0*|    POSAVSKI    IJT
taorniK
Leto VII, številka 73, december 2003, cena 1 SIT
f^   ENTER
CKŽ 58            računalniška
I KRŠKO    trgovina in servis
200*
PSC Paič
¦ TTgrad
Begrad Krško, d.o.o.
HEra
RAÜINOVODSKI
SERVIS
nsTnoTAiuirai
TwummmAtmiM
lim CoknM, Dot. Pi^npa 31,
Ko(tan|«vlca na KiU
Ms 49 17 306, OSM: 041 773 456
\lBe
Holding Slmenske elektwn* do a
Moč energije
Naj zadnje decembrske dni
prelije sreča toplih besed,
prijaznega nasmeha, spoštovanja,
veselja in medsebojne povezanosti,
uspehi pa naj nagradijo vaša celoletna
prizadevanja.
Kristijan Jane,
župan občine Sevnica, s sodelavci
Y^^i^IUM,
Yesel Božič in Dan samostojnosti
ter uspešno in zadovoljno novo leto,
obilo medsebojnega razumevanja
in zadovoljstva, tako v družini
in med prijatelji, kakor tudi
pri vašem delu.
Franc Bogovič,
župan občine Krško, s sodelavci.
občinakrško
Drage občanke, spoštovani občani!
V praznknih decembrskih dnevih nas spremljajo lepe misli, tople besede
in prijazne želje. Za srečo in zdravje v družini. Za mirno otroštvo.
Zo uspeh v šoli. Za delo. Za poslovno uspešnost. Za bogato letino.
Za dobre sosede in prijatelje. Za ustvarjalni nemir.
Za medsebojno spoštovanje in kakovostno življenje.
Za mir in varnost doma in povsod.
Želim, da bi s svojimi načrti, željami in hotenji prispeli na cilj, ki ste si ga
zastavili za leto 2004. Na poti do njega naj Vas vzpodbujajo novi izzivi ter
vodita volja in pogum.
Vesele božične praznike in zares srečno novo leto vsem !
/Mag. Andrej Vizjak, župan občine Brežke
O B Č I N A
Brežice
tretja
ObžorniK
Ü jš    "">
Na naslovnici: Gasilski dom
Krško, Foto: üdija Petrišič
Posavski obzornik izdaja
Zavod Neviodunum v Krškem
Direktorica zavoda
Katarina Požun Sotošek
Uredništvo:
Trg Matije Gubca 3, 8270 Krško
Tel.: 07 49 05 780, 49 05 782
Faks: 07 49 05 781
www.zavod-neviodunum.si,
obzornik@volja.net,
TRR: 03155-1086687920
Odgovorni urednik
Silvester Mavsar
Izvršna urednica
Lidija Petrišič
Urednik informativne priloge
Občine Krško
Matej Drobnič
Novinarja
Bojana Mavsar
Peter Pavlovič
Tehnični urednik
Boštjan Colarič
Vodja trženja
Katarina Požun Sotošek
Posavski obzornik izhaja od 15.
12. 1997 kot mesečnik za podro-
čje občin Krško, Brežice in Sevni-
ca, ki izhaja praviloma 30. v me-
secu. Rok za rezervacijo oglasnega
prostora je 10., za oddajo nena-
ročenih prispevkovi pa 15. v mese-
cu. Za točnost podatkov v naroče-
nih rubrikah in prilogah odgovar-
jajo njihovi uredniki.
Tisk:
Delo - TČR, d. d., Ljubljana
Naklada:
12.000 izvodov

bstaja čudovit, skrivnosten zakon na-
rave, da tri reči, po katerih v živtfenju
»ajbotf brepenimo — srečo, svobodo io dušev-
nl mir — vedno pridobimo tako, da jib podari-
mo nekomu drugemu.
(neznaoi avtor)
QJsem hiiallkam in htiadcm
ge&mo liesefe boglčne p/iagnlfce
te/t mho 2004/
Qjl/tednistiio ^Posoiisfcfiga obgo/tnifca
^aiiod o\fei/i.oc(unuwi
IZ VSEBINE
4   Trideset dni
8     IntBPVJU:
Franc Lavioar
10  Rezultati ankete o
Obzorniku
12 Turbina za HE Bostanj
ja unikatna
13   ISO standard za
posavska sadjarja
15   Podelili priznanja
za gospodarske
dosežke
10   Vražje dekle
18  Informacije občino
Krško
10  Zimska služba
25   25 let AK FIT BPBŽiCB
30 Prejeli smo
37 Nagradna križanka
Obzornik
december 2003
3
tridsset dni
Rop odprl MMP Qbrezje
Na prvi decembrski dan je predsednik Vlade R Slovenije Anton Rop (na
fotosrafiji) na krajši slovesnosti na Obrežju odprl največji mednarodni
cestni prehod na bodoči zunanji meji Evropske unije.
Mednarodni mejni prehod Obrezje se razprostira na 24 hektarjih skup-
ne površine in je razdeljen na tri ploščadi, na katerih je zgrajenih de-
set servisnih objek-
tovza potrebe mej-
nih služb, od polici-
je in carine do špe-
dicije in prosto-
[ ra za veterinar-
| ske in fitosanitar-
ne preglede. Mej-
ni prehod je v ce-
loti grajen po pra-
vilih Evropske uni-
je, na njen pa naj
bi bil leta 2006 v
celoti vzpostavljen
schengenski      var-
nostni sistem. Skupna investicijska vrednost znaša sedem milijard tolar-
jev, investitorja pa sta Vlada RS in v njenem imenu Servis skupnih vlad-
nih služb in Družba za avtoceste, del sredstev pa je prispevala Evropska
unija v okviru programa Phare. MMP Obrežje je prvi in največji prehod
na bodoči zunanji meji EU. Poleg Obrežja bosta imela status mednarod-
nega cestnega prehoda tudi Jelšane in Gruškovje, na katerih že poteka-
jo ureditvena dela, z deli pa bodo začeli tudi v Dobovi, kot edinem med-
narodnem železniškem prehodu. B.M.
Državna pomoč Kons ekcijl Mont Kozje
Kot so sporočili z ministrstva za gospodarstvo, je vlada med drugim
odobrila državno pomoč tudi za prestrukturiranje gospodarske družbe
Konfekcija Mont Kozje, d. d. Družbi Mont Kozje, ki zaposluje 110 de-
lavcev, bo država pomagala z dolgoročnim posojilom v višini 104 mili-
jone tolarjev. Polovico sredstev za prestrukturiranje družbe bo z odo-
britvijo kratkoročnega posojila v višini 54 milijonov tolarjev prispe-
vala največja upnica podjetja Banka Celje, 30 milijonov tolarjev bo-
do prispevali lastniki, 20 milijonov tolarjev pa družba sama. Druž-
ba Konfekcija Mont Kozje, d. d., že tri leta posluje z visokimi izguba-
mi, ki pa so se v letu 2002 znižale. Tako je imelo podjetje v letu 2000
za dobrih 170 milijonov tolarjev izgub, leta 2001 je izguba znašala do-
brih 114 milijonov, leta 2002 pa slabih 60 milijonov tolarjev. Predloženi
program prestrukturiranja je nadaljevanje obstoječega programa pre-
strukturiranja, katerega prva faza je bila zaključena s prisilno poravna-
vomarca 2001. L.P.
Zakljuoen kritičen del Poti na Armes
29.novembra so na Senovem tudi uradno odprli obnovljeno Pot na Ar-
mes, na kateri je Kostak Krško z deli začel v lanskem letu. Gradnja,
vredna okoli 75 milijonov tolarjev, ki jih bo pokril občinski proračun, je
predvsem veliko pripomogla k boljšemu in varnejšemu življenju Senov-
čanov ob tej cesti, saj je bil s to gradnjo zaključen najbolj khtičen od-
sek ceste. Cesta se namreč, kot je dejal podpredsednik Sveta KS Seno-
vo Vlado Grahovac, nahaja v plazovitem območju, zato so poleg 600
metrov ceste zgradili tudi 240 metrov opornih zidov, istočasno pa so ob
tern gradili tudi kanalizacijo, ki bo priključena na čistilno napravo v Bre-
stanici. Gradnjo so zaključili na ravninskem zgornjem delu in, kot pravi
podpredsednik, na Senovem pričakujejo, da se bo v proračunskih sred-
stvih našlo tudi nekaj denarja za nadaljnjo gradnjo. Prav tako so naka-
zali odcepe proti Gubčevi in Cankarjevi ulici, kjer bo prav tako potreb-
no storiti še marsikaj. L.P.
rut k/uxfflio
Skupaj ja laža prebroditi
tožave
Žene iz Posavja, ki so bile operirane
zaradi raka na dojki, se že tri leta vsak
mesec srečujejo v okviru skupine za
samopomoč. Tako je bilo tudi 11. de-
cembra, ko so se zbrale na Raki.
Gre za podskupino društva onkoloških
bolnikov, njen namen pa je predvsem,
da se žene-s podobnimi težavami sre-
čujejo, izmenjujejo izkušnje. Marca
2000, ko je bila skupina ustanovljena,
je vključevala 15 članic, danes
vključuje približno 58 žensk, redno pa
se vsakomesečnih srečanj udeležuje
okoli 30 žensk. Kot pravi koordinatori-
ca skupine Mimica Stopinšek, se je sku-
pina dobro vkoreninila v okolje, saj si
žene na ta način med seboj lahko veli-
ko pomagajo.
Poleg družabnega dela, na katerem so
tokrat zapeli in zaplesali tudi prvošol-
čki raške osnovne sole, pa v skupini za
samopomoč skrbijo tudi za strokovna
predavanja, saj sodelujejo z Onkolo-
škim inštitutom v Ljubljani.
PrvosPBčanjaRKKrško
-OOtovibreg
V zadnjem tednu meseca novembra so
se v krškem gasilskem domu v organi-
zaciji OO RK Krško - levi breg na sre-
čanju zbrali občani stanujoči na levem
bregu mesta, ki so dopolnili 75 in več
častitljivih let.
Najstarejša "udeleženka srečanja je
bila Marija Levičar s Trške Gore, let-
nik 1911, sicer pa si bodo po besedah
predsednice Danice Lončar v osnovni
organizaciji RK prizadevali, da bo sre-
čanje, ki so ga tokrat organizirali pr-
vič, preraslo v tradicionalno, da bo slu-
žilo tako za družaben utrip kot tudi ne-
govanje medsebojnih znanstev in vezi
občanov v jeseni življenja. Zato so se
ob tej priložnosti ob kulturnem progra-
mu, ki so ga prispevali učenci OŠ Juri-
ja Dalmatina pod vodstvom mentori-
ce Dore Pavlin in harmonikar Toni No-
vak, zahvalili članom, ki že desetletja
v organizaciji opravljajo humano delo,
najvišja priznanja pa so prejele: Albi-
na Tratar, Erna Bizjak, Elica Drugovič,
Cvetka Žabkar in Anica Drganc.
Lokalna akcijska skupina
v oücini Brezice
Letos novembra je brežiški župan mag.
Andrej Vizjak s sklepom ustanovil ta-
ko imenovano Lokalno akcijsko skupi-
no (LAS) za preprečevanje odvisnosti
od drog. Skupina bo delovala koordina-
tivno med skupinami in posamezniki,
ki se ukvarjajo s to problematiko.
Druženjezdr.Milanom
Jazbecem
V okviru 3.decembra, imenovanega Ta
veseli dan kulture, so v Posavskem mu-
zeju Brežice pripravili javni razgovor
in druženje z državnim sekretarjem
na Ministrstvu za obrambo dr. Milanom
Jazbecem, s katerim se je pogovarjal
kustos pedagog Ivan Kastelic.
Utaranio - glasbeni večar.
Člani kulturnega društva Leskovec pri
Krškem so na predvečer Prešernovega
rojstnega dne v Dvorani v parku v Kr-
škem organizirali literarno - glasbeni
večer, na katerem so se s poezijo pred-
stavili Slavica Jarkovič, Stanka Hra-
stelj, Doroteja Jazbec in Jože Božič
ter njihovi gostje Ana Rostohar, Marti-
na Živič, Katja Krnc in Zoran Košir.
4
december 2003
OblofriiK
tridesBt dnl
20 podjetriških idej mladh
15.decembra je potekel rok za oddajo podjetniških projektov mladih na
podlagi razpisa, ki sta ga v sodelovanju objavila podjetje Kenex iz Do-
bove in Mladinski center Brežice. Namen razpisa je bil spodbuditi mla-
de k razmišljanju o svojem bodočem delu in zaposlitvi ter jim ponudi-
ti možnost za uresničitev projektov v lokalnem okolju, skratka spodbu-
diti mlade k podjetniškemu razmišljanju. Na razpis je prispelo 20 izde-
lanih podjetniških projektov v občini Brežice s področij trgovine, zaba-
ve, gostinstva, športa, turizma, produkcije, kmetijstva, storitev in iz-
obraževanja. Kar 16 prijav so poslali dijaki Srednje ekonomske in trgov-
ske sole Brežice. Vse prijavljene projekte bo ocenila petčlanska komisi-
ja (Martin Bratanič iz Adriatica, Slavko Dimič iz Nove KBM, Metka Galič
iz Ekonomske in trgovske sole Brežice, Bojan Tičar z Občine Brežice in
Tomo Jurman iz podjetja Kenex) ter izbrala najprimernejšega, ki ga bo
Kenex podprl v realizacijo. Že ob prvem pregledu prispelih projektov pa
je postalo jasno, da se iz vsake od teh idej lahko razvije novo uspešno
podjetje, zato tudi neizbranih ne bodo kar tako odložili. "Delo z mladi-
mi na področju podjetništva je v našem okolju nuja. Osnovna vzroka sta
prav gotovo potreba po novih delovnih mestih in razvoj okolja", ugotav-
Ijata organizatorja razpisa. P.P.
RBjrikom podeHli dovoljenja
za opravljanje dejavnosti
Na Centru za socialno delo Krško je 13.decembra potekalo tradicio-
nalno srečanje družin posvojiteljev, posvojencev in rejnikov. Glede na
to, da je v začetku letošnjega leta stopil v veljavo nov Zakon o izvaja-
nju rejniške dejavnosti, ki ureja in opredeljuje tudi to področje, so bi-
la v skladu s tern ob tej priložnosti rejnikom podeljena tudi dovoljenja
za izvajanje rejniške dejavnosti. Še vedno pa je glede na potrebe rej-
nikov premalo.
Center za socialno delo otroku začasno zagotovi bivanje v rejniški dru-
žini, v kolikor ti iz različnih vzrokov ne morejo živeti pri svojih starših.
Gre za posebno obliko varstva in vzgoje otrok v obdobju in v primeru, ko
je otrok v matični družini ogrožen in mu na Centru za socialno delo po-
iščejo tako imenovano nadomestno, rejniško družino, v kateri je otrok
nastanjen, dokler se razmere v njegovi družini se sanirajo in se lahko vr-
ne domov. Oseba, ki želi izvajati rejništvo lahko vloži vlogo za izvajanje
dejavnosti na krajevno pristojnem CSD, kjer izdelajo oceno primernosti
kandidata. Vendar pa mora prosilec za rejniško dejavnost izpopolnjeva-
ti vrsto pogojev, da zagotovi otrokovo zdravo rast, skladen osebnostni
razvoj, izobraževanje in njegovo usposobitev za življenje in delo. Med
drugim mora imeti rejnik stalno prebivališče v R Sloveniji in imeti za-
ključeno vsaj poklicno oziroma strokovno izobrazbo, v rejništvo pa mo-
ra prevzeti vsaj tri rejence. Manj rejencev rejnikom odobrijo le v pri-
meru, da otroci potrebujejo več pozornosti, nege in vzgojnih pristopov,
bodisi zaradi neprilagojenosti, vedenjih težav in podobno, rejniško po-
godbo pa se po novem lahko tudi podaljša po rejenčevem 18.letu, in si-
cer, če zaradi telesnih ali duševnih motenj v razvoju ni sposoben samo-
stojnega življenja, če nadaljuje šolanje, najdle pa do 26.leta starosti,
če s tern rejenec soglaša. V občini Krško je trenutno 22 rejencev in le
devet rejniških družin, zaradi česar morajo na CSD Krško rejencem iska-
ti rejniške družine tudi izven občine, kar pa otežuje stike med biolo-
škimi starši,otrokom in rejniško družino. Rejnina, ki pripada rejniku za
vsakega rejenca, zajema oskrbnino in plačilo dela, to je okoli 100.000
tolarjev na mescc. Rejniškim družinam so na tradicionalnem prednovo-
letnem srečanju v skladu z novo zakonodajo podelili dovoljenja za iz-
vajanje rejniške dejavnosti, ki so jih izdali na Ministrstvu za delo, dru-
žino in socialne zadeve, in sicer Cvetki Pavlič, ki je v krški občini edi-
na poklicna rejnica, Marjeti Florjančič, Janezu Gričarju, Mariji Malus,
Antoniji Oblak, Mariji Planinc, Martini Planinc, Vidi Valant in Jožefi
Zemljak, ki ima najdaljši rejniškim staž, saj je prve otroke v svoj dorn
sprejela že pred pol tretjim desetletjem. B.M.
Luksuz festival poceni
silma DZMP Krško
Zadnji vikend v novembru je Luksuz
produkcija Društva zaveznikov meh-
kega pristanka Krško v Dvorani v parku
in v prostorih kluba priredila tako ime-
novani Luksuz festival poceni filma, v
okciru katerega so si obiskovalci lahko
ogledali številne domače in tuje pred-
vsem kratke filme.
Ekipa DZMP Kriko na snemanju v Be-
o$radu
POSAVC v neküanjih
zaporih
Brežiško podjetje Posavc, v sklopu ka-
terega deluje Agencija za zaposlova-
nje, izobraževalno središče in center
za tehnično varnost, je v teh dneh za-
čelo poslovati na novi lokaciji, in sicer
v stavbi ob brežiški pošti, kjer so bi-
li nekdaj zapori. »Iste celice« so želeli
že pred leti, ob ustanovitvi Mladinske-
ga centra, mladi zapolniti s svojimi de-
javnostmi pa je bila adaptacija objek-
ta prevelik zalogaj. Sedaj bo očitno za-
živel tudi ta objekt, še eden v nizu že
obnovljenih zgradb v mestnem jedru
Brežic v zadnjem letu, s katerimi dobi-
va mesto lepšo in urejeno podobo.
Prvanagrada tolevizijski
sprojainnik - ivani Vodoplvc
Takole je Katarina Požun Sotošek,
direktorica Zavoda Neviodunum Kr-
iko kot izdajatelja televizijskega
pro$rama TV Kriko, podelila prvo
na$rado (televizijski sprejemnik) ob
stoti oddaji Od torka do torka na-
grajenki Ivani Vodopivc z Libne.
80 let Tanlna
V decembru so v podjetju Tanin v Sev-
nici praznovali 80 let. Tovarna je na-
stala zaradi potrebe usnjarske indu-
strije tedanje države. Z leti so narav-
ne materiale zamenjale umetne sno-
vi in tovarna je morala temu primer-
no prilagajati proizvodnji program.
Razvojne odločitve so se pokazale za
pravilne. Danes podjetje razširja pro-
izvodnje programe in se je s kvalite-
to, ki temelji na domačem strokovnem
znanju, uveljavilo na zahtevnih sveto-
vnih trgih.
ObfžofhiK
december 2OO3               5
trideset dni
Stoletnica Martje Klavžar
V Domu starejših občanov Krško so 5.decembra prvič v 26 Letih delova-
nja praznovali visok in častitljiv jubilej v svoji sredi 100 let, ki jih je
dopolnila stanovalka Marija Klavžar (na fotografiji v sredini), sicer do-
mačinka iz Krškeg. V Dom starejših občanov se je preselila pred peti-
mi leti. Kakor pravijo so bili začetki prilagajanja življenju v novem oko-
Iju težki, a danes se Marija v tej sredini dobro počuti. Življenje ji ni bi-
lo ravno naklonjeno, saj je brez bližnjih svojcev, službovala pa je tako
doma kot v tujini, med drugim opravljala gospodinjska dela pri premož-
nih družinah od Zagreba do Nemčije. In kakšen je Marijin recept za dol-
go življenje? Kot pove, še vedno iskrivih in duhovitih misli in kar pri mo-
čeh, saj je pred dnevi začela celo telovaditi, je v življenju veliko dela-
la, pojedla veliko krompirja in se nikoli poročila.
