti blaga. Carinarnica pa je zaračunavala dotlej pomotoma le 2% porez in je omenjena firma dolgovala na teh pomotoma nepobranih 2°fo davkov prejšnjih pošiljk Din 5.010. O priliki te pošiljatve je carinarnica zahtevala to doplačilo in je bil tudi ta znesek potom zastopnika te firme v redu in proti potrdilu plačan.
Ta denar pa se očividno ni vknjižil, kajti carinarnica Rakek je firmo iz Divače pri nadaljnih pošiljkah ponovno terjala za plačilo teh Din
5.010.— in to še potem, ko je lastnik firme v Divači predložil uradno potrdilo carinarnice o plačilu tega zneska. Upravnik je ta slučaj davno poznal, kljub temu ni napravil predpisanega uradnega zapisnika, da bi tem potom ugotovil, v čegav žep je zginila ta svota. Td bi bil storil tem lažje, ker nosi uradno potrdilo podpis blagajnika, ki je denar prejel in okroglo štampiljko. Šele v zadnjem času se je gospod upravnik zavedel svoje dolžnosti In sestavil zapisnik.
S tem navajamo zopet eno suho dejstvo iz poslovanja carinarnice Rakek, o kateremu pa še slede nadaljevanja.
Strellaike druiine.
Streljačka družina je bila ustanovljena v nedeljo 8. t. m. i v narodno zavedni Cerknici. Po poteku občnega zbora in številu priglašenih članov sodimo, da bo svojo prevaž-no misijo med Cerkničani, ki leže skoro v dohvatu pušk neprijateljev prav lepo uspela.
Srednješolski vod Streljačke družine za ljubljansko oblast. V nedeljo, dne 22. maja se vrši redovna
vežba vseh, ki so kot četniki-izvid-niki organizirani v ljubljanskem odredu. Zbor točno ob V&7. uri zjutraj pred letnim telovadiščem ljubljanskega Sokola.
Ker bo ta redovna vežba predpriprava za prvi javni nastop četni-kov-izvidnikov Streljačke družine na Mladinski dan Jugoslovenske Matice, je udeležba za vse strogo obvezna!	Komandir	čete.
NaS pokret.
Orjunaš! na Vrhniki so nabrali za Žicev spomenik Din 620, za kar se jim Iskreno zahvaljujemo.
Delavski Orlami Sučurac in Ka-štel Sučurac sta priredili lepo uspela shoda na katerih so poročali orju-naški kandidati za volitve v Delavsko zbornico.
Razvitje prapora priredi Orjuna Babinopolje dne 24. junija. Za to
razvitje se vrše velike predpriprave in bo osobito znaten obisk iz Dubrovnika.
Orjuna Split bo priredila za Vi-dovdan veliko nacionalno proslavo padlim žrtvam Nacije.
Orjuni Rogoznica in Primoštenj prirediti v nedeljo, dne 22. junija javne shode, za katere vlada veliko zanimanje.
Kronika.
livotbtik >IZ naroda za narod« je
.vzbudil najširše komentarje med pristojnimi in nepristojnimi krogi. Molče so prešli preko njega le naši ljubeznivi prijatelji okoli SLS in samostojni demokrati, Ker pa je ta naš uvodnik vsak prizadetih po svoje tolmačil in oprt nanj ciljal na svoje
S Mitične napredne nasprotnike, pri-ijamo, da je velja! prav vsem, ker je notorične, da niso zajedale! in pa-rasitl samo med njim tako neljubimi sovražniki, nego tudi med zelenimi generali, kakor 1 med onimi političnim pl-pogačarfl, ki vise med nebom In zemljo ter čakajo na katero stran bo zavela ugodna sapica z Beograda. Zgodba o Kristusu in ženi, ki so jo hoteli kamenjati, je baš v tem slučaju kakor nalašč primerno ogledalo za vse te gospode, ki so hoteli zakriti svoj smrad s tem, da so upirali prst na sosedovo gnojišče.