In verjeli ali ne, na torti, ki so jo spekli zanjo, bržkone največji do se-
daj, je Marija ob svojem stotem rojstnem dnevu upihnila vse svečke. In
se razveselila pozornosti in vsakega šopka bodisi pesmi ali cvetja. Bilo
pa jih je mnogo. B.M.
Mladi harmomkarji
zašolo
V petek, 12. decembra, je bil v te-
lovadnici osnovne šole v Podbočju
dobrodelni koncert, ki so ga pri-
pravili tamkajšnji Mladi harmoni-
karji. Ob pomoči narodnozabavnih
ansamblov Kvintet Dori, Unikat in
Ansambel Frančič, domačega pev-
skega zbora Mavrica, humoristič-
ne skupine ter znanil. imen slo-
venske estrade Vilija Resnika in
Brigite Šuler - napovedane Alenke
Pinterič zaradi bolezni ni bilo - so
z dveinpolurnim koncertom zbra-
li 379 tisoč tolarjev. Izkupiček so
namenili izgradnji prireditvenega
prostora pred podboško osnovno
šolo. Sicer pa se je devet Mladih
harmonikarjev, ki skupaj igrajo že
šest let? s polko, ki jo je uglasbila
njihova mentorica Katarina Ste-
fanie, letos prvič prijavili na raz-
pis za izbor slovenske polke in val-
čka. Izvedli jo bodo v zasedbi šti-
rih harmonik, dveh flavt, klarine-
ta, kitare in baritona, kar le še po-
trjuje njihovo nadarjenost. P.P.
fivajasHceob
gozdu na Šmarčni
Športno kulturno društvo Večno
mladi Šmarčna prireja v sredo,
24.12., ob 19. uri ter v četrtek,
25.12., ob21. uri uprizoritev živih
jaslic ob gozdu na Šmarčni.
V igri bo nastopilo več kot 40 Iju-
di pa tudi žive živali.Prizorišče, ki
se nahaja ob rgeionalni cesti Sev-
nica - Radeče, bo označeno s sme-
rokazi. L.P.
JASLICE - Postavljanje jaslic zahteva pole% ustreznega matehala
(fisure, mah, »štalca« ...) predvsem veliko domišljije. Takole so jih
postavtjali v leskovški župnijski cerkvi.
rux< tz/l&Lti>O
Božicni koncert za Sožftje
inSoncek
Rotary klub Čatež je 21. decembra v
Kulturnem domu Krško organiziral do-
brodelni božični koncert, na katerem
so zaigrali in zapeli Simfonični orkester
Glasbene šole Krško, tamburaški orke-
ster KUD Oton Župančič Artiče, Posav-
ski oktet, Nuša Derenda in Elizabeta
Križanič. Čisti izkupiček so namenilio-
sebam z motnjami v duševnem razvo-
ju v Posavju, organiziranim v društvo
Sožitje, ter posavskemu društvu za ce-
rebralno paralizo Sonček za letovanje
otrok na debelem Rtiču.
Praznfčni tržni dnevl
Društvo za delo na domu Škrija in Pod-
jetniški center Krško vse od 12. do 24.
decembra v bivših prostorih Podjetni-
škega centra organizirajo Praznične
tržne dneve, na katerih lahko obisko-
valci izbirajo med različnimi vrstami
rokodelskih izdelkov in priložnostnih
daril - od rezbarskih izdelkov, kvačka-
nih izdelkov, suhega sadja, čebelarskih
izdelkov, programa zdravilnih rastlin in
dišavnic, aranžmajev iz suhega cvetja,
modnega nakita do ročno šivanih med-
vedkov, izdelkov iz slanega testa,...
Obiskovalci so imeli tudi možnost vide-
ti rokodelce in izdelovalce pri delu in
prikazovanju posameznih obrti.
Predpraznična razstava
V Domu upokojencev Brežice, kjer
imajo trenutpo 116 varovancev, so
pretekli teden odprli vrata in na ogled
postavili različna ročna dela, ki so jih
skozi leto v okviru delovnih terapij
ustvarjali njihovi varovanci.
Tako so si obiskovalci lahko ogledali
različne izdelke, med njimi tudi no-
voletne čestitke, obarvane stekleni-
ce, prtičke, goblene, igrače iz btaga
in še marsikaj. Gre za izdelke iz različ-
nih, večinoma pa iz naravnih materia-
lov, kot je mah, trta in podobno. Hkra-
ti je potekalo redno mesečno prazno-
vanje za tiste varovance doma, ki so
rojeni v znamenju strelca.
Uporaba pirotehničnih izdalkov le mod 26.12. in 2.1.
Polidja ugotavlja, da se db praznovanju božiča, novega leta in ob dru-
gih priložnostih množično uporabljajo različne vrste pirotehničnih izdel-
kov. Pri tem je v preteklosti prihajalo tudi do številnih telesnih poškodb, kr-
šitev javnega reda in miru ter do materialne škode in pritožb občanov nad
pretirano, nehumano ali objestno uporabo petard. Policija predlaga vsem,
predvsem pa staršem, da z opozarjanjem rta nevarnosti ter s svojim last-
nim zgledom pripomorejo k preprečevanju in zmanjševanju posledic. Zato
bodo dosledno ukrepali proti vsem, ki bodo metali petarde oz. druge piro-
tehnične izdelke, kjer to ni dovoljeno, in sicer: v šolah in njihovi okolici, v
bližini zdravstvenih domov in bolnišnic, vrtcev, domov za ostarele in v str-
njenih naseljih. Pirotehnični izdelki, katerih glavni učinek je pok, se smejo
uporabljati izključno v času 26.12. do 02.01., torej bodo ukrepali tudi pro-
ti vsem tistim, ki te omejitve ne bodo upoštevali.
6                december 2OO3
ObzöfniK
trideset dni
Božične delavnice
V večnamenskem prostoru v Slovensko-bavarski hiši so v Kozjanskem
parku tudi letos konec novembra in v decembru pripravili program
ustvarjalnih delavnic, ki so namenjene zlasti otrokom, pa tudi odraslim,
ki živijo znotraj zavarovanega območja Kozjanskega regijskega parka
ali v njegovi okolici. Posvetili so se izdelovanju adventnih venčkov,
voščilnic, okraskov, svečk in pomandrov. S tovrstnimi aktivnostmi
želijo vzpodbujati kreativnost in inovativnost ter pokazati možnosti
za izdelovanje predmetov z materiali, ki so na voljo tudi v lokalnem
okolju. L.P.
Na prvi delavnici je bilo zelo živahno, saj se je delavnice ude-
ieiila zelo pisana druščina okoli 50 oseb od naših najmlajših
do onih malo starejših.
V8SMB ¦BCBHHiSKI pipHtHl V USMVfli
Na OS Leskovec pri Krškem so tik pred božičnimi prazniki z namenom,
da pri učencih vzbudijo najlepše pričakovanje božično-novoletnih praz-
nikov, organizirali tako imenovano veselo decembrsko popoldne, v okvi-
ru katerega so otroci ustvarjali na različnih delavnicah, od peke piško-
tov, izdelave okraskov iz slanega testa, fizerske in kozmetične delavni-
ce, izdelave novoletnih zvončkov, novoletnih aranžmajev, kvačkanja pr-
tičkov, novinarske ter glasbene in plesne delavnice, izdelovanje čestit-
k,...ter izdelke tudi predstavili obiskovalcem.
MIKLAVŽEVANJE V PODBOČJU - Kultumo društvo in Župnijski
urad iz Podbočja sta v kulturnem domu 5. decembra pripravila
miklavzevanje, na katerem so obdarili 82 otrok.
V8S8i decamlier 2003
Zveza prijateljev mladine Krško,
WE zavoda OS Leskovec pri Kr-
škem in učitelji Glasbene sole Kr-
ško so v ovkir letošnjega progra-
ma Veseli december na osnovnih
šolah po krški občini organizirali
številne prireditve za šolarje ter
predstave z obdaritvami predšol-
skih otrok.
Tako so bili na OS Koprivnica, Bre-
stanica, v Kulturnem domu na Zdo-
lah in v Krškem, v Domu XlV.divizi-
je na Senovem, v Kulturnem domu
v Podbočju, na OS Raka, Leskovec
pri Krškem in v večnamenski dvo-
rani v Velikem Podlogu.
Utrinek z obdaritve v Koprivnici
PRAVUIČNA DEŽELA VVRTCU CICIBAN - Dedek Mrazje letos otroke in njihov-
ve starše v centralnem krškern vrtcu popeljal po pravljični deieli, povabil pa
je tudi tiste otroke, ki so v zasebnem varstvu, ter jih obdaril z različnimi pri-
reditvami, kot sta Zvezdica Zaspanka ter Muca in tri muce...
OTROŠKA USTVARJALNOST NE POZNA MEJA - V začetku decembra
smo imeli v 1.c razredu OS leskovec pri Krškem delavnico na temo
Praznični december. Pod vodstvom $ospe Joiice Žabkar iz Cvetli-
came Lilija smo izdelovali novoletne aranžmaje. Vsak si je naredil
aranzma in si go dan pred Miklaviem odnesel domov. Otroci so zelo
z zanimanjem poslušali gospo Jožico in upoštevali njena navodila
za delo. Sodelovanje z zunanjim sodelavcem se je pokazalo za zelo
dobrodošlo in koristno delo v soli.
Martina Arh in Mitja Valentine, učitelja I.c devetletne OŠ
ObžorniK
december 2003               7
intervju
Božič ima sporocilo za vse ljudi
December ni poseben le zato, ker je zadnji mesec v letu in v njem delamo zaključke iztekajočega se ter ku-
jemo načrte za prihajajoče leto. Poseben je predvsem zaradi pričakovanja božičnih praznikov in mu zato
pravimo predbožični ali adventni čas, zadnja leta pa vse si je prislužil še nazive »veseli december«, »naj-
bolj nori mesec«, »mesec dobrih mož«. Govorimo o decembrski evforiji in nakupovalni mrzlici, ki jo ustvar-
jajo in izkoriščajo predvsem trgovci, ter občudujemo praznično okrašene in osvetljene mestne, ponekod pa
tudi že vaške ulice. 0 tern, česa v blišču decembrskih luči pogosto ne vidimo, smo se pogovarjali s Francem
Levičarjem, domačinom s Trške gore, že 12. leto župnikom na Raki. V make odmaknjenem župnišču na gri-
ču nad krajem živi »bolj samotarsko kot pleterski menihi«, kot pravi v šali, a z razgledom »od Novega mesta
do Zagreba«. Pa tudi z razgledom na predpraznične decembske dni.
Kako gledate na sodobno decem-
brsko praznovanje?
Božič je predvsem verski, ne le
družinskr praznik oziroma stvar
neke tradicije. A žal danes Ijud-
je praznujejo božič botj iz nava-
de, zato so prazniki včasih res bolj
»prazni«, plitvi, brez vsebine in
prave vrednosti. Božič je preveč
skomercializiran, naravnan poto-
rošniško, včasih tudi poln kiča in
vsiljivih reklam. Namesto v cerkve
hodijo ljudje v veleblagovnice in
se dajo prepričati temu lažnemu
blišču. Božični praznik marsikomu
pomeni le dobro večerjo in spro-
ščanje ob pokanju petard, kar ka-
že na prazni no v ljudeh, pogosto
pa preraste v vandalizem, ki mo-
ti npr. polnočnico.
Kaj pa je potem prvotni pomen
tega časa?
Adventni čas je namenjen duhovni
pripravi na božič. Včasih so ljud-
je v tem času množično obisko-
vali jutranje maše, t. i. zornice.
K predbožičnemu vzdušju je pri-
speval tudi Miklavž s svojim ob-
darovanjem. V zadnjem času se
je temu pridružil še adventni ven-
ček in betlehemski ogenj, iz pro-
testantskih dežel pa je k nam pri-
šel še Božiček, ki skuša zamenja-
ti Miklavža in Dedka mraza. Pone-
kod na Dolenjskem so včasih pred
božičem »Marijo nosili« od hiše do
hiše po vasi ter se ob tem zbirali k
molitvi in petju.
V čem se predbožični čas razli-
kuje na primer od predveliko-
nočnega časa?
Nekaj razlike med njima je, ven-
dar v duhovnem pomenu niti ne,
oboje je čas resne duhovne pri-
prave na velik praznik. Toda bo-
žič je v verskem smislu začetek
našega odrešenja, kjer je v ospre-
dju življenje in veselje, velika noč
pa je povezana tudi s Kristuso-
vim trpljenjem, a seveda tudi z
njegovim vstajenjem. V nekem
smislu je bilo pričakovanja boži-
ča vedno bolj sproščeno naravna-
no, pred veliko nočjo pa je pouda-
rek na 40-dnevnem postu. Pa tudi
adventu so se v preteklosti posti-
li, še do nedavnega je bil post po-
gost predvsem na zadnji dan pred
božičem, ki se je končal z božič-
no večerjo.
Božič praznujejo vsi ljudje in
zdavnaj ni več le verski praznik.
Božič je praznik miru in družine s
sporočilom za vse ljudi, ne le za
verne, ampak tudi za neverne.
Za verne je to praznik odrešenja,
njegovo sporocilo pa je namenje-
no vsem ljudem dobre volje. Praz-
novali naj bi ga zlasti v krogu dru-
žine,  med pogovorom,  pesmijo,
molitvi jo, družabnostjo,, seveda
pa mora biti ob tem tudi nekaj
tega zunanjega praznovanja, ni
pa prav če to preglasi in prekrije
vsebino praznika. Če tudi neverni
praznujejo božič z dobro voljo, ni
to nič slabega, tudi če jim ne po-
meni tistega, kar pomeni kristja-
nom. Če pa gre zgolj za pokanje
petard in darila, gre za prevred-
notenje praznika in njegove pr-
votne vsebine.
Je torej v »veselem decembru«,
ki je zamenjal advent, ostalo še
kaj te vsebine, o kateri govorite?
Takorekoč nič. Advent je bil ved-
no »resen« čas, v njem ni bilo po-_
rok, plesov, ljudje so se duhovno
pripravljali na božič. Dobro pri
»veselem decembru« pa je to, da
ljudje začutijo neko prazničnost,
pričakovanje, veselje, saj je nav-
sezadnje božič tudi praznik luči. A
namen praznikov, kot nam ga pri-
kazujejo trgovci, nima poveza-
ve z božičem v verskem pomenu.
Jeposledica »amerikanizacije«, ki
Franc Levičar, župnik na Raki
g               december 2003
ObžorniK
intervju
je k nam pripeljala še marsikate-
ri drug praznik, ki z našo tradicijo
nima nobene povezave.
Mislite, da se prazniki še lahko
»očistijo« teh primesi od drugje?
Težko, kajti bojim se, da smo v to
zabredli že predaleč. Za vrednote
postavljamo stvari, ki niso vredno-
te. Reklame in mediji nas prepri-
čujejo o »pravem« načinu prazno-
vanja, drugače misleče pa ozna-
čujejo za nesodobne in skoraj ne-
normalne. A kljub vsemu božič
ostaja praznik, ki ga ljudje z ve-
seljem praznujejo.
Kaj lahko čas pred božičem pri-
nese v naše medsebojne odnose?
Mislim, da bi v tem času družine
morale biti več skupaj. Lahko bi
v skupaj naredili adventni venček
namesto, da ga kupijo, pa jaslice,
ob tem pa bi se družina bolj pove-
zala. Praznik naj bi nas na nek na-
čin napolnil z duhovno vsebino, a
pogosto se zgodi, da so ljudje po
praznikih izpraznjeni in naveliča-
ni, predvsem zato, ker preveč po-
udarka dajejo zunanjemu prazno-
vanju, premalo pa se posvetijo se-
bi in svojim bližnjim. Vsi bi se mo-
rali v tem času malo umiriti, se
poglobiti vase, ponovno najti stik
s sočlovekom in s skupnostjo. Zu-
nanje praznovanje pa bi lahko bi-
lo skromnejše in smiselno.
Vaše božično voščilo...
Želim, da bi bil božič za vse praz-
nik miru, dobrote in ljubezni. V
verskem smislu gre za razodetje
božje ljubezni do ljudi, saj je bi-
stvo krščanske vere v tem, kot je
zapisal apostol Janez, »Bog je Iju-
bezen«. Naj bo to praznik dobre
volje za vse ljudi, saj če bi si vsi
z dobro voljo prizadevali za mir in
sožitje med Ijudmi, bi bilo na sve-
tu veliko lepše. Vse to želim zlasti
bolnim, osamljenim in kakorkoli
trpečim, da bi med prazniki začu-
tili, da niso sami in da bi doživeli
luč božičnega praznika.
Peter Pavtovič
Jaslice v župnijski cerkvi v starem Krškem
Praznično okrašene krške ulke
sool
Posavski Obzornik
TV Krško - Videostrani
sooS
Posavski Obzornlk
TV Krško - Videostrani
TV Krško - Od torka do torka
sooO
Posavski obzornik
TV Krško - Videostrani
TV Krško - Od torka do torka
Založništvo Neviodunum
Forum Neviodunum
800TC
Posavski obzornik
TV Krško - Videostrani
TV Krško - Od torka do torka
Založništvo Neviodunum
Forum Neviodunum
TV Krško - Studio Posavje
Galerija Neviodunum
Neviodunum. Net
¦ • •
Vsako leto
imamo nove ideje
in vsako leto
Jih več uresničimo!
NEVIODVNVM
NEVIODUNUM'ZAVOD   ZA   KULTURO   IN   ODNOSE   ZJAVNOSTMI
Iščemo občasne all redne sodelavce za področja tiskanih
medijev, televlzije in založnlštva.
Iščemo ustvarjalke in ustvarjalce na področjih glasbe,
gledališča, plesa, literature, videa, süma, mode, sotografl-
je, risanja, grafike, računalništva, kiparjenja, slikarstva
in vsega ostalega, kar bi lanko obogatilo naše programe
in dejavnost. Iščemo organizatorje, voditelje, umetnike
in umetnice ter producente, ki bi zmogli in znali izkori-
stiti možnosti in priložnosti, ki jlh lahko ponudimo pod
streho Neviodunuma.
Kratke pisne predstavitve in predloge, prispervke ali
osnutke pošljite čimprej ali vsaj do 10. januarja 2004 na
naslov: Zavod Neviodunum, Trg Matije Gubca 3, Krško
ali na: neviodunum(2>vo]Ja.net.
december 2003              9
ObzorniK
ANKErXoPo^^kemobzornikB
ENEGA BEREJO TRUE!
Drage bralke in braid, v velikem številu ste nas tokrat razveselili z odgovori na Anketo, ki smo jo objavili v prejšnji številki. Četu-
di so marsikoga med vami k temu prepričale napovedane nagrade, verjamemo, da ste se potrudili tudi zato, ker ste želeli izkoristiti
priložnost, da poveste svoje mnenje o časopisu. Verjemite, vaši odgovori bodo zelo koristni pri načrtovanju uredniškega dela v pri-
hodnjem letu, še posebno, ker so nas vsaj nekateri odgovori kar precej presenetili. Zato bomo toliko bolj preudarno pristopili k mo-
rebitnim spremembam, ki so po šestih letih izhajanja in v vse bolj hitro spreminjajočih se okoliščinah vendarle potrebne. Pri tern
vsekakor računamo tudi na vaše razumevanje in podporo ter - zvestobo najbolj branemu tiskanemu mediju v Posavju. Po vaših od-
govorih sodeč prebere vsak izvod Posavskega obzornika povprečno 3,2 bralca, kar ob naši redni nakladi pomeni zelo visoko številko
- preko trideset tisoč bralcev!
Kolo Slobodanki
iz Krškega
Lnagrada: trekking kolo
Slobodanka Čekrlič, Cesta 4.
julija 64, 8270 Krško
2.nagrada: knjiga Krško - sto-
letje na razglednicah
Alojz Grmšek, Sotelsko 8A,
8270 Krško
3.do 5.nagrada: knjiga Speed-
way v Krškem
Cvetka Podbršček,
Ul.A.Salmič 54, 8273 Leskovec
Urška Mrgole, Ul.Milke Keri-
nove 16, 8270 Krško
Danijela Švajger, Pleterje
15c, 8270Krško
6.do 8.nagrada: knjiga Fanfare
Franc Žarn, Čretež 6, 8270
Krško
Vanja Hiršel, Bračičeva 5,
8281 Senovo
Ivica Cerovšek, Nova Gora 18,
8270 Krško
9.nagrada: brezplačna dvote-
denska objava malega oglasa
na videostraneh TV Krško
CvetkaBudič, Ulce 13, 8273
Leskovec
10.do 15.nagrada: brezplač-
na enotedenska objava male-
ga oglasa na videostraneh TV
Krško
Irena F^is-Brkovič, Elektrami-
ška c. 22, 8280 Brestanica
Božena Pšeničnik, Bojsno 55/
a, 8254 Globoko
Adi Pleterski, Izvir2a, 8263
Cerklje ob Krki
Marija Justinek, C. 4. julija
123, 8270 Krško
Frida Gabrič, Titova 103, 8281
Senovo
Boštjan Prhne, Gorjanska 7,
8311 Kostanjevica na Krki
Čeprav bo večina odgovorov na-
menjena uredništvu za nadaljnje
delo, želimo vsaj v glavnih črtah
tudi vas seznaniti, kakšne mnenja
smo prejeli. Iz analize odgovorov,
ki jo je za nas opravil Pontis, stu-
dio za kreativno komuniciranje,
je razvidno, da je na anketo od-
govarjalo sicer precej več bralk
kot bralcev, katerih izobrazba je v
povprečju srednješolska. Posebej
nas veseli, da je starostna zasto-
panost sodelujočih v anketi skoraj
idealna za tak način raziskave, saj
je bila starostna porazdeljenost
dokaj enakomerna. Največ pa je
odgovorilo bralcev v starosti od 36
do 50 let. Čeprav je med sodelujo-
čimi tudi nekaj bralcev v starosti
pod 20 let, so se bolj odzvali sta-
rejši, katerim je Posavski obzor-
nik očitno mnogokrat edini red-
ni tiskani medij v hiši, med drugi-
mi glasiti pa prevladujejo Sloven-
ske novice.
Posavski obzornik vas očitno ve-
lika veäna prebere takoj po izi-
du oziroma, ko pridete do njega,
kar polovica bralcev pa hrani po-
samezne številke dlje časa, še po-
sebno tiste, v katerih je kaj po-
sebno zanimivega zanje. V zvezi s
vsebino lahko rečemo, da pogre-
šate predvsem rubrike, kot so na-
sveti za zdravo življenje, kuhar-
ski, pravni in zdravniški nasveti.
Športa je oätno vsaj za anketiran-
ce dovolj, želite si le nekoliko več
predstavitev posameznih športni-
kov, ekip, klubov in prispevkov o
zgodovini tokalnega športa. Našo
križanko rešuje velika večina bral-
cev, nekateri sicer le občasno, re-
šitve pa pbšlje seveda le manjši-
na. Bralci Posavskega obzorni-
ka ste dokaj radovedni, ko gre za
mnenja znanih Posavcev o najbolj
aktualnih temah in vprašanjih,
vendar pa tudi zelo izbirčni, kdo
bi naj bi na ta vprašanja odgovar-
jal. Precej se tudi zanimate za za-
sebno življenje znanih osebnosti,
čeprav pa vas je kar četrtina mne-
nja, da je to vendarle zasebna
stvar vsakega posameznika. Nad
našimi pričakovanji je stopnja za-
nimanja za informacije iz dejav-
nosti Občine Krško in podobnih ru-
brik, kot so tudi strani namenjene
okolju in prostoru. Podobne infor-
macije pričakujete tudi iz ostalih
posavskih občin, kar lahko kaže na
to, da je dokaj močno prisotna po-
treba po regijskem informiranju.
Vaše sugestije kažejo, da pogreša-
te več informacij o velikih posegih
in gradnjah v Posavju, o drugi go-
spodarski ter podjetniški dejavno-
sti, visoka pa so tudi pričakovanja
glede kulturnega dogajanja, dela
občinskih svetov ter tudi poroča-
Iz vQSih mnenj, predlogov in voščil
PoSQvskemu obzorniku:
Veliko sreče in uspeha! (M.P., Krško) - PO jezelozanimiv! (D.P., Kr-
ško) - Tako naprej in vključevanje novih moči in ljudi! (M.Ž, Lesko-
vec) - Le tako naprej, članki naj bodo čim bolj raznovrstni! (T.N.,
Krško) - Želim vam toplo zavetje, ljubezen, svobodo in mir! (J.Š.,
Krško) - Veselo na delo. Srečno! (L.P., Leskovec) - Čim več pišite
o možnostih zaposlovanja, ker nas je veliko na borzi dela! (B. P.,
Globoko) - Uspešno v prihajajočem letu! (M.G., Krško) - Revija PO
mi je zelo všeč, rada jo prebiram. Nimam pripomb. (I.Z., Zdole) -
Ostanite tako dobri še naprej! (R.P., Krško) - Veliko uspeha še na-
prej! (D.S., Leskovec) - Uredništvu želim veliko poslovnih uspehov!
(M.K., Koprivnica) - Naj bo srečno in uspešno še naprej! (J.B., Sev-
nica) - Želim vam, da nas še dolgo veselite z vašim delom! (V.R.,
Krško) - Zanimivo branje, žal poredko pridem do njega. (J.J., Do-
bova) - Z željo, da v novem letu občinski možje povečajo vaš pro-
račun za lažje delo! (N.B., Brestanica) - Še veliko lepega branja in
novic, sporočil, si želim. Hvala! (M.P., Bučerca) - Hvala ker mi pole-
pšate konec tedna! (B.N., Brežice) - S korajžo naprej v lepše čase!
(F. G., Senovo) - Pogumno naprej! (V.Z., Brestanica) - V novem letu
še kaj več o naših krajih! Srečno! (A.K., Sevnica) - Še naprej tako
in veliko uspeha! (J.O., Senovo) - Da se uredi naročniško razmerje
in redna dostava! (A.G., Sotelsko) - Lahko bi opisali tudi kako roži-
co ali rastlino oziroma o kmetijstvu in sadjarstvu. (Z.H., Brestani-
ca) - Lepo bi vas prosil, če bi mi časopis pošiljali na moj naslov, ker
ga samo občasno dobim na dom! ( M.S., Podbočje) - PO naj postane
pester in zanimiv! ( S.P., Gora) - Le tako naprej! (K.M., Zdole) - Več
informacij od robnih lokalnih dogodkih! ( R.V., Krško) - Hvala za ze-
lo zanimiv časopis. Težko ga pričakujem. (M.S., Stari Grad) - Več-
krat pridite preko Save, v naše konce! (J.C., Kostanjevica na Krki) -
Käksen reden prispevek iz dejavnosti šol in vrtcev. (B.A., Studenec)
-  Več reportaž in fotografij iz raznih posavskih krajev (D.J., Krško)
-  Kar tako naprej. veliko uspeha! (J.K., Senovo)   Vsebina mi ustre-
za. le tako naprej! (H.Z., Senovo)    Mogoče bi uvedli rubriko po-
nudbe za delo, prodam, kupim ali podarim. (D.D., krško)   Kar tako
naprej. Pa srečno! (V.D., Škocjan) - Želim, da bi bilo več člankov iz
serije Krško se jih spominja. (M.G., Raka).
10             december 2003
ObzorniK
ANKETA o Posavskem obzorniku
ObzorniK
nja o delovanju regijskih institucij
ter organizacij za mlade. le ugo-
tovljena visoka branost serije Kr-
ško se jih spominja tudi ne prese-
neča, čeprav je od zadnjih objav
minilo že nekaj mesecev. Posavski
obzornik je za anketirance ne le
informativen, pač pa tudi koristen
medij, ki pa ga po drugi strani po-
leg zanimivih člankov krasijo tudi
številne fotografije.
Večina bratcev je opazila, da je
zunanja podoba Posavskega ob-
zornika boljša, (lepša?) kot pri
drugih lokalnih in regionalnih gla-
silih v našem prostoru, četudi jih
veliko več kot polovica (73 %) daje
prednost vsebini pred obliko. Tudi
na vprašanja o izhajanju smo do-
bili zanimive odgovore, saj bral-
ci v veliki večini menijo, da brez-
plačni časopisi niso manjvredni ali
celo manj zanesljivi kot plačljivi
mediji. A tudi v primeru drugačne
odločitve lahko v uredništvu pri-
čakujemo solidno podporo in zve-
stobo sedanjih bralcev, ki jih očit-
no tudi preveč ne motijo nekate-
re relativno zastarele oz. neažur-
ne informacije (razen v nekaterih
rubrikah!), kar se seveda dogaja
zaradi mesečnega izhajanja. Res
pa je, da si želijo pogostejšega iz-
hajanja, saj jih preko polovice (60
%) meni, da izhajamo preredko.
Med najbolj branimi rubrikami po-
teg že omenjenih izstopajo Inter-
vju, Družabna kronika, sledijo pa
Reportaža, Okolje in prostor ter
Spotikanja. Večina je tudi očitno
zadovoljna z našim izborom so-
govomikov v intervjujih, na našo
posebno željo pa smo prejeli pre-
ko sto vaših predlogov, res pa je,
da je med njimi veliko takih, s ka-
terimi smo se že pogovarjali. No,
morda je.zaradi njihovega dela in
aktivnosti ponovno čas za pogovor.
Kot smo zapisali v uvodu, nas zelo
veseli podatek, da vsak izvod Po-
savskega obzornika preberejo v
povprečju kar trije bralci. To je ¦
vsekakor najlepša popotnica v no-
vo leto in za naše nadaljnje delo.
Prav tako se zahvaljujemo vsem,
ki ste ob koncu ankete dodali
svoje pripombe, predloge in do-
bre želje. Hvala za sodelovanje!
Silvester Mavsar,
odgovorni urednik
Mravstveno zavarovanje    ^,
:i niedirinsko asistenco v tiuinl
Potujete
vtujino?
Pravočasno si uredite zdravstve-
no zavarovanje!
Tudi Hrvaška je tujina!
Kakšna je razlika med zdravstvenim zavaro-
vanjem z medicinsko asistenco v tujini
in konvencijskim potrdilom?
Vse dodatne informacije:
Sedež poslovne enote v Krškem, Bohoričeva 9
telefon: 488-0-580,488-0-570
Izpostava Brežice,Trdinova 1
telefon: 499-4-690,499-4-696
Izpostava Sevnica,Trg svobode 12
telefon: 814-1-248,814-1-570
VZAJEMNA zdravstvena zavarovalnica, d.v.z.
Poslovna enota Krško
ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE Z MEDI-
CINSKO ASISTENCO V TUJINI - ELVIA
Zavarovanje sklenete na VZAJEMNI.
Uveljavljanje nujnih zdravstvenih storitev v vseh dr-
žavah sveta, pri zdravnikih in zdravstvenih ustano-
vah, tako zasebnih kot tudi javnih (državnih).
Zavarovanje krije stroške:
- nujnih zdravstvenih storitev,
- zdravljenja v bolnišnici,
- prevozov do bolnišnice,
- nujnih zobozdravstvenih storitev,
- prevozov obolelega, poškodovanega ali
umrlega zavarovanca v Slovenijo,
- spremstva zdravstvene ekipe na poti v Slovenijo,
- prevoza v Slovenijo za zavarovane družinske
člane, ki obolelega zavarovanca spremljajo
na potovanju,
- hotelske sobe za zavarovanega družinskega člana,
ki potuje skupaj z zavarovancem in je ta hospitali-
ziran v tujini,
- in številnih drugih oblik pomoči v tujini.
Morebitne plačane zdravstvene storitve v tujini
vam na Vzajemni povrnemo v višini predložene-
ga računa.
Odločite se pravilno ...za zdravstveno zavarovanje
z medicinsko asistenco v tujini!
KONVENCUSKO POTRDILO ZA TUJINO
ali »Potrdilo o pravici do zdravstvenih storitev
med začasnim bivanjem v drugi državi«
Potrdilo dobite na Zavodu za zdravstveno
zavarovanje - ZZZS. Na osnovi potrdila uveljav-
Ijate pravice le v državah podpisnicah meddržav-
nih pogodb.
S potrdilom uveljavljate pravico do nujnega zdrav-
ljenja le pri zdravnikih in zdravstvenih ustanovah,
ki so del javne (državne) zdravstvene mreže.
S potrdilom uveljavljate pravico do tistih
zdravstvenih storitev, ki jih ni mogoče odložiti,
ne da bi bilo ogroženo življenje ali zdravje
zavarovane osebe.
Stroške prevoza zavarovane osebe iz tujine v
Slovenijo krijete sami!
Plačane zdravstvene storitve v tujini vam na ZZZS
povrnejo največ v višini, kot bi jih priznala tuja za-
varovalnica, kar je lahko tudi manj od samega
zneska racunal
VZAJEMNA
üdravstvena zavarovaftrfca, tLvji
ObzöfniK
december 2003              11
gospodarstvo
Turbina za MdroBlektrarno Boštanj je unikatna
Konec novembra je na gradbišču prve v verigi prihodnjih hidroelektrarn stekla montaža kovinskih delov turbine. Prevoz
in montaža teh delov opreme sta zaradi izjemnih dimenzij in teže vzbudila precejšnjo pozornost domačinov, pa tudi
medijev, ki spremtjamo gradnjo elektrarn na Spodnji Savi. 0 značilnostih hidromehanske opreme, ki omogoča proizvod-
njo električne energije, smo se pogovarjali z Mirkom Čepuranom, ki v podjetju Litostroj E. I. vodi dela, povezana z iz-
delavo in montažo te opreme za boštanjsko elektrarno. Po tern, katera dela bodo v gradbeni jami pri Boštanju bodo po-
tekala v prihodnjih mesecih, pa smo povprašali Mirana Žgajnerja iz podjetja HSE Invest, ki vodi gradbišče elektrarne.
Gospod Čepuran, kdaj je steklo
sodelovanje med HSE in podjet-
jem, za katerega delate?
Litostroj E. I. je po uspešnem so-
delovanju na javnem razpisu 7. ju-
lija letos s HSE sklenil dve pogod-
bi, za projektiranje, izdelavo, do-
bavo, mentažo in zagon treh cev-
nih turbin, generatorjev in pripa-
dajoče opreme ter za postavitev in
montažo mostnega dvigala.
Kolikšna je vrednost omenje-
nih del in kdaj boste z njimi za-
ključiti?
Skupna vrednost del je nekaj manj
kot 4, 5 milijarde tolarjev, vse po-
godbene obveznosti in s tern vse
podrobnosti v zvezi s hidromehan-
sko opremo pa bodo zaključene
marca leta 2006, ko naj bi stekla
proizvodnja električne energije v
prvi elektrarni na Spodnji Savi.
Vam pri delih pomagajo tudi po-
dizvajalci?
Težko si predstavljam, da bi tako
zahteven sklop različnih del lahko
opravil en sam izvajalec, kljub te-
mu pa smo si prizadevali, da bi jih
bilo pri tern projektu äm manj. Na
ta način je možno celoten proces
izdelave in vgradnje opreme učin-
kovito nadzorovati in usklajevati
vse morebitne teiave. Pri monta-
ži hidromehanske opreme sodelu-
jemo s podjetjem Esotech iz Vele-
nja, pri njeni izdelavi pa s sloven-
skim podjetjem Inkos ter hrvaškim
Končar Ket.
Kakšna oprema bo zagotavljala
proizvodnjo električne energije
v boštanjski elektrarni?
Elektrarna v Boštanju bo pretočna
elektrama z vgrajenimi tremi cev-
nimi turbinami. Instalirana moč
posameznega agregata je 12 MW
pri padcu vode z višine 724 centi-
metrov in pretoku vode 166 m3 na
sekundo. V Boštanju bomo upora-
bili tako imenovano cevno turbi-
no s horizontalno gredjo, ker je
tak tip turbine najbolj primeren
za reke z nizkimi padci in retativ-
no majhnimi akumulacijskimi za-
jetji vode, kar je značilno tudi za
Spodnjo Savo.
Kako bi lahko z nekaj besedami
opisali delovanje hidroelektrarne?
Zelo na kratko in preprosto je
možno delovanje elektrarne po-
jasniti tako: voda poganja turbin-
ski gonilnik, ki je s turbinsko gred-
jo povezan z rotorjem generator-
ja. Njegovo vrtenje pa omogoča
ustvarjanje nove energije.
Pa če bi morali bralcem opisa-
ti ključne dele elektrarne v Bo-
štanju?
Glavni deli turbine za HE Boštanj
so prevodilnik, ki usmerja vodo na
vodilne lopatice, te so povezane z
regulacijskim obročem in servo-
motorjema, turbinski gonilnik s
štirimi gonilnimi lopatami - njiho-
vo odpiranje in zapiranje uravnava
regulacijski sistem, turbinski, ge-
neratorski ležaj in nosilni ležaj, pa
regulacijski sitem, ki je sestavljen
iz hidravličnega in elektronskega
dela in pomožni sistem, ki ga se-
stavljajo hladilni in drenažni deli
ter sistem tlačnega zraka.
Zveni precej zapleteno...
Za nas, ki živimo z elektrarnami iz
dneva v dan, so ti podatki oprijem-
Ijivi, za večino ljudi, ki se s term
objekti srečuje zgolj mimogrede,
pa zvenijo precej tuje, kar je po
svoje tudi razumljivo, saj je delo-
vanje elektrarn sila zapletena za-
deva, ki jo je možno bolj kot iz
knjig spoznati tako, da si jih po-
bližje ogledamo. Morda je to do-
bra zamisel za ljudi iz Posavja, ki
bodo imeli v prihodnjih letih iz-
vrstno priložnost, da spoznajo za-
pleten sistem delovanja elektrarn
iz "prve roke"...
Prvi deli hidromehanske opreme
so že vgrajeni v temelje elektrar-
ne v Boštanju. S katerimi naloga-
mi pa se ukvarjate zdaj?
Res je, poleg konusov sesalnih ce-
vi, je vgrajen tudi že del za hla-
dilni in drenažni sistem. Modelski
preizkus, s katerim preverjamo
brezhibnost opreme, je bil za že
izdelane dele opreme izveden 22.
"Izredni transport dveh konusov cevi je potekal med 24. in 26. novembrom. Vgradnja teh delov hid-
romehanske opreme je zelo zahteven postopek, ki je zaradi dimenzij opreme (vsak konus ima premer
6 metrov in pol, visok je polčetrti meter in tehta 12 ton in pol) vzbujal precejšnje zanimanje domači-
nov ob gradbišču v Bostonju.
12             december 2003
OblormK
gospodarstvo
in 23. decembra, zdaj pa se ukvar-
jamo predvsem s pripravo tehnič-
ne dokumentacije za naročilo ulit-
kov in drugih kritičnih elementov.
Ostale dele turbine bomo izdela-
li in vgradili v obdobju od decem-
bra 2004 do septembra 2005, med-
tern, ko bo zadnji del opreme za-
čel delovati spomladi leta 2006.
Brez dvoma gre pri pripravi doku-
mentacije in zatem izdelavi opre-
me za hidroelektrarne za zahteven
proces. V kolikšni meri ga je mož-
no »kopirati« po vzoru že izvede-
nih naročil?
Kljub temu, da so osnovni principi
detovanja te opreme znani, je po-
trebno vedeti, da je vsaka turbina
zgodba zase. Zato so načrti, po ka-
terih bomo izdelali hidromehansko
opremo za boštanjsko elektrarno,
unikat, ki ga zaradi specifičnih raz-
mer, v katerih bo oprema delova-
la, ne bo možno kopirati.
Miran Žgajner, vodja gradbišča
hidroelektrarne Boštanj, je potr-
dil domneve, da potekajo gradbe-
na dela na tern objektu v skladu
z načrti. "Lepo vreme nam gre na
roko in če bo tako tudi naprej se
utegne zgoditi, da se bomo letoš-
njih praznikov spominjali po tern,
da smo jih v veliki meri prežive-
li kar tu, na gradbišču. Na ta na-
čin bomo še bolj zanesljivo sledi-
li vsem tesnim rokom za izgrad-
njo elektrarne. V prihodnjih ted-
nih bodo potekala intenzivna de-
la na vtočni in iztočni strani elek-
trarne, kjer bomo gradili opaž
na pretočnih poljih in podpo-
rne stebre za tiste dele elektrar-
ne, ki bodo nad gladino vode".
Transport in montaža konusov
sesalnih cevi na gradbišču HE
Bostanj
Sadjarja z ISO standardom
11 .decembra so v Sadjarski zadrugi Evrosad Krško organizirali okroglo mizo na temo Sadjarstvo v Po-
savju ob vstopu v Evropsko unijo, po razpravi pa je kmetijski minister Franci But podelil v letošnjem
letu ustanovljeni Sadjarski zadrugi Evrosad status organizacije proizvajalcev.