Pripombe vredno je tudi enoduš-no komentiranje tega uvodnika v smislu, da je Orjuna proti naprednemu bloku. Kdor je le malo pismen, ta ni mogel najti v naših izvajanjih
le najmanjše podlage za tovrstno svojevoljno razlago, ker je bil namen našega članka le konstatirati pogoje, pod katerimi bi bilo mogoče ustvariti reelno in uspešno napredno fronto z gotovimi izgledi na uspeh. Ako so videli navzlic temu zaslepljeni partizani v tem nekak afront Orjune proti naprednemu bloku, potem jim mirne duše prepuščamo to veselje v nadi, da bodo lahko še kdaj na svoj način razlagali odkrite in poštene orjunaške besede naslovljene na napredno javnost.
Ob priliki komentiranja načina zagovora dr. Resmana v pravdi proti novinarju Eržena je moral resnicoljubni »Slovenec« seveda zopet skovati grdo laž na račun Orjune, s tem, da je pokazal na dr. Reismana, kot nacionalista Orjunaša ter s tem direktno i na Orjuno, kot kompani-jonko onih elementov, ki so nam hoteli nasilno oropati Maribor. Dočim vrli »Slovenec« z vso gotovostjo ve, da je dr. Reisman član Orjune, pa moremo mi pribiti, da dr. Reisman ni član Orjune in da je bil iz nje na-
ravnost izključen že v času, ko se dobrim in resnicoljubnim Slovertčev-cem še sanjalo ni o tožbi slovenske mariborske duhovščine. Seveda bo sedaj dični škofov list zamolčal to našo ugotovitev, kakor je tudi zamolčal zelo važno dejstvo tičoče se baš osebe novinarja dr. Reismana, kot zagovornika novinarja Eržena, ki se je zatekel k dr. Reismanu po pravno zastopstvo na podlagi svoje-časne objave le tega, da bo zasto-oal vse po tiskovnem zakonu obtožene novinarje — brezplačno in to ne glede na politično prepričanje!!
O »duševnih očetih Orjune« je
razglabljal v zadnji številki »Kmetijski list« in ugotovil, da so le ti demokrati. Kakor nas sicer to razglabljanje prav malo vznemirja, tako pa moramo Seljakom okoli »Kmetskega lista« le priporočiti, da naj nikar ne merijo po svojih čevljih i ostale. Ako je moral biti že duševni oče samostojnih kmetov gospod dr. Žerjav, še s tem daleko ni potrebno, da bi isto veljalo i za Orjuno, ki ni potrebovala prav nič botrskih daril niti duševnih očetov.
»Cast slovenske duhovščine« je bila rešena s poznanim tiskovnim procesom v Mariboru, ki je dvignil toliko prahu. Kakor imamo sicer svoje mnenje o načinu izvedbe tega zajedniškega postopanja slovenske duhovščine v Mariboru proti »Volks-stimcam«, itako pa menimo, da je bilo popolnoma upravičen obračun z onimi, ki so hoteli na račun zaslepljenih žrtev nemških agitatorjev kovati svoj zasebni politični kapital. Še več! Slovenska mariborska duhovščina smatra za nečast, če bi i v resnici tedaj, ko je bila usoda slovenskega Maribora visela na konici bajonetov onih par vrlih stražnikov, ki se niso dali oplašiti po 15.000 glavi množici, prijela za orožje in z njim v roki pomagala braniti le tem posest slovenskega Maribora. Mi pa mislimo, da bi bil le ta odločni nastop samo v čast slovenskemu sve-čeništvu, ki bi s tem pokazalo, da mu je svoboda rodne grude vse in ne samo lepo doneča fraza, kakor oni gospodi, ki se je ob priliki te obravnave postavljala. na stran toženih samo zato, da bi Škodovala »klerikalnim interesom«, ki pa so se to pot, sicer redko,, krili i z državnimi ter narodnimi.