Dolgoročno želijo v zadrugi zdru-
žiti sadje iz posavske in dolenjske
regije in pridelati 20.000 ton kako-
vostnega sadja. Ustanovitelji Sad-
jarske zadruge Evrosad sta družbi
Evrosad Krško in Sadjarstvo Blan-
ca ter 43 sadjarjev kooperantov.
Sicer družbi Evrosad in Sadjarstvo
Bianca uspešno sodelujeta že od
leta 2000, in sta na svečanosti po-
leg statusa organizacije proizva-
jalcev družbi prejeli tudi standard
kakovosti ISO 9001:2000. Slednje-
ga, ki ga na podlagi presoje in do-
seženih standardov podeljuje TUV
Bayern Sava, je do sedaj v sadjar-
ski panogi v državah EU uspelo pri-
dobiti le dvema družbama iz Švice
in Avstrije.
Petletni program nove sadjarske
zadruge temelji predvsem na in-
vesticijskih vlaganjih. Med drugim
nameravajo zgraditi novo sodobno
predsortirno Unijo in pakirnico, ki
bo omogočala pripravo blaga za
najzahtevnejše trge ter razširitev
hladilnice Bianca.
Posavje je v slovenskem meri-
lu največje zaokroženo območje
pridelave vseh vrst sadja, še po-
sebej pa proizvodnje jabolk, saj
le ta znaša več kot 30% vse proiz-
vodnje v državi. Kot sadjarji opo-
zarjajo, bodo vsi zastavljeni ci-
Iji težko izvedljivi, v kolikor se
ne bodo s strani resornih ministr-
stev z mrtve točke premaknili do-
ločeni projekti, kot je denimo pri-
dobivanje vodnih dovoljenj za na-
makalne sisteme in zaščitne mre-
že proti toči. Namreč na tu je trge
bodo lahko prodrli le z zadostno
proizvodnjo, te pa ne bo, v kolikor
ne bodo z ukrepi in posegi zaščiti-
li pridelek.
Z vstopom Slovenije v EU ne bo
več zunanjetrgovinske zaščite,
kar pomeni, da bodo imeli tu-
ji proizvajalci omogočen prost
vstop s svojimi proizvodi in pridel-
ki na naš trg, prav tako bo omo-
gočen nastop na tujih trgih tu-
di našim proizvajalcem. Minister
But meni, da so naši sadjarji lah-
ko konkurenčni tujim sadjarjem
glede na mlade obnovtjene nasa-
de ter opremljenost, vendar je pri
tem opozoril tudi na slabo panož-
no organiziranost. Govorili so tudi
o težavah sadjarjev pri pridobiva-
nju sezonskih delavcev za spravi-
lo pridelka ter 6 posledicah letoš-
nje suše. B.M.
Jože Ratajc, direktor Sadjarsta-
va Bianca in Ivan Kozole, direk-
tor Evrosada
r TERMOELEKTRARNA
BRESTANICA   :
hse
Holding Slovenske elektrarm d.oo
PROIZVODNJA- NOVEMBER 2003
VIR                                              PROIZVODNJA                                         PORABAGORIVA ZEMELJSKI PLIN            KURILNO OLJE EL PLINSKIBLOK1                                       70  kWh                                   0        Sm3                 7.839  kg PLINSKI BLÖK 2                              229.220  kWh                         62.469        Sm3                         0  kg PLINSKI BLÖK 3                              328.343   KWh                       140.643        Sm3                         o  kg PLINSKI BLÖK 4                              367.000  kWh                       143.303        Sm3                         n  kg PLINSKI BLÖK 5                           1.316.000   kWh                       483.773        Sm3                         o  kg PARNA TURBINA 1                              18.873   kWh PARNA TURBINA 2                          108.781   kWh
MERITVE EMISIJ - NOVEMBER 2003
SO                                    NOx                                      CO VIR                          GORIVO                mg"m3                             mg/m3                                mg/m3 izmerjeno    dovoljeno    izmerjeno    dovoljeno    izmerjeno      dovoljeno PLINSKI BLÖK 4         ZP               0                35               98               100               2,7                100 PLINSKI BLÖK 5         ZP              2,2               35               98               100               2,8                100
ZP - zemeljski plin
ObzorhiK
december 2OO3              13
gospodarstvo
Škoda ob bok volikim
AVTOLINE Krško je od letošnjega oktobra pooblaščen prodajatec in ser-
viser vozil Citroen , že od leta 1992 pa podjetje opravlja to dejavnost
za vozila znamke Škoda. Krška družba je eden izmed 13-ih slovenskih
prodajalcev Škodinih vozil, za katera je letos nov uvoznik za Slovenijo
postala družba Porsche Slovenija. Ta sprememba uvoznika je AVTOLINE- !
u odprla možnost, da na področju prodaje vozil predstavijo veliko šte-
vilo novih vozil, ki jih imajo na zalogi, med temi vedno tudi vsaj dve
testni vozili. V AVTOLINE-u poudarjajo izjemno ugodne možnosti odpla- j
čevanja Škodinih vozilih, na položnice tudi do šest let, plačilo na obro-
ke pa nudijo tudi pri menjavi vo-
zil »staro za novo«. Do konca leta
pa je v Škodinih salonih v teku ak-
cija »Škoda tedna«, v okviru kate- i
re vsak teden izberejo drugo vozi-
lo Škoda, ki ga ponujajo kupcem
po najboljši možni ceni. Za na-
¦ slednje leto pa pripravljajo akcijo
»zlata ribica«, ki jo bodo podro-
bneje predstavili januarja.
Sicer Škoda ponuja tri tipe vozil:
Fabiö s tremi izvedenkami, Octa-
vio z dvema in Škodo Superb. Ško-
do Fabio, »avto za vse, ki ljubijo |
življenje«, ponujajo že za od 1,8
mioSITdalje. Posebej izpostavlja-
jo cenovno ugodnejši model Fabia Free z nekaj več dodatne opreme. Pri i
Fabii kupci sicer lahko izbirajo med petimi bencinskimi in tremi dizel-
skimi motorji, tremi vrstami opreme in 13 barvami vozila.
Škoda Octavia je na voljo s štiri-
mi bencinskimi in tremi dizelski-
mi motorji, tremi opremami in 12
barvami od 2,5 mio SIT naprej. Po-
nujajo tudi izvedenko »4x4«, pre-
stižnejšo Octavio »Klement&Lau-
rent« z usnjenimi sedeži in leseno
oblogo armature ter športno »RS«
Octavio. ^Škoda Superb pa je avto
višjega in prestižnejšega cenov-
nega razreda, izbirati pa je mož-
no med tremi bencinskimi in tre-
mi dizelskimi motorji ter tremi
opremami.
Prednost  Škodinih  vozil  je,   kot
pravijo, predvsem v ugodnem raz-
merju med ceno in kvaliteto. Nav-
sezadnje Škoda deluje pod okri-
Ijem  Volkswagnovega   koncerna,
kar jo uvršča ob bok velikim pro-
izvajalcem.
V salonu Škodinih vozil
naBohorkevi 10
v Krškem vas pričakujejo
od ponedeljka
do petka od 8. do 17. ure,
v soboto pa od 7-ih do
12-ih. Za informacije pa
so na voljo na telefonu
07/49-02-120.
Najbolj prodajana je Octavia z dizetskim motorjem
naročena objava
V AVTOLINE KRŠKO
želimo vsem bralkam
in bralcem Posavskega
obzornika tersvojim
poslovnim partner jem
srečno in uspešno novo
leto 2004!
Strojni park prihodnosti
Proizvodne kapacitete podjetja HANDTE-OST, zaščita okolja d.o.o, se
nahajajo na lokaciji nakdanje Kovinarske na CKŽ 137. V pokrito glavno
halo površine 2300 m2 so vložili veliko truda, dela in finančnih sredstev,
da so v njej vzpostavili ustrezne
pogoje za kvalitetno delo. Pred
kratkim pa so z investicijo v na-
kup podjetja CBT d.o.o. v steča-
ju nakazali željo po razširitvi ma-
nevrskega prostora za proizvodnjo
svojih izdelkov, to je odpraševal-
nih naprav, ki se uporabljajo ob
raznih industrijskih postopkih.
Poleg modernizacije delovne-
ga okolja so veliko investirali tu-
di v strojni park podjetja. Trenut-
no v HANDTE-OST-u razpolagajo s
stroji, na katerih letno predelajo
600 do 700 ton maloserijskih iz-
delkov iz pločevine debeline 2-6
mm. Med temi so trije glavni stro-
ji s t. i. »CNC vodenjem«, kar po-
meni, da delujejo na osnovi raču-
nalniškega krmiljenja. Gre za hi-
dravlično stiskalnico (zapogibni
stroj), škarje za rezanje pločevine
in koordinatno prebijalko (prebijalni stroj).Takšno vodenje strojev po-
enostavljeno povedano pomeni, da računalnik nastavi delovanje stroja
na osnovi računalniškega načrta bodočega izdelka. Načrt se tako »pre-
slika« na material, ki ga stroj oblikuje v elemente končnega proizvoda.
Takšna proizvodnja prinese veliko bolj kvalitetne izdelke, veliko večjo
ponovljivost in natančnost, eno-
stavnejšo in hitrejšo nastavitev
strojev, pa tudi sama proizvodnja
je hitrejša.
Svojo dejavnost nameravajo v
HANDTE-OST-u še razširiti. V na-
črtu imajo zato še nakup stroja
za laserski razrez pločevine, ki
omogoča še večjo hitrost tega de-
la, reže pa tudi debelejšo ploče-
vino, kot jo uporabljajo zdaj. Kot
1 pravijo, težnja po višji tehnologi-
ji temelji predvsem na želji, da
se zmanjša število potrebnih de-
lovnih ur, poveča pa se produktiv-
nost in seveda tudi kvaliteta konč-
nih izdelkov. To pa pomeni seveda
tudi bolj zadovoljne kupce njiho-
vih naprav.
Naprava za filtraäjo zraka pri
postopkupridobivanjasekundar-
ne$a svinca iz odsluženih aku-
mulatorjev v severni Nemčiji
CNC hidravlična stiskalnica - zapoqibnik v proizvodnji Handte-ost
HANDTE
l.vt'fii poslovnim
partnerjent ter
brullitim in
brulvem
VosttvsUvtfti
obzomiha ivlimo
sri'vtio in iispvstto
novo U'to 200 f.'
naročena objava
14             december 2003
ObzörhiK
gospodarstvo
PriznanjB za gospodarske dosažke
Intagralu Brabus Brežice
2.decembra so se na razširjeni seji sestali člani upravnega odbo-
ra GZS Območne zbornice Posavje ter Združenja podjetnikov Po-
savja in vodstvo GZS s posavskimi župani in poslanci xz Posavja. V
svojo sredo so povabili tudi magistra Joška Čuka, ki je v uvodnem
delu predstavil pomen Gospodarske zbornice v bodočem trilet-
nem obdobju ter pomen in vpliv ustanovitve pokrajine Posavje.
V nadaljevanju pa so na svečanosti posameznikom in organizaci-
jam podelili priznanja za dosežkd v minulem letu, in sicer za ure-
jeno deiovno okolje, za inovacije in za gospodarske dosežke.
Urejeno deiovno okolje pomeni
tudi dobro in funkcionalno orga-
nizirano proizvodnjo, varnost pri
delu in skrb za zaposlene. Prizna-
nje podeljujejo v okviru projekta
Moja dežela lepa in gostoljubna,
letos pa je komisija pri Območni
zbornici namenila pohvalo za ure-
jeno okolje podjetju DOGA Kr-
melj, priznanje za urejeno deio-
vno okolje pa je prejela delniška
družba Inplet pietiva Sevnica.
Z namenom spodbuditi inovacij-
sko dejavnost in s tem prispeva-
ti k razvoju podjetništva in gospo-
darstva pa so z letošnjim letom na
GZS OZ Posavje uvedli tudi pro-
jekt inovacij kot proces znanja,
tehnologije in ustvarjanja novih
proizvodov in vrednosti. Diplomo
za Univerzalni, hidravlični vitel-
ni, vinogradniški obdelovalni stroj
za strme terene je prejel inovator
Martin Kodrič iz Podbočja, srebr-
no priznanje za inovaciji: Komu-
nalno kmetijski mulčar MK z me-
hanskim blažilcem naleta na oviro
in Vinogradniško - sadjarski mul-
čar z odmično hidravlično rotacij-
sko kosilnico pa družba INO Breži-
ce iz Krške vasi, inovaciji pa sta
izdelala Branko Kos in Tomaž Ja-
klič. Najvišje priznanje, ki ga po-
deljuje Območna zbornica, pa je
priznanje za gospodarske dosež-
ke. Za delovanje, doseganje nad-
povprečnih rezultatov tako v pa-
nogi kot v regiji, ga je prejelo
podjetje Integral Brebus Breži-
ce. Podjetje je začelo samostojno
delovati, ko je leta 1990 izstopi-
lo iz podjetja SAP Ljubljana. Dol-
goročna strategija, ki jo je vod-
stvo zastavilo, se izkazuje pred-
vsem skozi razvoj družbe, z do-
seganjem pozitivnih gospodarskih
učinkov, prihodkov, s prisotno de-
lovanja ne le na domačem, tem-
več tudi na tujem trgu, dobri re-
zultati pa temeljijo tudi z investi-
ranjem v sam razvoj podjetja in
širjenje dejavnosti v sklopu njega
in zagotavljanje kakovosti stori-
tev. Priznanje je v imenu podjetja
prevzel direktor Jože Baškovič.
Sicer pa so k svečanemu tonu ob
podelitvi priznanj za urejeno de-
iovno okolje 2003, inovacije in go-
spodarske dosežke 2002 v Posavju
na prireditvi prispevali tudi mladi
glasbeniki in gledališčniki, in sicer
člani komornega kvarteta ClariFo-
ur ter igralci Satiričnega gledališ-
ča Cerjak s predstavo »Improviza-
cija o sinjebradcu«.
Bojana Mavsar
Direktor Integrala Brebus Breži-
ce Jože Baškovič
Inovator Martin Kodrič
Nove tehnoloske linijo v Vipapu Videm
V tovarni Vipap Videmu so 8.decembra uradno predali v uporabo no-
ve tehnoloske linije, in sicer kotel za sežig lubja in mutjev, rekonstru-
iran papirni stroj 2 in nov obrat za predelavo odpadnega papirja.
S prenovljenim papirnim strojem 2, ki so ga sicer zagnali že julija,
bodo lahko sedaj v tovarni proizvedli 61.000 ton kakovostnega papir-
ja. Investicija je znašala 22 milijonov EUR. Še višji vložek, in sicer 27
milijonov EUR, pa so namenili v predelovalnico odpadnega papirja, v
kateri so staro linijo nadomestili z novo, trikrat večjo kapaciteto, s
čimer so si zagotovili tudi dovolj kakovostne surovine za proizvodnjo
časopisnega kot tudi grafičnega papirja z višjo belino. Temeljitih pre-
novitvenih del je bila deležna tudi proizvodnja lesovine. Rekonstruk-
cija zajema celotno proizvodnjo v vseh fazah tehnološkega procesa,
od vlaganja lesa v brusilke, mletja, prebiranja in nakladanja leso-
vine. Celoten postopek je avtomatiziran. Višina investicije, ki je bi-
la dokončana ta mesec, pa znaša okoli 8 milijard EUR. Vse navede-
ne posodobitve sodijo v sklop ekološke in tehnoloske sanacije tovar-
ne, zato so zajeten zalogaj vlaganj v zadnjih šestih mesecih, skup-
no, dobrih 56 milijonov EUR, v podjetju tudi svečano obeležili z go-
sti. Zbrane na slovesnosti sta poleg Oldricha Kettnerja, predsednika
uprave, nagovorila tudi češki veleposlanik v Sloveniji Tomaš Szunyog
in krški župan Franci Bogovič, sicer pa so v podjetju ob koncu poslov-
no uspešnega leta podelili tudi sredstva za dosežke in razvoj v lokal-
ni skupnosti. Pol milijona tolarjev sta prejela Društvo za cerebralno
paralizo Sonček in Zveza prijateljev mladine Krško, 600.000 tolarjev
pa vrhunski športnik Primož Kozmus. B.M.
Vkljuditev v Stajerski okoB pod pogol
Člani Zveze društev vinogradnikov ob Bizeljsko - sremiški vinsko turi-
stični cesti so se 10.decembra sestali na skupščini, na kateri so načelno
soglašali s pobudo, da se vinorodno območje na levem bregu reke Save
vključi v Štajerski vinorodni okoliš. Vendar so opozorili na nejasnosti in
nedorečenosti v zvezi s predlaganim preimenovanjem. Zato od resorne-
ga ministrstva še pred dokončno odločitvijo zahtevajo odgovore.
Pobudo za reorganizacijo vinorodnih okolišev in vinorodne dežele, po-
sledično pa tudi za spremembo zakona o vinu, je prišla s kmetijskega
ministrstva, Poslovne skupnosti za vinogradništvo in vinarstvo ter Zve-
ze vinogradniških društev Slovenije VINIS. Slednji predlagajo novo rajo-
nizacijo, in sicer skupno štiri vinorodne okoliše v Sloveniji, Bizeljsko -
sremiški vinorodni okoliš naj bi se priključil vinorodni deželi vzhodne-
ga dela Slovenije, v t.i. Štajerski vinorodni okoliš, katerega bi sestavlja-
li še mariborski vinorodni okoliš, Haloze, Slovenske gorice, Ljutomerski
- Ormoški okoliš, Kapelsko - Radgonski in Šmarsko-Virštajnski vinorodni
okoliš. Kljub temu pa vinogradniki z levega brega Save še niso dokonč-
no prižgali zelene luči združitvi s štajerskimi okoliši, dokler od kmetij-
skega ministrstva ne prejmejo osnutka sprememb zakona o vinu in ne-
katera natančna pojasnila obstoječe vinske zakonodaje glede zaščite
slovenskih vinskih zvrsti. Ob tem zahtevajo, glede na vložene doseda-
nje napore in zaščito pridelovalcev, da se vino bizeljčan kot bizeljsko -
sremiška zvrst zaščiti in da mora biti slednje opredeljeno tudi v zako-
nu, sicer ne bo na trgu nikoli konkurenčen cvičku PTP. Prav tako so za-
vrnili očitek, da nimajo zadružne kleti, saj ima Vinska klet Leskovec še
vedno na levem vinorodnem območju kooperante, od katerih odkupu-
je sorte iz tega okoliša, največ žametno črnino, modro frankinjo, kra-
Ijevino, laški rizling, sauvignon in chardonnay. Zato pričakujejo od mi-
nistrstva, da tudi bizeljčan pridobi status PTP ali pa se naj uredi vinska
zakonodaja tako, da bo ščitila kakovost tradicionalnih slovenskih zvrsti,
kot je pri nas bizeljčan. Sicer pa se vinogradniki zavedajo, da je spričo
padanja cen tako grozdju kot vinu kot proizvodu, zaradi konkurenčnosti
in skupnega boljšega tržnega in promocijskega nastopa, takšno povezo-
vanje nujno. Ne le zaradi prepoznavnosti, temveč tudi zaradi potenci-
alnega bodočega plasiranja naših vin na tuja tržišča. B.M.
ObzörniK
december 2003
15
kultura
NOVICE ob robu
Koncertna izvedba Vražjega dekleta
Po štirih letih, ko so se začele prve priprave, je 13. decembra na odru zaživela glasbena drama
Vražje dekle, najbolj originalno, glasbeno scensko delo v našem okolju v izvedbi simfoničnega or-
kestra Glasbene sole Krško, številnih posavskih pevskih zborov in vokalnih solistov.
0 glasbeno-scenskem delu je prof.
Drago Gradišek razmišljal že ne-
kaj časa, predvsem ker naše oko-
Ije premore izvrstne orkestre,
pevce, zbore in vokalne soliste.
Pred štirimi leti pa je bila odloči-
tev dokončna.
Libreto je po predlogi romana II.-
ke Vašte, ki govori o resničnih do-
godkih v mračnih časih za življe-
nja Valvasorja in se dogaja prav v
Krškem, napisal Silvester Mavsar,
glasbo pa Milko Lazar, znan tudi
kot aranžer in komponist za sim-
fonični orkester ob projektu Sid-
harte.
Prof. Drago Gradišek je pripravljal
in delal s simfoničnim orkestrom
Glasbene sole Krško, zbore je vo-
dil Janko Avsenak, za soliste pa
je poskrbel Janko Volčanšek.
V glasbeni drami so sodelovali kot
solisti Tjaša Fabjančič, Aleksan-
dra Barič, Mateja Arnež Volčan-
šek, Janko Volčanšek, Marko Že-
leznik in Niko Ogorevc, kot po-
tujoča pevca pa Stanka Macur in
Peter Dirnbek ter sedem zborov,
in sicer Moški pevski zbor Svo-
boda iz Brestanice, Mešani pev-
ski zbor Viva iz Brežic, Leskov-
ški oktet, Vokalna skupina Valva-
sor, del mešanega pevskega zbo-
ra Svit in učitelji Glasbene sole
Krško, vokalna skupina Srake z
Rake ter učenke in učenci petja
Glasbene šole Krško. Tako so gle-
dalci lahko videli le koncertno iz-
vedbo Vražjega dekleta, popolno
glasbeno dramsko delo pa profe-
sor Gradišek napoveduje za mesec
maj prihodnje leto. B.C.
Tjaša Fabjančič, Niko Ogorevc, Mateja Arnež Volčanšek, Janko Vol-
čanšek, Aleksandra Baric in Marko Železnik
Pesem vam
podarimo
Člani Moškega pevskega zbora
Svoboda Brestanica pod vodstvom
Janka Avsenaka so se 10.decem-
bra v Osnovni šoli Adama Bohoriča
v Brestanici obiskovalcem pred-
stavili s koncertom z naslovom Pe-
sem vam podarimo.
Brestaniški moški pevski zbor je
danes že tudi pomlajen, saj v
njem prepevajo tudi mladi Bresta-
ničani,sicer pa ima zbor Svoboda
za sabo že nekaj desetletij, saj je
bil ustanovljen takoj po drugi sve-
tovni vojfii, takrat le s petnajstimi
člani.Tudi danes kot vedno zbor
aktivno deluje na vseh tako kra-
jevnih kot obdnskih prireditvah in
se uvršča med najmočnejše pev-
ske skupine v Posavju.
V goste so ob koncertu povabili tu-
di Meto Malus, ki je že nekoč pela
v Brestanici, sodelovala je z mla-
dinskim ansamblom STEB, ki so ga
ustanovili leta 1953, v katerem so
med drugim sodelovali Mato Za-
konjšek,   Ivo  Gomiljšek,   Ljubo
Vutkovič, Jože Kusel ml., Milan
Vodopivec, Karlo Meh in Mirko
Avsenak. Po letu 1975 je ansam-
bel prenehal z delovanjem. Meta
Malus je zapela tudi tokrat in obu-
dila spomin na tiste case. L.P.
V spomin na Rafka
Vodeba
V počastitev obletnice Prešerno-
vega rojstva je literama sekcija
Sanje pri Kulturnem društvu Žarek
iz Dolenje vasi priredila literami
večer z naslovom Šepet globin. Z
lastnimi deli so se predstavili člani
literarne sekcije sami, v goste pa
so povabili tudi sopranistko Mate-
jo Volčanšek-Arnež, basista Jan-
ka Volčanška in pianistko Karoli-
no Vegelj-Stopar.
Del večera so posvetili tudi spomi-
nu na pokojnega rojaka Rafka Vo-
deba, teologa, prevajalca, profe-
sorja, filozofa, pesnika in uredni-
ka, ki se je v Dolenji vasi rodil le-
ta 1922. 30 let je preživel v Rimu,
kjer je bil zunanji minister slo-
venske kulture, bil je urednik slo-
venskih oddaj na vatikanskem ra-
diju, profesor na tamkajšnji uni-
verzi, tajnik in urednik'Mohorje-
ve družbe in posvečen duhovnik.
Ko se je vmil v Slovenijo, je pre-
daval na teološki fakulteti, preva-
jal je filozofska in teološka dela in
izdal štiri pesniške zbirke, zadnjo
v letu 1994. Nazadnje je živel v
starem mlinu na Kozjanskem in se
ukvarjal z duhovnim svetovanjem
in predaval po državi vse do smr-
ti v lanskem letu. 0 svojem stricu
je prisotnim spregovorila tudi Ma-
rija Bratina, danes urednica časo-
pisa Družina. L.P.
Božični koncart
v Brestanici
V baziliki Lurške Marije v Brestanici bo
v petek, 26.12., ob 16.30 božični kon-
cert, na katerem bodo zapeli MoPZ Svo-
boda Brestanica, mladinski in otroški
pevski zbori OŠ Brestanica in OŠ Kopriv-
nica, Ženski kvintet Brestanica, cerkve-
ni MePZ Brestanica, kot gostje pa MoPZ
Peter Lipar iz Kranja.
Predstavitev knjige
o razglednicah
28. novembra so avtorji knjige Kr-
ško - stoletje na razglednicah Ljudmi-
la Šribar, Silvo Mavsar in Polona Bren-
čič v Dvorani v parku v Krškem knjiž-
no novost tudi javno predstavili. Knji-
ga je razdeljena na štiri večja poglav-
ja, od katerih vsako prikazuje razvojno
pot razglednic in tudi mesta.
Avtorji knjige z /eve: Silvo MAvsar,
Polona Brenčič in Ljudmila Šribar
Razstava Jožice Madie
vSevnici
Zveza kulturnih društev in Javni sklad
RS za kulturne dejavnosti Sevnica sta v
galeriji gradu Sevnica organizirala sli-
karsko razstavo priznane slikarke Joži-
ce Medle iz Šentjemeja. Razstava bo na
ogled do 31. decembra.
Ogledalosrc
Kulturno društvo Anton Aškerc Kopriv-
nica v letošnjem letu pripravlja niz li-
terarno glasbenih večerov z naslovom
Ogledalo src. Prvi tak večer so pripra-
vili konec novembra, in obiskovalci so
bili navdušeni nad prelivanjem pesmi in
glasbe, ki je napolnila srca vseh priso-
tnih in se kot odsev selila naprej v naše
domove. Ravno zato se prireditev ime-
nuje Ogledalo src. Predstavila sta se
nam dva domača pesnika, Matija Jagrič
in Irena Glogovšek z gostjo Nino Pajič.
Vsi trije so s svojimi pesmimi tvorili
prečudovito celoto in dokazali neskonč-
ne možnosti poezije. Večer pa so z glas-
bo popestrili učenci OŠ Koprivnica.
16             december 2003
ObzörhiK
kultura
GLASBENA SOLA KRŠKO
V imenu učencev in celotnega
kolektiva se zahvaljujem vsem, ki
razumete in podpirate naša hotenja.
Hkrati pa naj bo to tudi čestitka
ob prihajajočem novcm lctu našim
učenkam, učencem, njihovim staršem,
sponzorjem in donatorjem in nasploh
vsem krajanom, zaradi katerih tudi
obstajamo.
Ravnatelj Glasbene šole Krško
Drago Gradišek
KRŠKO - Stoletje na razglednicah
Obveščamo vas, da je knjiga
Krško - stoletje na razgledni-
cah v prodaji na sedežu Za-
voda Neviodunum, na trgu
Matije Giibca 3 (prvo nad-
stropje hotela Sremič) in v
knjigarni Mladinske knjige
na tržnici (Kolodvorskai).
Založništvo Neviodunum

Kdor ima rad svoje mesto,
mora imeti to knjigo!
0 ve(kot200razglednicKrškegain Vidma izobdobjaod 1897 do 1997 v
208 strani, trda vezava    veliki format (260 x 280 mm) ;
0 itevilnipodatkiizvečkot50razli(nihvirov 0
C zanimivi odlomki iz literarnih in zgodovinskih del o Krikem 0
NEVIODVNVM
I                                                                                                                    I
V
alvasorjeva
knjižnica
Krško ¦
IZ TE SNOVI SE TKEIO SAN|E ... Na MILIJARDE SONC ...
Krasni novi svet ... Begave melodiie dnevov ...
po|di, kamorte vodi srce ... čudoviti pas|i časi ...
Neskončnazgodba ... Veliko potovanie ... Z do-
V
MIŠLIHO NA POTEP ... CAS |E VELIKA SMETANOVA TOR-
TA ... POVEST O DOBRIH L|UDEH ... UrA BREZ KAZAL-
CEV ... RaJSKI VRT ... VSE ZVEZDE Z NEBA ... BOG VA-
RU|E ZAL|UBL|ENCE ... MO|E SKRIVNO ŽIVL|EN|E ... VSE
TE SMEŠNE ZGODBE
Zetja za teto 200h je obiio, naj se jim pri-
družimo tudi mi.
Mnogo (epecja Vam ponujajo Ijudje,
hi Vas obdajajo in sVet,
V katerem žii/ite.
Ustarite se, naj se (epota dotakne tfaših
misti in src!
Lepe praznike in Veiiko, Veliko
dobreqa tf notfem tetuf
KotektiV VatiasorjeVe knjiznice Krsha
5 MINUT ZA LEPŠI DAN ... SVET |E ODPRTA KN|IGA ...
SaN|A) NEMOGOČE SANIE ... POGUM ODPIRA VSAVRA-
TA... Napol dokončana nebesa ... Umetnost živ-
L|EN|A ... PrISLUHNITE SVO|EMU SRCU ... VaŠE NA|-
BOL|ŠE LETO DOSLE| ... VSAK DAN |E LAHKO NOV ZA-
ČETEK ... DaTI POMENI PREJETI ... ŽlVIMO, L|UBIMO IN
se učimo ... ängeli so na dnu mo|ega kozarca ...
Prošnia za srečne otroke ... Spominiai se me...
izzoviprihodnost...
ObžorfiiK
december 2003             17
iz občine Krško
Zimska služba na občinskih cestah
Vsak letni čas ima svoje značilnosti, svoje lepote in posebnosti, ki vplivajo na naš vsakdan. Tako kot se v začetku pomla-
di veselimo prebujanja narave, se v začetku poletja veselimo toplih počitniških dni. Začetek jeseni, ko se narava ode-
ne v raznobarvno obleko, naznanja začetek zime, ki s svojimi naravnimi značilnostmi phnaša spremembo v načinu na-
šega vsakdanjega življenja. Pojavijo se prve zmrzati, poledica na cesti, pade prvi sneg. Narava se odene v čudovito be-
lo oblačilo, ki prav posebej razveseli otroke. Kaj pa odrasli Ijudje? Velika večina je nezadovoljna s snegom na cestah in
ulicah, zastoji, zamude pri phhodu v službo.
Zimske razmere na cestah in na
površinah za pešce terjajo od nas
prilagajanje glede na razmere.
Pravočasna oprema vozil, prava
obutev, predčasni odhodi od do-
ma, prilagajanje hitrosti cestnim
razmeram in še veliko drugih de-
javnikov nam v zimskih razmerah
zagrenijo ali polepšajo zimsko idi-
lo na prometnih površinah.
Tako kot se prebivalci pravočasno
pripravijo na zimo (kurjava, oble-
ka, avto,...), tako se morajo pra-
vočasno pripraviti na zimo tudi iz-
vajalci zimske službe na javnih
prometnih površinah. Te pripra-
ve se praktično začno že ob kon-
cu prejšnje zimske sezone, in si-
cer z analizo dela in dogodkov mi-
nule zime. Vsak izvajalec mora za
svoje potrebe in potrebe naroč-
nika izdelati izvedbeni program
zimske službe. Že samo ime pove,
da je dokument, s katerim se de-
finira izvajanje del v zimskem ča-
su na določenih prometnih površi-
nah. Program se izvaja za podro-
čja vseh prometnih površin, ki se
jih čisti in posipava v javnem sek-
torju.
Delo zimske službe na lokalnih in
zbimih lokalnih cestah se po obli-
ki organizacije in načinu dela ze-
lo razlikuje od dela zimske služ-
be v urbanih okoljih. V naseljih,
še posebej v mestih, nimamo od-
prtih cest, ampak spekter cest in
ulic različnih širin in prevoznosti.
Tu so še površine za pešce, pločni-
ki, parkime površine, veliko števi-
lo uvozov k objektom, ovire v pro-
metu (količki, omejevalci hitro-
sti), ovire zaradi gostega prome-
ta, zaparkirane ulice,...
Nepravitno in nepravočasno ukre-
panje pooblaščenih služb bi v zim-
skem času povzročilo veliko go-
spodarsko škodo, zato je v skladu
z določili Zakona o javnih cestah
(Ur. List RS št. 29/97) in Pravilnika
o vrstah vzdrževalnih del na jav-
nih cestah in nivoju rednega vzdr-
ževanja javnih cest (Ur. List RS št.
62/98) nujno organizirati kako-
vostno službo za zimsko vzdrže-
vanje cest.
Vzdrževanje občinskih cest v ob-
čini Krško je urejeno s pogodbo
za zimsko vzdrževanje cest, ki
je sklenjena med Občino Krško in
podjetjem Kostak Krško. Ceste so
razdeljene na štiri območja. Ko-
stak s svojimi podizvajalci na ob-
močju občine Krško pluži in posi-
pava 522 km občinskih cest in 40
km pločnikov.
OdstranjBvanje snega
Odstranjevanje snega z voznih po-
vršin se začne takrat, ko je višina
snega na lokalnih cestah in javnih
poteh prvega reda 5 - 10 cm in
še vedno sneži, promet pa je mo-
žen z uporabo zimske opreme vo-
zil. V izjemnih primerih, ko so na-
povedane obilnejše in neprekinje-
ne snežne padavine, se odstranje-
vanje snega začne tudi pri nižji vi-
šini zapadlega snega, kot je dolo-
čeno v prej navedenm pravilu.
Sneg mora biti odstranjen ta-
ko, da dopušča nemoten promet.
Sneg se pravitoma ne sme meta-
ti iz cest na pločnik, če je širina
pločnika manjša kot meter. Z jav-
nih prometnih površin je potreb-
no zagotoviti odvoz snega, če le
ta ovira in ogroža varnost prometa
ali onemogoča nadaljnje odstra-
njevanje.
Postajališča avtobusnega prometa
morajo biti očiščena v celotni dol-
žini. Na avtobusnih postajališčih
se sneg ne sme odložiti na ploč-
nikih. Sneg s parkirnih prostorov
in funkcionalnih zemljišč ob jav-
nih objektih odstrani upravljalec
objekta.
Pri odstranjevanju snega upoš-
tevamo prioritete določene v iz-
Zimska služba poteka od
15.11.2003 do 15.3.2004.
To je določeno obdobje za
izvajanje zimske
službe. V tem času se zim-
ska služba izvaja po do-
loeenem prednostnem re-
du z usposobljenimi po-
sadkami in mehanizacijo,
opremljeno za izvajanje
zimske službe.
ObzorniK
iz občine Krško
Zimska služba obsega sklop dejavnosti in opravil, potreb-
nih za omogočanje prevoznosti cest in varnosti cestnega
prometa v zimskih razmerah. Te nastopijo takrat, koje za-
radi zimskih pojavov (sneg, poledica, žled,...) lahko nor-
malno odvijanje prometa ogroženo. Vse ukrepe v zvezi z
zimsko službo je potrebno opraviti pravočasno, v skladu s
Pravilnikom o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in
nivoju rednega vzdrževanja javnih cest - poglavje 14- zim-
ska služba (Ur. list RS, št. 62 z dne 77.9.7998;.
Zimska služba obsega naslednje ukrepe:
*zagotavljanje potrebnega števila prometnih znakov, ob-
vestil in snežnih kolov,
*pluženje in posipanje javnih prometnih površin,
* odstranjevanje in odvažanje snega z javnih prometnih
površin,
*čiščenje mrež in odtočnih uličnih požiralnikov v času od-
juge,
* čiščenje zasneženih prometnih znakov,
* obveščanje javnosti o stanju cest,
•pluženje snega z glavnih pešpoti na javnih zelenih povr-
šinah, otresanje snega z drevja in grmovja ter odstranje-
vanje poškodovanih dreves in odlomljenih vej, ki ogroža-
jo varnost ljudi in stvari.
vedbenem programu zimske služ-
be. Sneg se odstrani praviloma v
48 urah po prenehanju sneženja s
cest po prednostnem vrstnem re-
du. Ceste se štejejo za prevozne
tudi tedaj, če je promet oviran
zaradi ostanka snega na vozišču.
ObvBznosti pravnih
in fizičnih oseb v času
zimskih razmar
Lastniki oz. uporabniki zgradb so
dolžni pred svojim objektom in
dovozom na javno cestišče po-
spraviti in odstraniti sneg, ki osta-
ne pri pluženju javne ceste, če
jih ta sneg ovira. Zgradbe, s ka-
terih se lahko vsuje snežni plaz,
ki ogroža varnost občanov in pre-
moženja, morajo imeti ustrez-
ne zadrževatne snegolove. Žle-
bovi, strešne odtočne cevi in od-
toki meteornih voda na zgradbah
ne smejo biti poškodovani. Last-
nik zgradbe mora sproti odstra-
njevati ledene sveče. Pred odstra-
njevanjem snega in ledenih sveč s
streh je potrebno pločnik za pešce
ustrezno zavarovati. Odtekanje iz
streh ne sme biti speljano na jav-
ne površine, ki jih vzdržuje izvaja-
lec zimske službe.
Pri odstranjevanju snega z javnih
prometnih površin, streh, funkcio-
nalnih in drugih površin, je prepo-
vedano zametavati javne promet-
ne površine. Sneg se mora odlaga-
ti na robu vozišča, pri čemer mora
biti zagotovljeno odvodnjavanje,
da odstranjeni sneg ne ovira ho-
je in prometa z vozili. V času od-
stranjevanja snega so lastniki vo-
zil dolžni odstraniti svoja vozila z
javnih površin.
Nadzor nad stanjem
prevoznosti
Nadzor nad stanjem prevoznosti
je organiziran v okviru pregled-
niške službe, ki dnevno po planu
pregteduje odseke cest in o tern
obvešča dežurne v zimski službi.
Po potrebi se opravljajo tudi mo-
rebitna manjša dela za vzpostavi-
tev varnega in tekočega prometa
- ureditev odvodnjavanja, odstra-
njevanje snega in poledice ročno,
popravila in nadomestitev polom-
Ijene prometne signalizacije, izlo-
čanje vozil v izrednih razmerah in
podobno.
Dežurna služba
Glavna dežurna službaje organizirana na sedežu pod jet ja
Kostak. Dežurstvo po področjih pa je organizirano, kotje
navedeno v nadaljevanju.
I. obmoqe:
KS Senovo, Koprivnica, Brestanica, Rožno - Presladol
(189 km cest in 10 km pločnikov)
VIPSO Senovo, Titova 75,8281 Senovo
vodja: Franc Kelhar, gsm: 041 745 379
II. obmoqe:
KS Krško - ulke na levem bregu, Idole, Dolenja vas
(78 km cest in 14 km pločnikov)
KOSTAK d.d. Kriko, Leskovška 2a. 8270 Krsko
vodja Radovan Tkalec, gsm: 041 799 073
III. obmoqe:
KS Krško - ulice na desnem bregu, Gora, Leskovec,
Veliki Trn, Raka, Senuše, Krško polje, Veliki Podlog
(178kmcestin 14kmpločnikov)
ITEO Raka, Vrh pri Površju 7,8274 Raka
vodja Alojz Češnovar, gsm: 041 651 542
IV. obmoqe:
KS Kostanjevica na Krki, Podboqe
(77 km cest in 2 km pločnikov)
CGP Novo mesto, Cessna baza Krško
vodja Tomaž Urbane, gsm: 041 695 446
ObzorniK
december 2003              19
iz občino Krško
Varnost v stanovanjskih objokth
V občini Krško so se v zadnjem obdobju zgodili posamezni požari v objek-
tih, eksplozije, kjer biva večje število Ijudi (Cesta 4. julija). Pri spremlja-
nju dogodkov v Sloveniji pa je ugotovljeno, da je tudi drugje prišlo do več
varnostno zanimivih dogodkov, ki so k sreči povzročili le materialno škodo
(požar Izola).
Zaradi gostitve »nevamosti« v našem neposrednem okolju, katero palah-
ko z izvajanjem preventivne dejavnosti preprečimo, smo se na Občini odlo-
čili in dne 03.12.2003 sklicali sestanek s predstavniki policije, gasilcev, in-
špekcijskih služb, delavcev občinske uprave in upravnikov stanovanj in po-
slovnih prostorov.
Na sestanku so udeleženci nanizali vrsto problemov, ki vplivajo na nizko var-
nost v objektih kjer biva večje število Ijudi. Vsem je bilo jasno, da je lastni-
na nedotakljiva stvar in da brez sodelovanja lastnikov in vseh posameznikov,
ki kakor koli izvajajo upravljalske oziroma druge preventivne naloge, stanja
ne bo možno spremeniti.