Bratu Veselinoviču, glavnemu uredniku orjunaškega lista »Jugoslavija«, grozijo makedonstvujuŠČi, da ga bodo ubili, čim ne prestane s svojo agitacijo za ujedinjenje vseh Ju-go^lovenov in eliminiranje od tujcev zaplojenega makedonskega revolucionarnega gibanja. Makendonstvu-jušči pa se bridko varajo, če mislijo, da bodo s ferni grožnjami oplašili Orjunaša pri delu. Ako bo potreba za Hadžipopovičem še novih žrtev, pa jih bomo žrtvovali, a odnehali ne bomo nikdar, .dokler nosi le eden od nas še celo glavo.
Dva miličnika napadena pri Šempetru na Krasu. — Eden hudo ranjen. V nedeljo zvečer se je dogodil
GRADBENO PODJETJE
ING. DUKIČ IN DRUG
LJUBLJANA
Bohoriieva ulica št. 24
Postizava se najsigurnije upotrebom originalne
HimnaintioiiiitBii
edino pri
FRANC BAR, Ljubljana.
pri Šempetru na Krasu krvav dogodek, ki je zelo razburil tamošnje prebivalstvo. Okoli 21. ure so neznani zločinci napadli na cesti med Petelinjem in Selcami dva miličnika, ki sta patrulirala ondot. Miličnik Gino Cicimbri se je zgrudil nevarno ranjen; zadelo ga je pet krogel v trebuh, osem pa v levo nogo. Njegov tovariš Josip Musina, ki je ostal nepoškodovan, se je po prestanem hipnem presenečenju, takoj postavil v bran napadalcem, toda ker se mu je v usodnem trenutku pokvarilo orožje, da ni mogel streljati, je hitel iskat pomoči. Med tem so zločinci planili proti Cicimbriju vpijoč v italijanskem jeziku:
»Stojte, če vam je drago življenje!« ter izpalili še tri strele. Nato so zbežali. Kmalu potem so prihiteli na lice mesta miličniki iz Šempetra, ki jih je Musina poklical na pomoč. Ti so za silo obvezali ranjenega Ci-cimbrija, ki je bil nato prepeljan v bolnišnico v Postojni.
O krvavem dogodku so bili obveščeni orožniki, ki so skupno z miličniki začeli z vso vnemo iskati napadalce. Aretiranih je bilo kakih 30 oseb, a se ne ve še, ali so krivci med njimi.
Znamenja. Akoravno so v Bolgariji na delu razne tajne, mračne sile, ki hočejo za vsako ceno onemogočiti zbližanje Bolgarov z ostalimi Jugosloveni, vendar pridobiva misel edinstva in ujedinjenja vedno več pristašev. Tako je ob priliki banketa v počast naši nogometni reprezentanci nazdravil našim vrlim Sokolom i energični general Lazarov, komandant Sofije s sledečimi besedami:
»Sada ste igrali protivu nas. Ali ja sam ubedjen, da če u najkračeni vremenu naši momci pored vaših boriti se sa tudjim teamovima za čast istih boja!«
Vode v Bolgariji se čistijo! Sicer so še ljudje, ki bodo hoteli to preprečiti z vsemi silami, ali njih napori bodo prej ali slej kronani s popolnim neuspehom in debaclom ideje, ki ni mogla doumeti, da smo Jugosloveni med Beljakom, Skadrom in Varno en narod.
Največjim šikanam je izpostavljen sleherni v Postojni ali Podbrdu, pri katerem najdejo preiskujoči ga železniški miličniki kak še tako skromen slovenski časopis. V našo državo pa je še vedno dovoljen prost uvoz laških cunj, kot so »Piccolo«, »iPopolo di Trieste«, »420«, ki na naj-ostudnejši način blatijo našo zemljo in ne prizanašajo niti Kroni. Dočim ministrstvo notranjih zadev zapleni z največjo skrbnostjo sleherni nemški časopis, ki se samo malo dvoumno izrazi o naši državi pa mirno dovoljuje, da se širi ta italijanski gnoj po naših lokalih in trafikah na našo sramoto in v nemali posmeh italijanskih govnjačev, ki nas zasipavajo s plodovi zrastlirni na plodni njivi’ 2000-letne italijanske civilizacije. Menda smo v istini narod brez tilnika, kateremu sme nekaznovano pljuvati v lice sleherni pocestni fakin, posebno pa še, če nosi na svoji oplotnici priporočevalni in po naših diplomatih podkrepljeni žig »Made in Itaiia«.