Kot primere nevarnega ravnanja navajamo:
•    založena stopnišča, kleti in podstrešja z izrabljenimi napravami - in dru-
go,
•    spreminjanje namembnosti prostorov za dejavnost, ki ne izhaja iz pro-
jektne dokumentacije (kolesarnica - delavnica),
•    odstranjevanje naprav za gašenje (ročnikov, cevi, gasilnih aparatov)
•    shranjevanje vnetljivih in eksplozivnih snovi v kletnih in drugih pomož-
nih prostorih,
•    priktjučevanje grelnih in drugih naprav v kletnih in drugih prostorih,
•    priktjučevanje plina na objekte s strani nepooblaščenih izvajatcev,
•    parkiranje na interventnih poteh,
•    parkiranje v neposredni bližini hidrantov,
•    zaklepanje podstrešnih prostorov in nedosegljivost ključev od teh,
•    zbiranje večjih skupin Ijudi v skupnih prostorih (mladina iz vseh ve-
trov),
•    odsotnost samozaščitnega ravnanja lastnikov.
Vse našteto ne ogroža samo vas, temveč tudi vaše sostanovatce. Še poseb-
no nevaren je dim po stopniščih, povzročen zaradi gorenja stiroporja, pla-
stike ali maščob.
Na podlagi zaznane problematike smo se dogovorili, da bo vsak iz svoje pri-
stojnosti izvedel ukrepe, predvsem pa pozivamo lastnike, da tudi sami po-
skrbijo za varnost in pri odstranjevanju nevarnosti sodelujejo z upravniki.
Izvedeno bo:
•    opozorilo na nevarnost v vseh stanovanjskih objektih,
•    obhodi vseh stanovanjskih objektov in vodenje evidence o ugotovitvah,
•    dosledno izvajanje pristojnosti dimnikarske službe,
•    izvedeni bodo preventivni inšpekcijski nadzori posameznih stanovanj-
skih objektov,
•    lastniki zapuščenih objektov bodo posebej pozvani za zavarovanje in
nadzor zgradb,
•    ob večjih dogodkih bo takoj izvajano obveščanje javnosti preko medi-
jev,
•    dosledno spoštovanje predpisov s področja varnosti pri projektiranju.
Zavedamo se, da lahko z lastnim ravnanjem preprečimo marsikatero nesre-
čo, zato tudi računamo, da bo to opozorilo pozitivno vplivalo na lastnike in
upravnike in da bomo s tern povečali varnost bivanja.
Ker je pred nami praznični čas, bi vas radi opozorili tudi na nevarnost upo-
rabe okrasnih sveč, gorljivih okraskov, petard in podobnega. Prihaja tudi čas
večje potrebe po ogrevanju, zato uporabljajte dodatna ogrevala le za čas,
ko so pod vašim nadzorom.
Želimo vam varno bivanje.
Franc PAVLIN, Vodja službe za pravne in splosne zadeve
Dimnikarska služba
Dimnikarska služba je obvezna, gospodarska lokalna javna služba, ki jo
zagotovi občina. Dimnikarsko službo v občini Krško izvaja Dimnikarstvo
Jelančič. Izvaja pregledovanje.nadzorovanje in čiščenje kurilnih, dimo-
vodnih in prezračevalnih naprav ter meritve dimne emisije. Z dimnikar-
skimi storitvami izvajalec zagotovi pogoje za neoporečno obratovanje
naprav z vidika:
Lpožame, zdravstvene in sanitarne varnosti, varstva okotja
2.racionalne rabe goriv in funkcionalnosti
V ta namen dimnikarska služba opravlja naslednje storitve:
3.strokovni pregled (prvi pregled) naprav in izdaja strokovnega mnenja
(soglasja) za nove in rekonstruirane naprave pred zagonom naprave
4.letni in izredni strokovni pregled
5.prve, občasne in izredne meritve emisije dimm'h plinov (občasne me-
ritve na vseh kurilnih napravah na tekoče in plinasto gorivo se izva-
jajo enkrat letno)
6.čiščenje in pregledovanje prezračevalnih naprav (zračnikov) enkrat
letno
7.vodenje evidenc - kataster naprav, strokovno svetovanje
Čiščenje kurilnih in dimovodnih naprav na trdna goriva:
•    Redno čiščenje s presledki dveh mesecev v času obratovanja, kar
dejansko pomeni tri do štiri krat v kurilni sezoni, za male kurilne
naprave do 50 KW
•    Redno čiščenje s presledki enega meseca v času obratovanja za ku-
rilne naprave od 50 KW do 1 MW
Čiščenje kurilnih in dimovodnih naprav na tekoča in plinasta goriva:
•    Redno čiščenje najmanj enkrat v kurilni sezoni za male kurilne na-
prave do 50 KW
•    Najmanj trikrat v času kurilne sezone za naprave večje od 50 KW.
Strokovni pregled, na vseh napravah (tekoče, plinasto in trdno gorivo)
se opravi enkrat letno, praviloma izven kurilne sezone ali ob zadnjem
generalnem čiščenju teh naprav
Pomembno obvestilo!
Vse uporabnike oz. lastnike kurilnih naprav, ki nameravate preiti
na plinasto gorivo obveščamo, da morate pridobiti soglasje dimni-
karja pred zagonom te naprave.
Sklepi sejB Občinskega sveta
Občinski svet občine Krško je 18. decembra na 13. seji sprejel odlok
o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Krško ter sklep
o določitvi vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavb-
nega zemljišča na območju občine Krško v letu 2004. Občinski svetniki
so v svet javnega zavoda Galerija Božidar Jakac Kostanjevica na Krki
za predstavnike ustanovitelja imenovali Andreja Božiča iz Kostanjevi-
ce na Krki, Ivana Špilerja iz Krškega in Dušana Krambergerja iz Ljublja-
ne, za predstavnika zainteresirane javnosti pa dr. Andreja Smrekarja iz
Ljubljane. Glede premoženjsko-pravnih zadev so sprejeli sklepe o pro-
daji nepremičnine pare.št. 990/9, k.o. Raka, o nakupu dela nepremič-
nine pare.št. 1014/6, k.o. Leskovec in o nakupu nepremičnin parc.št.
580 in parc.št. 577/2, k.o. Rožno. Po skrajšanem postopku so sprejeli
odlok o spremembi odloka o začasnem zavarovanju rastišča navadne ja-
rice na Bohorju, na koncu pa še osnutka odlokov o proračunu Občine
Krško za leti 2004 in 2005.
20             december 2OO3
ObzprhiK
iz oböine Krško
Odprli vidomsko obvoznico
Kolodvorska ulica z navezavo na Cesto 4.julija je do sedaj predstavljata
najbolj kritično prometno točko na levi strani Krškega. Zato novozgra-
jeni odsek od tržnice mimo Elektra Krško, ki so ga uradno odprli Jože
Habinc, Tone Bučar, Miran Resnik in krški župan Franci Bogovič (na foto-
Srafiji), bistveno prispeva ne le k boljši prometni varnosti, temveč tudi
k razbremenitvi prometa pri vključitvi na glavno videmsko ulico.
Prva faza izgradnje je zajemala rekonstrukcijo ceste od železniške po-
staje mimo tržnice do nadvoza ter izgradnjo protihrupnega zidu, pločni-
kov in parkirišč. V drugi fazi pa so dela potekala na izgradnji nove cest-
ne povezave od tržnice, mimo Laboda in Etektra Krško, na Cesto 4.juli-
ja, s pripadajočimi pohodnimi površinami in kolesarsko stezo. Navede-
na dela so vključevala tudi rekonstrukcijo odseka Ceste 4.julija, izvaja-
lec 100 milijonov tolarjev vredne investicije pa je bilo Cestno gradbeno
podjetje iz Novega mesta. Novo pridobitev je blagoslovil tudi videmski
župnik Jože Vogrin, sicer pa je otvoritveni program popestrit 40x Band,
po otvoritvi, pa je v organizaciji Krajevne skupnosti mesta Krško, Tu-
' rističnega društva in Društva vinogradnikov Sremič potekalo družabno
srečanje ob kozarcu mladega vina in peki kostanja. B.M.
Izsel prvi krski almanah
Sredi meseca je v okviru Založništva Neviodunum izšel Almanah ob-
čine Krško 2003. Izdaja prinaša kroniko dogodkov v občini v obdobju
od vključno lanskega decembra do vključno letošnjega novembra. Te-
mu zapisu leta sledi predstavitev lokalne samouprave (občinskega sve-
ta in njegovih delovnih teles, sve-
tov krajevnih skupnosti), pregled
sklepov občinskega sveta v sedanji
sestavi, seznam dobitnikov občin-
skih priznanj v obdobju slovenske
samostojnosti s poudarkom na le-
tošnjih občinskih nagrajencih, na
koncu pa je dodan še izbor stati-
stičnih podatkov iz lanskega popi-
sa prebivalstva, ki se nanašajo na
občino Krško. Poleg Silva Mavsar-
ja sta v uredniškem odboru sode-
lovala še Peter Pavlovič in Matej
Drobnič, oblikovanje in pripravo
za tisk pa je opravil Boštjan Co-
larič. Dobrih 200 strani obsegajo-
ča in tudi slikovno bogata publika-
cija bo kot dokument nekega časovnega obdobja v življenju občine go-
tovo doborodošla v prihodnosti, almanah pa naj bi v bodoče izšel vsa-
ko leto. Naprodaj je na sedežu Zavoda Neviodunum v Krškem, Trg Ma-
tije Gubca 3.
almanah
občine    krško
2003
PRIREDITVE PRAZNIČNEGA
DECEMBRA V KRŠKEM
Torek, 23.12.2003,
ob 18.00 uri
v Kultumem domu Krško
KO MIMOBEŽNOST SREČA
SREDOTEŽNOST
v izvedbi Plesnoglasbene-
ga centra Krško
Petek, 26.12.2003,
ob 19.00 uri
v Kulturnem domu Krško
PROSLAVA OB DNEVU
SAMOSTOJNOSTI
Glasbena šola Krško, Vo-
kalna skupina Srake z Ra-
ke, Plesna skupina Unique
Slavnostni govomik Branko
Janc, poslanec Državnega
zbora RS
Sreda, 31.12.2003,
od 22.00 ure dalje
SILVESTROVANJE NA TRGU
MATIJE GUBCA
Plesni orkester Krško in od-
lični pevski solisti
Voščili župana občine
Krško Franca Bogoviča
in predsednika Sveta
KS mesta Krško
Jožeta Habinca
Velik ognjemet
6REČN0
2004 ¦
Splošna in prometna varnost
ob silvestrovanju na prostem
Da bi zagotovili optimalne pogoje za izvedbo silvestrovanja 31.12.
2003 na ploščadi pred Kulturnim domom Krško, so na Krajevni skup-
nosti mesta Krško sprejeli določene sklepe glede prometnega reži-
ma in splošne varnosti v okviru prireditve, saj bo na prometnih povr-
šinah znatno povečan promet motornih vozil, ob tern pa bo hkra-
ti povečano število pešcev - udeležencev silvestrovanja - ki bodo
v evforičnem razpoloženju pogosto nekontrolirano stopali na voz-
ne površine.
Tako bodo zadnji dan v letu med 18.00 in 7.00 uro naslednjega dne
na Cesti 4. julija vladale izredne prometne razmere, in sicer bodo od
križišča cest za Tržnico do križišča cest na Cankarjevo ulico omejili hi-
trost vožnje na 30 km/h. Vzdolž Ceste 4. julija bodo postavili varoval-
no ograjo, označen prehod za pešce pred prireditvenim prostorom
pa bosta varovala dva varnostnika.
Obiskovalci bodo lahko avtomobile parkirali ob Kolodvorski ulici in
tržnici, ob starem hotelu, pri podjetju Vipap, pri železniški in avtobus-
ni postaji, na parkirišču nad NLB Krško, javno parkirišče pred pošto  .
pa bo zaprto. Za varen potek prireditve bo skrbelo 12 ustrezno opre-
mljenih rediteljev, ki bodo svoje delo opravljali od 21. do 6. ure.
Svet za preventlvo in vzgojo v cestnem prometu Občine Krško pozl-
va občane, da ob novoletnih praznovanjih ostanejo tudi odgovorni
v cestnem prometu, kjer na vsakem koraku prežijo nevarnosfi. To-
rej, vozimo pametno!
ObzörniK
december 2OO3               21
\ 50 let
kostak
Prazniki so vrcd namir
lepši odvsch praznikov v letu.
v niih. si vzcrnimo
CAS
za domace, za prijatelje, za. tister
ki so nam pomagalir nas osrectlf...
Postanimo, kar bi vseskozx morals bm -
LJUDJE!
Živtmo v sožftju s samxm s seboj, s soljudmi in naravo^
naj bo skrb za nase
OKOLJE
v priKajajočem letu se večja.
Leto 2004 bo za Kostak posebno leto,
saj bomo praznovali zavidljivih 50 let delovanja.
26. februarja 1954 je bil ustanovljen Zavod za
ko.munalno dejavnost Krško.
V letu 2004 želimo Vam in Vašim najbližjim
mnogo zdravja, osebne sreče in delovnih uspehov.
Kostak d.d.
I okolje in pristir
0 mednarodnih odlagališčih
aeencija
&arao
Pripravila: Irena Mele
Odlagališča nizko in srednje radio-
aktivnih odpadkov v svetu niso no-
bena posebnost. Večina jedrskih
držav taka odlagališča žeima. Po-
nekod varno obratujejo že več de-
setletij, nekatera so tudi že zapr-
ta. Drugače je z visoko radioaktiv-
nimi odpadki (VRAO). Za to vrsto
odpadkov nima odlagališča še no-
bena država. Najbliže trajni rešit-
vi v Evropi sta Finska in Švedska,
pospešeno pa napredujejo tudi z
raziskavami v ZDA, zato pričaku-
jemo, da bodo v prihodnjem dese-
tletju začela obratovati tudi prva
odlagališča za VRAO in izrabljeno
jedrsko gorivo.
Ostale države pri reševanju tega
vprašanja zaostajajo. Razlogi za
to so različni: od šibke politične
podpore in nizke družbene spre-
jemljivosti do izredno visokih fi-
nančnih sredstev, ki bodo predvi-
doma potrebna za izgradnjo take-
ga odlagališča. Po dolgoletnih raz-
iskavah in analizah se je namreč
v svetu utrdilo prepričanje, da bo
za varno odložitev izrabljenega
goriva ali visoko radioaktivnih od-
padkov potrebno odlagališče zgra-
diti globoko pod zemljo. Odlaga-
lišča, za katere že obstajajo načr-
ti, so predvidena na globini 500 m
ali celo 1000 m pod zemljo. Grad-
nja bo zato zahtevna ne samo v iz-
vedbeneme smislu, ampak tudi s
finančnega vidika. Dodatno dvigu-
jejo ceno raziskave, ki so potreb-
ne za potrditev primernosti loka-
cije, in vedno ostrejše zahteve za
dokazovanje varnosti.
Rastoči stroški izgradnje odla-
gališča za izrabljeno gorivo pov-
zročajo največ težav državam z
majhnim jedrskim programom in
majhnimi količinami visoko radi-
oaktivnih odpadkov. Visoki stro-
ški odlaganja jih silijo, da se ozi-
rajo za drugačnimi, bolj racional-
nimi rešitvami. Ena od možnih re-
šitev je tudi »mednarodno« odla-
gališče oziroma skupinsko odlaga-
lišče za odpadke iz več držav. Taka
ideja v strokovni javnosti, ki de-
la z radioaktivnimi odpadki, kroži
že dolgo. Ker pa je ideja za mar-
sikoga sporna, se je ves čas zdelo,
da nima veliko možnosti. Vsi so se
sicer strinjali, da bi bila to ideal-
na rešitev za marsikatero državo,
a so se vsi otepali konkretne raz-
prave o tern. Posebej države, ki
so najdlje pri zagotavljanju naci-
onalnega odlagališča, so ideji na-
sprotovale, saj so se bale, da bi
zaradi razvoja mednarodnih odla-
gališč njihov nacionalni projekt iz-
gubil krhko podporo domače jav-
nosti, ki se boji, da bi njihovo na-
cionalno odlagališče bilo prisilje-
no sprejemati tudi tuje odpadke.
Pogosto so se omenjali tudi etič-
ni pomisleki, saj naj bi vsaka dr-
žava sama poskrbela za svoje od-
padke. Kot prednosti so se ome-
njali predvsem nižji stroški odla-
ganja po enoti odpadkov in več-
ja varnost (tudi v globalnem smis-
lu) zaradi dokončne odložitve vi-
soko radioaktivnih odpadkov iz dr-
žav, ki sicer take možnosti (še) ne
bi imele.
Pred kratkim se je za bolj aktiv-
no podporo skupinskim odlagališ-
čem odločila Mednarodna agen-
cija za atomsko energijo z Duna-
ja (MAAE), ki je doslej zelo pazila,
da je ohranila nevtralno pozicijo.
S skupino izvedencev je pripravi-
la dokument, v katerem so obde-
lani različni scenariji, ki bi lah-
ko pripeljali do mednarodnih od-
lagališč, in zahteve, ki bi jih ta-
ko odlagališče moralo izpolnje-
vati. Osnutek dokumenta je pre-
stal strokovno revizijo in čaka na
izdajo.
Do odlagališča, v katerem bo-
do odloženi odpadki iz več držav,
lahko pripeljejo različne okolišči-
ne. Motiv za to bo lahko povsem
ekonomski, pomembno vlogo pa bi
lahko igrali tudi varnostni in eko-
loški vidiki. Z današnje perspekti-
ve se zdijo verjetni trije scenari-
ji razvoja skupinskega odlagališ-
ča, prihodnost bo mogoče odkri-
la še nove.
Senarij I:
sodBlovanje vač držav
V javnosti najbolj poznan kon-
cept skupinskega odlagališča te-
melji na sodelovanju skupine dr-
žav. Več držav se združi in dogo-
vori, da bodo zgradile skupno od-
lagališče v eni od držav iz skupi-
ne. Če so to države iz istega geo-
grafskega področja, potem lahko
odlagališče imenujemo tudi regio-
nalno odlagališče, če so države iz
geografsko različnih območij, po-
tem govorimo o večnacionalnem
odlagališču.
Narava dogovora je lahko različna.
Za sodelovanje se lahko odločijo
industrijsko visoko razvite države
z m'ocnim jedrskim programov, ki
v sodelovanju vidijo možnost ce-
nejšega odlaganja za vse sodelu-
joce, ali pa države z majhnimi ko-
ličinami radioaktivnih odpadkov,
ki le s sodelovanjem in združitvijo
potencialov lahko zagotovijo raz-
voj potrebne tehnologije in infra-
strukture za odlaganje.
Kljub številnim pozitivnim vidi-
kom kot so delitev finančnega
bremena, zdruiitev strokovnega
in tehničnega potenciala,.. je ta
scenarij lahko uspešen le, če sku-
pini držav uspe najti državo gosti-
teljico, ki je pripravljena spreje-
ti odlagališče. Dosedanje izkušnje
ne vlivajo pretiranega optimizma
za razvoj takega scenarija. Pri-
mer iskanja lokacij za odlagališča
nizko in srednje radioaktivnih od-
padkov po podobnem scenariju je
pred leti v ZDA žalostno propadel.
ScHirij II:
nadgradnja nacional-
naga odlagališča
Precej bolj verjeten scenarij od-
lagališča za več držav izhaja iz
predpostavke, da se bo katera od
držav z obratujočim nacionalnim
odlagališčem za visoko radioaktiv-
ne odpadke v kasnejši fazi odlo-
čila, da v odlagališče za ustrezno
plačilo sprejme tudi tuje odpad-
ke, ki izpolnjujejo pogoje za spre-
jem. Motiv za tako odločitev je
lahko povsem poslovne narave - z
odlagališčem tudi zaslužiti, odlo-
čitev je lahko pogojena s potrebo
po znižanju lastnih stroškov ali že-
Ijo po večji varnosti z zagotovitvi-
jo možnosti odlaganja tudi sosed-
njim državam. Država, ki se odloči
za tako ponudbo, mora imeti raz-
vito strokovno bazo in vso potreb-
no infrastrukturo za upravljanje in
nadzor odlagališča. Ta scenarij tu-
di ne vodi do pravega »skupinske-
ga« odlagališča, saj bo tako odla-
gališče še naprej ostalo nacional-
no odlagališče, le odloženi odpad-
ki bodo mešanega izvora.