Hlapcem Italije! — Sramotilcem našega rodu! V nepopisnem ogorčenju nad naravnost sramotnim kleče-plaztvom nekaterih mladeničev in deklet pred tujerodnimi magnati ne najdemo momentano v našem slovarju primernega izraza, s katerim bi pravilno označili početje teh »tudi-narodnjakov«; kot prokletstvo leži menda že v mozgu večine slovenskega dela našega naroda — hlap-
čevstvo. Ako bi to bili samo stari avstrijski birokrati, ne bi bilo to hudo, saj ti bodo itak kmalu šli za svojimi gnilimi habsburškimi maliki. Sramota pa je, da hodijo po poti le-teh tudi njihovi sinovi! V predzadnji številki »Orjune« smo omenili podlo italijansko propagando s papirjem za zavijanje. Sedaj moramo beležiti še sra-motnejši slučaj. V centrumu Ljubljane eksistira, kakor znano večja delikatesna trgovina, koje lastnik je rodom Italijan, ki pa zna in govori dosledno slovensko. V to trgovino prihajajo večkrat z nabiralnimi polami za prispevke člani raznih društev Ker je znano tem članom, da je lastnik trgovine Italijan, se nekateri izmed njih, — kot mali cucki pred gospodarjem — plazijo pred noge omenjenega lastnika in moledujejo za prispevke v — italijanskem jeziku! To se je zgodilo že večkrat, na žalost smo pa zaznali za to početje r sjega plemena šele sedaj. Zato pa odločno in kategorično izjavljamo, da takega internacionalizma tudi v »žogobrcu« ne bomo dopuščali, ampak poskrbeli, da se ta spremeni v — »glavobrc«! Capito! Prizadeti opra-vičbe za to: nimajo, zato. pa naj v bodoče svojo taktiko izpremene!
V	soboto, 21. t. m. otvoritev kavarniškega vrta v »Zvezdi«. Dnevno prvovrstni koncert od 5. Ure popoldne do 12. ure ponoči. Pri otvoritvi svira prvovrstni kavarniški orkester od 5. ure do 8. ure zvečer, od 8. do 10. ure godba Jugoslov. železničarjev in od 10..do 12. ure zopet kavarniški orkester. — Se priporočata Fran in Roza Krapeš.
Mizice za pisalne stroje.
THE REX C0., Ljubljana.
ZRNA.
V	Dalmaciji se godi Italijanom slabše, kakor črncem v Ameriki, težijo italijanski listi. Mi pa vemo, da je bil pred dobrim tednom izključen iz trgovske akademije v Dubrovniku dijak, ker je opozoril nekega Italijana, da naj skine fašistovsko značko. Dalje so bili pred desetimi dnevi obsojeni policijsko po »priigel patentu« nekateri splitski omladinci, ker so klicali »doli Mussolini«. Dejstva pa obratno pričajo, da do danes ni bil še kaznovan niti eden od onih dobro poznanih Italijanov, ki so ob priliki proslave v Oabinetu kričali: »Doli Jugoslavija!«
Drago delo. V neki državni ustanovi v Beogradu so te dni delali uradniki na nekem aktu preko ure in zaslužili za to prekourno delo Din 38.090. Vrednost predmeta, katerega se je tikal akt pa je znašala Din 20.000.
Za konzorcij lista »Orluna« odgovarja DreJče Ver bi 6.
Tisk Učiteljske tiskarne: zanjo odgovarja France Štrukelj.
Odgovorni urednik: Jože Span«