Scmrij III:
madnarodno ali nad-
nacionalno adlagališče
Scenarij, ki edini upravičuje rabo
izraza »mednarodno » odlagališ-
če, predvideva, da bi odlagališče
upravljala neka mednarodna ozi-
roma nadnacionalna organizacija.
Po mnenju nekaterih naj bi to po-
večalo sprejemljivost odlagališča,
drugi se predvsem sprašujejo, kdo
bi v takem primeru izvajal med-
narodni nadzor. Država gostitelji-
ca bi se morala odpovedati suve-
renosti nad delom ozemlja, kjer bi
stalo tako odlagališče. Čeprav od-
poved suverenosti za posebne na-
mene ni tako izjemna, se za pri-
mer odlagališča, ki je politično še
vedno občutljiva tema, to ne zdi
verjetno.
Od naštetih scenarijev skupinske-
ga odlagališča se z današnje per-
spektive zdi najbolj verjeten sce-
narij nadgradnje nacionalnega od-
lagališča. V to katerijo bi lahko
uvrstili tudi ponudbo Rusije, ki ka-
že, da je prva ugotovila, da za od-
laganje izrabljenega goriva in vi-
soko radioaktivnih odpadkov ob-
staja veliko tržišče in veliko dr-
žav, ki iščejo to storitev drugod.
Je pa ta ponudba prinesla tudi ne-
kaj streznitve in ohladila nerealna
pričakovanja, da bo skupinsko od-
laganje poceni. Ceno neke storit-
ve najbolj učinkovito znižuje kon-
kurenca. Pri odlaganju radioaktiv-
nih odpadkov pa konkurenčne po-
nudbe ni pričakovati. Tega dejstva
tudi mednarodna ali skupinska od-
lagališča ne bodo spremenila. Se-
le ponudba odlagalnih kapacitet,
ki bi presegale količino odpadkov
»na trgu«, bi lahko vplivale na pa-
dec cen odlaganja.
ObzofniK
december 2OO3               23
mladi
fl#§V(ll/fli|JiQ^
Piše: Maruša Mavsar
DECEMBER ZAPELJUJE!
In sedaj manjka samo še belo. Belo, ki bo pordečilo lica otrok, belo,
ki bo pomirilo starejše, belo, ki bo ublažilo padec pogleda na dvorišče.
Kakor ponavadi v tem času leta, se je ta belina še pred svojim uresniče-
njem v naravi že preselila v besede. Zdaj bodo vsi prodirali v vaše do-
moVe s toplimi, mehkimi črkami, pozorno (a s kančkom preračunljivo-
sti?); nasmehi se bodo bleščali s fotografij in vas za trenutek vznemirili.
Ta trenutek je samo vaš, zato si ga le vzemite! Naj se vas želje o sreči, Iju-
bezni, osebni rasti in uspehu dotaknejo.
Trgovine vztrajno prehajajo v živ - žav, dnevi pa se bodo zdaj zdaj
skrčili v eno samo dolgo noč. Darila, Miklavž, darila, Božiček, darila, de-
dek Mraz!
Da, kupovali, pa tudi izdelovali bomo darila. Drobne pozornosti, ki
bodo odsevale nas in obdarjenega, ali pa velika darila, ki bodo gotovo
osupnila s svojo podobo in obdarjenemu v mislih pričarala otroške fan-
tazije o velikem zakladu. In ko bomo mladi opazovali znance, ki bodo
kupovali darila otrokom, se bomo morda grenko nasmehnili, tako z ob-
žalovanjem, ker je dandanesTOLIKO vsega, kar za nas še ni bilo doseg-
Ijivo, hkrati pa s sočustvovanjem, da se bodo zdajšnji malčki, že zdaj za-
suti z idealnimi podobami odraslih igrač, tako zgodaj poslani na pot od-
tujevanja od samih sebe.
Ah, December zapeljuje! Nežno nas ovija v sproščenost, spodbuja
ustvarjalnost, pripenja nasmeške sicer mrkim Ijudem, okrepi že sko-
raj pozabljene vezi in kakor zna le pravi zapeljivec, kar globoko pogle-
da v denamico, a vedno s pripravljenim opravičilom: »Trosim radost, sa-
nje in spomine!«
Kljub temu, da bodo Ijudje sanjali, si nekateri tega ne bodo dovolili.
In kakor se bo belina naselila v najrazličnejše kotičke prostorov in src,
tako se bo tudi črna (obe barvi bosta ta mesec in začetek prihodnjega,
novega, še izrazitejši), črna, ki jo bodo, na žalost, opazili posamezniki in
ji tudi verjeli.
In VI, verjamete v mir? Ali mir tudi potuje? Mar se je res naselil v betle-
hemske luči miru, ki utripajo na okenskih policah? Ali je ta mir prav za-
res prijazen do vseh? Ali bomo s takšnim ali drugačnim mirom, ujetim
v plamen, tudi kaj skrili, prikrili sami sebi? Morda si zdaj to lahko dovo-
limo in nam tega nihče ne bo zameril...
Praznike imamo kar radi. Pravzaprav so zelo nagajivi, kajne? Hkrati
nam čas podarijo in iztrgajo. Vsak ima svoj najljubši praznik. Zdaj jih je
kar nekaj na kupu, tako bodo zadovoljni tisti, ki jim največ pomeni bo-
žič in je zanje praznovanje novega leta le še ena noč, kot tisti, ki si bodo
tudi silvestrovanje spremenili v nepozaben dogodek.
Kaj pa želje za novo leto, za nov začetek? Če nimate idej, kako kaj
spremeniti, se obmite na medije. Najstniške revije bodo kipele od na-
svetov in zdravilnih, lepotilnih, intelektualnih in meditacijskih koledar-
jevza leto 2004.2004!Velikofuturističnih,fantazijskih filmovje postavi-
lo dogajanje v to, bojda daljno leto. In zdaj smo že skoraj tu!
Tudi jaz vam želim! Želim vam..10... krepkomerozdravja...9... igri-
vosti...8... radovednosti...7...drznosti..6...samospoštovanja, a tu-
di človekoljubja...5... redno doživljanje umetnosti, za dušo...4...čim
manj skrbi, če bo novo leto pač teklo podobno kot staro...3... da bi se
imeli radi, radi, radi!...2...in da bi se seveda še naprej sproščeno brali in
pisali!...1...0...Nanovzačetek!!
Tuf dlaki na subvencioniran topi obrok?
Ali so dijaki tako kot študenti upravičeni do subvencioniranega to-
plega obroka, je bila osrednja tema okrogle mize, ki sta jo 4. decem-
bra v prostorih Ekonomske in trgovske srednje sole v Brežicah orga-
nizirala Dijaška skupnost Posavja in Klub posavskih študentov. Udele-
ženci so se strinjali, da dijaki potrebujejo tudi topel obrok, vendar
ni temu prilagojen niti urnik niti prostori v šolah.
V parlamentarno proceduro je bil vložen Zakon o spremembi zakona o
subvencioniranju študentske prehrane, katerega ključni sprememba je
ravno uvedba subvencioniranja prehrane tudi za dijake, ki naj bi po no-
veli tako kot študenti dobili bone za prehrano. Kot sopredlagatelj te-
ga zakona je sodeloval tudi brežiški župan in poslanec mag. Andrej Viz-
jak. Subvencije za prehrano socialno ogroženih dijakov ureja sklep vla-
de RS iz leta 1992, s katerim omogočajo po en obrok vsem tistim dija-
kom, ki jim ga starši ne morejo zagotoviti. Trenutna subvencija je eno-
tna in znaša 130 tolarjev, šolsko ministrstvo pa naj bi sredstva poveča-
lo za 52%. Dijaška organizacija ima svoj predlog, ki po besedah Jerneje
Macur iz Odbora za socialo in izobraževanje in hkrati predsednice Sred-
nje sole Krško temelji na predpostavki, da socialno ogroženi potrebu-
jejo več. Upravičence bi razdelili v tri razrede, dobili pa naj bi po 230,
190 oziroma 150 SIT na dan. Strokovne ocene kaiejo, da je ravno zdra-
va prehrana med 15 in 18 letom ključnega pomena za nadaljnji razvoj.
Kot je na okrogli mizi poudarila dr. Radešček z Zavoda za zdravstve-
no varstvo Novo mesto, je ključnega pomena, da je dijaška prehrana v
skladu s priporočili zdrave prehrane. L.P.
Aotnnki parlament Human medosabni
odnosi in zdrava spolnost
Otroški parlamenti so program vzgoje otrok in mladostnikov za demo-
kracijo. V organizaciji Zveze prijateljev mladine potekajo že 14.leto, in
sicer vsako leto na drugo temo. Najprej se ta zasedanja zvrstijo v raz-
rednih skupnostih po šolah in nato na šolskem parlamentu, kjer izbere-
jo delegacijo, ki jih zastopa na občinskem otroškem parlamentu, na ka-
terem izberejo predstavnika, ki jih zastopa na državnem otroškem par-
lamentu. Letos so po razpravah, ki so se v začetku decembra zvrstile na
Občini Krško na temo »Humani medosebni odnosi in zdrava spolnost«,
izbrali Katarino Mekiš iz OS Leskovec. V okviru naslovne teme so raz-
pravljali o prijateljstvu in izpostavili, da je prijatelj tista oseba, s kate-
rim lahko deliš stisko in radost ne glede na versko opredelitev ali soci-
alnipoložaj. Kot so zaključili v razpravah o medosebnih odnosih vdru-
žinah, v večini družin starši sicer nudijo svojim otrokom podporo in po-
moč, a jih nekoliko manj razumejo in od njih preveč pričakujejo. V od-
nosih v šolah so se osredotočili na odnos učitelj - učenec, pri čemer so
izpostavili predvsem pomanjkanje medosebnega spoštovanja in se zav-
zeli, da imajo otroci v stiski brez omejevanja časa za pogovore dostop
do svetovalne pomoči v šolah, in da je potrebno učitelje, v kolikor ti ni-
so sposobni pomagati otrokom, jim prisluhniti in jih ustrezno voditi, na-
potiti v ustrezna dodatna izobraževanja. V odnosih in razlikah med spo-
loma, o ljubezni in strpnosti pa so med drugim izpostavili tudi strpnost
do istospolno usmerjenih partnerjev. B.M.
24             december 2003
ObzorhiK
šport
25 let Atletskega kluba HT Brežice
Člani kluba so v pretekti sezoni zbrali natanko 600 nastopov, s katerih je
23 atletov domov prineslo skupaj 100 kolajn in pokalov, od tega 46 zla-
tih, 36 srebrnih ter 18 bronastih. Fitovi atleti pa poleg brežiškega kluba
dostojno predstavlja-
jo tudi Slovenijo, kaj-
ti kar 13 atletov na-
stopa za reprezentan-
co, v letošnji sezoni pa
so zbrali 38 nastopov.
Poleg tega so izboljša-
li 12 državnih rekordov
v ponirski kategoriji, 7
pri mlajših mladincih,
2 pri starejših mladin-
cih ter 4 v članski ka-
tegoriji, torej skupaj
kar 25 rekordov.
Vse te uspehe so 12. decembra predstavili na rednem letnem občnem
zboru kluba, ki je letos bil še posebej slavnosten, kajti v 25-letni zgodo-
vini kluba so s požrtvovalnim delom in številnimi odrekanji dosegli to,
kar si večina le želi. Ob 25-letnici kluba so tako proglasili najboljše at-
lete v klubu. Pri ženskah sta to postali Vladka Lopatič in Simona Koz-
mus, pri moških pa Jure Rovan in Primož Kozmus, aktualni naj atlet
leta Slovenije.
Naj atleti s trenerji
Krški ptosalci v svetovnem vrhu
Tekmovalci posavskega kluba Lukec so med 3. in 6. 12. na svetovnem
prvenstvu za pionirje in člane v Nemčiji kljub napredkom drugih, pred-
vsem pa tekmovalcev iz evropskih držav, pokazali, da še vedno sodijo v
vrh svetovnega stepa. Luka Vodlan je do-
segel sedmo mesto med mladinci za sveto-
vni pokal, Sebastijan Vodlan je bil med čla-
ni deveti, Vesna Vučajnk je imela največ-
jo konkurenco in je prišla celo do 12. me-
sta.Prav tako sta v paru s Sebastijanom do-
segla zelo dober rezultat in na koncu prista-
la prav tako na 12. mestu. Najbolj je prese-
netila mala plesna skupina v sestavi Vesna
Vučajnk, Sebastijan Vodlan, Urška Klako-
čar, Alja Longo, Anja Oštrbenk, Sarah Ber-
kovič in Andreja Malus (na fotografiji), saj
so v njej kar štiri tekmovalke, ki se s ste-
pom ukvarjajo šele drugo leto in je bilo za njih to tekmovanje prvo na
tako visokem nivoju. Na koncu so pristali na odličnem 11. mestu.
Vesna Kržan znova Mestela
Na prvem letošnjem preglednem tekmovanju v Leskovcu pri Krškem so
vidno vlogo igrali tudi posavski strelci. V konkurenci mladink z zračno
pištolo je bila Brežičanka Vesna Kržan s 379 krogi, kar predstavlja re-
zultat visoke svetovne vrednosti, znova razred zase. Drugouvrščeno Ma-
rušo Strniša s Predoselj je premagala kar za 15 krogov ter razen ene pu-
stila za sabo tudi vse najboljše slovenske članice. Po polovici izstrelje-
nih strelov je izjemno dobro kazalo tudi drugi Brežičanki Kristini Gru-
beša, saj se je tedaj držala visokega tretjega mesta, a je žal v nada-
Ijevanju popustila in pristala na 9. mestu. Na svoj dosežek mora biti po-
nosna tudi Leskovčanka Jelica Majstorovič, ki je z zračno puško med
mladinkami s 386 krogi zasedla 2. mesto. Z istim orožjem sta bila le za
spoznanje manj uspešna najboljša leskovška mladinca Blaž Šonc in Ur-
ban Žigante. S 575 in 574 krogi sta zasedla 8. in 9. mesto.
Marija in Jasmina vrhunski sportnioi
Jasmina Grilc in Marija Jeler iz KBŠ Rajehnburg sta 6. decembra na karate tur-
nirju v Italiji odlično zastopali Slovenijo. V ekipnih bojih so se dekleta borila nad
svojimi pričakovanji in klonila šele v finalu ter Sloveniji prinesle srebrno odličje.
V borbah posamezno pa se je v kategoriji do 60 kg do finala zopet prebila Marija
Jeler, v katerem se je pomerila z reprezentančno kolegico Patricijo. Po tesnem
boju je Marija vendarle klonila proti dve leti starejši in izkušenejši tekmovalki.
Posamezno je nastopila tudi Jasmina Grilc, ki pa je zaradi premočnih kontaktov
žal izgubila v prvem krogu. Z uspehom sta si Marija in Jasmina utrdili svoja mesta
v reprezentanci, obenem pa sta si priborili status vrhunskih športnic mladinskega
razreda, ki ga podeljuje OKS ZŠZ.
Odlična »Katanca« na Nizozamskam
14.12. so se slovenski tekmovalci udeležli mednarodnega ju-jitsu ECC turnirja na
Nizozemskem, ki šteje za evropski pokal narodov. Slovenija trenutno zaseda 5.
mesto med 13 državami, k uspehu pa sta prispevala tudi člana DBV Katana Glo-
boko Gorazd Kostevc in Dejan Kink, ki sta v duo sistemu moški pari v kategoriji
mladinci do 76 kg osvojila 2.mesto.
2. posavski Futsal
Mladinska športna zveza Posavja je 7.12. izvedla 2. posavski FUTSAL, dvoranski
turnir v malem nogometu. Zaključno finalno tekmo med ekipami Žagarstvo Mazej
in ŠD Boršt si je ogledalo čez 250 gledalcev. Na turnirju je sodelovalo 32 ekip iz
vse Slovenije in kar 24 iz Posavja. Poleg ŠD Boršt na 2.mestu, je visoko 4.mesto
osvojila ekipa Pizzerija Italija iz Brežic.
Josenski del zakijučili na 5. mestu
V  9. kolu so krški rokometaši doma gostili 2. ekipo Šmartnega, ki so jo domači-
ni kljub slabi igri v zaključku popolno nadigrali; izzid srečanja je 30:25. Najbolj-
ši strelci so bili Šebalj z devetimi, Šoba s šestimi ter Luskovec s tremi zadetki. 6.
12. pa so Krčani gostovali v Dobovi pri tamkajšnem klubu, ki zaseda 1. mesto na
lestvici. Rezultat polčasa je bil 14:11. Med samo igro je prišlo tudi do izpadov to-
ko med domačimi kot tudi krškimi navijači, ki so prižgali celo bakle.
Kljub zadetku Krčanov v zadnjih sekundah srečanja so doživeli nov poraz s 26:
24. V zadnjem, 11. kolu jesenskega dela so krški rokometaši doma gostili ekipo iz
Kočevja, ki so jo po pričakovanjih brez večjih problemov premagali z izidom 36:
21(17:7). Najboljši strelci za domače so bili Drnovšek s sedmimi ter Šoba in Zorič
s po šestimi zadetki.Tako so Krčani skupno zbrali 14 točk in na lestvici zasedajo
peto mesto, do četrtega mesta jih loči le točka, do tretjega pa dve.
Posavske kadetinje ponovno uspesne
Telovadke Gimnastičnega društva RAIN Krško so 6. decembra nastopile na 33. Ma-
lejevem memorialu - IV. prvenstvi tekmi za nastop na driavnem prvenstvu 2003 v
ženski športni gimnastiki, ki je potekalo v Ljubljani v organizaciji Športnega dru-
štva Tabor Ljubljana.. V ekipni konkurenci je postava kadetinje A1-programa v se-
stavi Štus, Močivnik in Mižigoj osvojila ekipno 2. mesto s seštevkom ekipnega mno-
goboja 100,600 točke. V posamični konkurenci je med kadetinjami Urška Štus osvo-
jila 3. mesto z rezultatom 34,850 točke, Nika Močivnik je zasedla 5. mesto s seštev-
kom 33,850 točke in Urška Mižigoj 9. mesto z rezultatom 31,900 točke.
Krški plavalci na mamorialu v Trstu
Plavalci krškega Celulozarja so se 29. in 30. novembra pomerili s tekmeci na med-
narodnem mitingu "Memorial Romana Calligaris" v Trstu. V konkurenci klubov iz
šestih držav so dosegli kar nekaj odličnih rezultatov in uvrstitev. Med mladinkami
je Maja Marušič osvojila bron na 100 prsno in bila 4. na 100 m hrbtno, kadetinja
Nina Mandl je bila 4. na 100 m delfin in 6. na 100 prsno, dvakrat šesti je bil Pet-
er Berič ( 100 hrbtno in 100 prosto ), z enakima uvrstitvama pa se lahko pohva-
li tudi starejši deček Radunovič Krešo ( 100 hrbtno in 100 delfin ), medtem ko je
bil Omerzel Jernej na 100 prsno 5. Nastopila sta tudi Krčana Kerin Rok ( PK Koper
) in Kovačič Jaroslav ( PK Ilirija Ljubljana ), osvojila pa sta 2. ( Rok ) in 3. mesto
( Jaroslav ) na 400 prosto in 100 delfin.
ObzorriiK
december 2OO3              25
?<HU-ä hILk'A
DECEMBER
2OO3
26
Petek
Dijaški večer
Novoletni žur ob 20.00
27
Sokrt*
Novoletni
jazz koncert
Jazz kvartet - Ravbar,
Gabrič, Hotko, Lopatič in
Tjaša Fabjančič ob 21.00
3112.-14
Sreda-Nedetja
ZAPRTO
JANUAR
2 O O 4
15
tetnek
Naravoslovni dan:
Nam se rola brez drog
in alkohola
15
tetnek
Potopisno
predavanje:
9 kolesom iz Slovenije do
Nepala in nazaj ob 20.00
17
Schau
Koncert:
ANALENA,
Fortaste ob 21.00
24
Scheu
Koncert:
6PACK ČUKUR
z gosti ob 21.00
30
Petek
Alter video večer:
Dokumentarni film
skupine Fugazi
8TALNE AKTIVN09TI:
Dnevni center                       '
Pon.-čet.: 12.00-17.00                  !¦¦
Ptesna delavnica (društvo Izvir)         tHB
Sobofa: 10.00-12.00
MC direndaj                                              i
9obota: 9.00-12.00                                 1
Filmomeka: Mesec balkanskega filma.
Nedefja: 18.00                                  ^^^
Aerobika:                                     JKjH
8obota: 16.00-16.00.                      ^™l
Nedelja: 9.00-10.00                                 ,
Tarantela: petek: 19.00-21.00,         .msm
Bobota: 17.00-18.00                      WM
Ptesna skupina ITN: sobota: 18.00-19.00
9obota: 10.00-12.00
Nemščinar torek, četrtek: 18.00-19.30
VODNIK   PO MIA0IN8KIH
OROANIZACIJAH V OBČINI KRÖKO
Ötavüo pradsfavtjenlh oreenizacij: 14
NaHads: 2000 Izvodov
POHODI PLIN POČA9I
9.MAJ 2003
Ölevito oblekovalcev: 300
Cilj: mlaclim firedstavitl riačlne »»rne voinje in
udefežbe v prometu
NAM QE R0L
BREZ DROG IN AL* !
Cilina skupina: ucwici 8 h
oboini Kržko.            nn
1   Ötevilo udoleienne«: &
i r

i      .^
[MLADIN9KA INFORMACIJSKA MREŽA   MILKA INFO                .   |
I   11 Meeečnih napovednikov, 24 televizijskih napovadnikov,
I   Splefna stran: S334 obiskovalcdv in 8939 oblekov                                                                                                 j
I   Nepocredno informiranje in svetovanje  Info socke Punkt:
r   Mladim ]e bilo v okviru 5 podroäij informiranja In Rveiovanja na vnljo 47 r-azltönih sklopov införmacij in ßforifev
I   po katerih ja v letu 2003 povpraäevalo 5764 mladih.                                                                                         , J
MLADIN8KI KULTURNI FESTIVAL -kröko v staro mestno jedro«       J
Trajanj«: od E. do 8. junija 2003                                                                                                                           I
Öfevllo programskih dogodkov: 14                                                                                                                           I
Soorganizatorji: Klub posavskih efudenfov, KUO Butnhrupn, Dija&ka skupnosf Posavja, Občina Krsko.                  I
Mladinr.ka «porfna zvszs Posavja, Zavod Regio Krsko, KUD Big Band KrSko, Javni skled za kullurn* dejavnostl    J
01 Kr6ko. Stevilo obiskovaloev: 2100                                                           ,.^^^^^^^^^^^^^^^^^^m
[ 0TV0RI1
Klub Milk
I Multimedi
I Infotočki
'-¦                                                                 n,^
MEDNARODNO 8ODELOVANJE
Programi: »Mladost slcsče 6ez most«, Mladlna  EV9,
Croesborder cooperation, Future CapHal,                       |
QtevHo floetujočin mladih: 15                .                         1
Qtevflo vlcljucenih mladih: 32          „   -.^mmg^^^^^^^A
UČILNICA KREATIVNO8TI
Prooroml; DNEVNI CENTER, MC DIRENDAJ,
P0C1TNI8KE AKTIVN08TI
ftlevflo udelezanoev: 340
I PERFORMAIMI
1 0LEDALI8ČE
1 2 gledalitki predetovi,    .
| Stevilo obiakovalcw: Ijf

au
Mov o&novnih öol v
______
NEFORMALNO
IZOBRAŽEVANJE
U tečajev, eemihöriev in predavani
Sfevllo uitetežencev: 116               '
¦ - ¦¦- ¦¦ .. -¦¦¦ -      ¦ - ¦ ¦       ¦      ¦       ¦ jJKb
PLE9NA PRODUKCIJA
j   filevilo plesnih akupin: 3
Slevilo irJadib vklju6enih v skupine: 16
Stevito prepTwanin ur: 400
FOTOGRAFIJA
Produkdleka akupina Fototeoter: 8 6famov
10 razstav in 2 fotonatečaja
Razatova sl je oglednlo 4000 obiskovaloev Khiba
i» mlsde Zvezda in Mladinskega oentra Kiiko.
%V PR08T0R0V, 19.9.2003
' (170m2)
jski Cenf er (7 računalnikov)
8 Punkt                                                   ^............,..............|||||||||||||M|..........u
KONCERTI
26 različnil. domafiih in «ujihelasbenih «kupin
Število konceHnih veöwov: 21
Ölovilo obiekovsloev: 1605
'IN
TEMAT8KI VEČERI
12 («matsklh v*6erav
Tarns: jjlasba - etno, punk, alternative, rock. (ehno,
Hip Hop, video koncati. vidaoapofi,
SfevHo obiskovalom: 490
POTOPI8NA DEJAVNO8T
8 potopienih predavani
Sfevito obiakovaloev: 134
Potovall amo v Kambodio, Indijo,
Mn|pffiM^
W^^^^S^Jr
jpcö§@ösCs ssfesSeio D®oJsEsioa? &MxQ
KONCERT:
6pack Čukur z gosti
9obota, 24. Januar '04 ob 21.00
Začetki velenjskega
raperja    segajo
daleö    nazaj    v
devetdese+a, ko je
s     takratno
srednjeiolsko
skupino    ER08
RAMAZZOTI'8   WORST    NIGHTMARE
prepeval  hard core  - reggae  popevke v
okoliških klubih. Le4a 2001 je BpackČukur
izdal debi+an+ski a bum z naslovom » Ne se
6udit« s k nam pa prihaja s pravkar izdano
plošco »Keramičarska lirika«
Vs+opnina: 1000,00 srt
Predprodaja: 700.00 sH
KONCERT:
Analena
Sobo+a, 17. januar '04 ob 21.00
V   goste   nam   I
prihaja    e n a
n aj bo Ij ii h
aUefnativnih
skupin.    Zvrsi
glasbe. kijo igra   |
slovensko
hrvažka    zasedba    Analena   bi   lahko
poimenovali   Emooore.   Pred  tem   pa   bo
občinstvo   ogrevala    damača    zasedba
Fortas+e. Tudi v letu2004se boza vas tfudil
KUDButahrupn.
Vstopnina: 700.00 sH
'fhe/ii fn/a</ifn
zc/t'/no niw/i*
/tozii'iw />r(r:////'('
let\ //u/h'z/h' in
«.v/H'/too />o//to
fcto 2OOt.'
Mi/>a. /JO '/fa/to
gpazÄ3 strsB?
V   MEDMREŽJU   CEST  SE   MISLI   SPLETAJO  V  ŽELJE.

primorje
RADIO
ENERGY CZSSE>
VESELE BOŽIČN6
PRAZNIKE IN DAN
SAMOSTOJNOSTI
TER SREČNO IN
USPEŠNO E004!
SIS.
Slovanska IJudska stranka
www.sls.si
SVET KRAJEVNE SKÜPNOSTI
MESTA KRŠKO
vošči krajankam in krajanom vesele božične
in novoletne praznike, v letu 2004 pa naj vas
spremlja obilo sreče, zdravja in medsebojnega
razumevanja.
Hkrati vas vabim na skupno silvestrovanje
na Trg Matije Gubca.
Predsednik Sveta KS mesta Krško
Jože Habinc
r
Vetra ne moremo
spreminjctti, Icthko
pa nastovimo svojd jadra.
Nctstavimo svojci \adra,
da ulovimo srečo, uspeb
in zddovoljstvo
v prihajcijoccm letw.
(S.Gerič)
^*    KSŠKO ^
Srečno in uspešno leto 2004
Vam želimo
Z objcivo novo\etr\eqa voščila poslovnim part-
nerjem bomo skwpcij pomagaW Štipendijski
fundctdji Adama Bohonča z željo, da omogoči-
mo teobraževanje m zaposlovcmje m\adega ka-
dra v Poscivju.
Doslej so se odzvoli:
. TITM^d.»...
RA(l VOVOnSKl SERVIS
REGIONALNA
RAZVOJNA AGENCIJA
"" POSAVJE
28             december 2003
ObžofriiK
iisszisčna *trsni
Za odisejo v dva tisoč četrtem, zvezde iz naše galaksije pot razsvetlijo...
Leto uresničenih sanj, izpolnjenih želja, brezskrbne zabave in
neizmernega veselja Vam želi
hse    mmm
PO D I s
VIPAP VIDEM KRŠKO d.d.
6sL6\AOf
Tovorniška 18,8270 Krško, SLOVENIJA, Tel.: +386(0)7 4811100, Fax: +386(0)7 49 21115,49 22 077
I                                           E-mail: vipap@vipap.si, http://www.vipop.si
ObWiiiK
december 2003
29
Lrazntäi?3 $\?m.
niovo
LETO<
BO..
srttno
mlrno
zdnivo
v«mIo
Fuspcino
I prljazn%
V letu 2003 je bilo ob uvedbi osebnih računov zaupanje v našo banko - in
včasih tudi vaše potrpljenje - na preizkušnji. Niste mogli vedno izbirati med
tistim, na kar ste pri nas sicer navajeni: le med najboljšim. Zato se vam
želimo še enkrat zahvaliti za oboje, za razumevanje in izkazano zaupanje.
Odpravili smo ključne težave, nismo pa opustili nobenega od naših razvojnih
načrtov. Dovolite, da vam od srca voščimo vesele božične praznike in
zaželimo, da bi imeii takšno novo leto, kakršnega si sami najbolj želite.
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Podružnica Posavje - Krško
Duropack
^^—             I Tespack d.o.o.
triglav
Dragi zavarovanci, spoštovane občanke in občani!
Zavarovalnica TRIGLAV, d.d.
Območna enota Krško se Vam zahvaljuje za zaupanje!
Želimo Vam varne in zdrave božične in novoletne praznike,
predvsem pa veliko sreče in zadovoljstva v letu 2004!
30             december 2003
ObžorriiK
* sMimnno x
GAM A d.o.o.    I
CKŽ135, Krškcl
3sL
ZIMOVANJE KOLES^^M^^^WSIT       l^^^B
ZIMOVANJE ZAJEMA:   - prevzem in dostava kolesa na dorn
- skladiščenje in čiščenje kolesa
Kolesa vam dostavimo po 15. marcu 2004. Na vašo zahtevo opravimo se servis.
______.......PpkHcite na teles on: 07/49 02 540


ARISTOTEL
Aristotel, d.o.o.
Medicina dela, prometa in športa
Splošna medicina
Meritve kostne gostote
Aškerčeva 1, Krško
l Gubčeva 22, Novo mesto
Vsem postovnim partnerjem,
pacientom in pregCecfovancem
zeßmo oßiso prazničnega
veseCja v izte^ajočem (etu ter
posCovno uspešno in zdravo
novo Cetol
1ERMOELEKTRARNA
BRESTANICA
Spoštovani občanke in občani!
Ob bližajočem se prazniku Vam
želimo čim več prijetnih trenutkov
ter izpolnjenih želja in da bi Vam
novo leto 2004 prineslo obilo uspehov
v poslovnem in privatnem življenju.
Vodstvo in zaposleni
Termoelektrarne Brestanica
Cirje 6, 8274 Raka, tel.: 07/81 464 10, fax; 07/81 464 20, GSM: 041/60 68 16
- ff /iff» (gips plošče, profili, pritrdilni material, vijaki...)
-SISTEMI Ämwtrong H-J'T"II'UJU
- PERLITE (suhi estrihi)
- ALUMINIJASTE STROPNE OBLOGE -
- ALUMINIJASTE FIKSNE ŽALUZIJE - BRISOLEJI
- DEKORATIVNI DODATKI - ŠTUKATURE
Zduivo in uspcšno novo (cio 20047
RESTAVRACIJA
"mXESTER_
Raka Ti3. RAKAyiqtQ7/ 81 465 00    ,   "*****"
B..- ?izze:ä*i5ladice ' " \
K      NEDELJSKA KO^fLA       ]
ObzorhiK
december 2003
31
KtraiflMči?3 $V?m
Da bi vas korak nesel hitreje, misli dvignile višje, srce grelo močneje.
Naj vas leto 2004 razveseli s številnimi zmagami.
Vaša SKB banka z enotami
v Brežicah, Krškem in Sevnici
SKB BANKA D,D,
SOCIETE GENERALE GROUP
ftuwwisava
Industrija gradbenega materiala, d.o.o.
5REČA Ml V GLAVI ME V DALJAVI.
ME V ŽEPU ALI POD PALCEM ZAKLAD.
5REČA JE, ČE 5E DELO DOBRO OPRAVI IM
ČE IMA5 MEKOQA RAD.
(T. PAVČEK)
Srečen božič in uspešno novo leto 2004
Vam želi kolektiv IQM U5AVA" Veliha vas
RUDAR SENOVO
Poslovanje z nepremičninami,
gradnje, storitve in trgovina
Senovo d.o.o.
Telefon: 07 48 81 940
Faxs: 07 48 81 957
Naslov: CKO 4, 8281 Senovo   '
el. pošta: stg.aidar@siol.net
OB PRIHAJAJOČIH BDŽIČNIH
PRAZNIKIH IN NOVEM
LETU2004
ŽELIM0 VSEM NAŠIM
STRANKAM, POSLOVNIM
PARTNERJEM TER
0BČANKAM IN 0BČAN0M
OBČINE KRŠKO,
DA SE JIM IZPOLNI VSE,
KAR SI SAMI
NAJBOLJ ŽEIJJO.
Storitve/ ki jih nudimo:
R
azpolagamo s 350 stanovanji, ki jih
oddajamo v najern za neprofitno na-
jemnino.
I
zvajamo storitev upravljanja v več sta-
novanjskih in poslovnih zgradbah že
več kot deset let. Ob sprejetju nove sta-
novanjske zakonDdaje in StvarnDpravne-
ga zakonika nudimo svdje izkušnje s po-
dročja upravljanja vsem lastnikom v več
stanovanjskih in poslovnih zgradbah, ki
upravnika še nirnajo, v skladu z novim
zakonora pa ga bodn morale imeti. Last-
nikom pripravimD pogodbo o medseboj-
nih razmerjih, ki je osnova za nadaljnje
dogovarjanje o vzdrževanju in obrato-
vanju več.stanovanjskega ali poslovne-
ga objekta, zbiranju sredstev v rezervni
sklad, ? načrtu vzdrževanja skupnih de-
lov in naprav ter načinu delitve stroškov
obratDvanja.
L
astnikom uredima vse potrebno za
vpis etažne lastnine dz. pqsameznika
v zemljiško knjigo, saj bo lastnik lah-
kn v primeru, da predloga za vpis ni
podal, sankcianiran.
z
dobro organizirano vzdrŽEvalnn
ekipa skrbimo, da se planirana
dela pravDČasno in strokovno izve-
dejo. V sklopu upravljanja izvajamo
in nudimo storitev ogrevanja z zada-
no nalogo, da bi bile ogrevalne napra-
ve čim bolj racionalno izkoriščene in
s tern strošek na enoto čim.manjši in
pravična razdeljen tako, da bi vsak-
do plačal tolikn kot dejansko porabi.
Skratka na podrocju storitev uprav-
ljanja, vzdrževanja lastnikom nudimo
vse, kar je v večstanovanjski hiši po-
trebno. Da bi vse potrebne naloge iz-
vedli kvalitetno, imama zaposlen pro-
fesionalen kader, ki se na tem podro-
cju redno izobraiuje, saj je naš osnov-
ni cilj zadovoljiti naže stranke.
Naj bo leto 2004
polno gibanja,
aktivnih
trenutkov
in sprostitve.
6 tem boste sami
sebi podarili
največ.
VZAJEMNA
¦MMMMMtllU
32             december 2003
OblöiTiiK
ynimm $t?m
PObJETNlS^I
CENTER
KRŠKO
Naj iskrivosL pisanih dccembrskih luči polepša drobne Lrenutke
v mozaiku časa, naj čarobnost zimskcga ivja na drevju zasenči
črne misli, naj toplina in iskrenost osrečujeta vse leto.
SDEČNO 2OO4I
ZDRAVSTVENI DOM
KRŠKO                 ^
Vsem oßcanfyun in
oSčanom žefimo veßfcg
zdžravja, sreče in vesefjal
Kolektiv ZD Krško
t»»«t
CKŽ 65a 8270 KRŠKO
Tel.:07/49 02 560 Fax:07/49 02 571
Poslovalnica SENOVO
Tel.:07/49 79121                    x   /
V vrtnem centru               /
__  Krško in poslovalnici Senovo
Vam nudimo pestro izbiro:
- darilnega programa
- lončnic in rezanega cvetja
- poročne in žalne dekoracije
Vkl-iu svojiin i?licUikti.iii ic-liiuo sic-cuo
in Lt-ciovpUixo iMihaiujcct.- leto Z0U4.
^^^^P!Pilfu^.i (07) Qt (?0 V:0^uk; (07) W ÜO i4>i*~%
BTHDlS
GRADES
GRADBENO PODJETJE LJUBLJANA, d.d.
Kdor hoce, zmore
Volenti nil impossibile
Kot jzvajalec vseh vrst gradbenih,
instalacijskih in zaključnih del smo
žeodleta 1975 stalno prisotni
vPosavju...
Vsem poslovnim partnerjem, predvsem
pa občankam in občanom vseh
posavskih občin želimo vesele
božične praznike in vse dobro
v novem letu 2004 !
EVROSAD
Z jabolki EVROSAD vam bo leto 2004 prijetnejše
SREČNO!
Evrosad d.o.o., Krško, Cesta 4. julija 134, 8270 Krško
Tel.: 07/49 04 130, Fax: 07/49 04 149, e-pošta: evrosad@siol.net
rAPEŽ
^ Vsem strankam -?™
^  zahvaljujemo za
zaupanje, hkrati pa
$ vam želimo mnogo
sreče, zdravja in    i
zadovoljstva
O      v letu 20041    4%
ObzorniK
december 2003
33
praznlGRQ strsRl
ins
Občinski odbor Krška
Vesele božične praznike
in srečno novo leto 2004
vam želi
Občinski odbor LDS Krško.
Vsem kraj ankam
in krajanom
želimo prijetne
božične praznike
ter uspešno
novo leto 2004.
KS Leskovec pri Krškem
numip
Veliko sreče in lepih sanj,
naj vam prinese božični dan
in novo leto naj zaživi
radosti pol no, brez solz
in skrbi.
Knezov štradon 92, 1000 Ljubljana
tel: 01 42 04 380, faks: 01 42 04 383
Eco Consulting
ENERGIIA  OKOLIE  EKONOMIIA
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE
IN SREČNO V LETU 2004
Ljmofll.
Montaža, inženiring, trgovina
Vsem občanom in poslovnim
partnerjem želimo vesel božič in
obilo zdravja ter uspehov
v prihajajočem letu.
-^J-^ menjolnlco   /¦
Hotel SREMIČ     HTC, Trg svobode 11
8270 KRŠKO     8290 SEVNICA
Tel.: 07/4903-800     Tel.: 07/8141 -680
041/611-736     (8»-17N)
(7.30»-181)
¦   odkup in prodojo dsvtz
¦   uoodni dnavni letoji, količinski popiisti
¦   spr*j«fflofflo norečilo za delnic'e, vzojemn«
sklad« (domac« in tuje) in ebvaznice AS 39
(žrtve vejnaga in povejnago nosilj«)
PfllJCTNC PRAZNIKC TCfl SRCČNO IN USPCŠNO 2004
USODN« CCNC IN NIZKI STROŠKI
BeFeKTi
Oelavni čas:
ponEtielJEk - petek :
7.00 -17.00
sobota: 7.00 -12.00
nedelje in prazniki zaprto
Zahvaljujemo se vsem svojim   j
strankam in poslovnim partner-
jem ter želimo vesel božič in lepe
trenutke v prihajajočem letu 2004
z obilico srečB, zdravja ter osebnih
in poslovnih uspehov.
Kolektiv podjetja EFEKT Krško, d.o.o.
EFEKT Krško, d.o.o.
Cesta 4. julija 25,
SI - 8270 Krško
Tel.: 07/4902 860,
faks: 07/4902 8B2
www.efekt-krska.si,
email: efekt.krskoisinl.net
34             december 2003
ObzorriiK
akclja
W     AGENCIJA
Y  ZAVARNO3T
K    R    Š    K    O
VAROVANJE OSEB IN PREMOŽENJA
NARPELJ 31, 8270 KRŠKO
IZPOSTAVI V BRE2ICAH IN SEVNICI
Ocspirajo se vrata novega
[eta. Naj vam 60 izza njih
sreča.
ANSAT d.0.0.
KABELSKA TELEVIZIJA - UPRAVLJANJE,
VZDRŽEVANJE, IZGRADNJA, DOGRADNJA.
Dolenja vas 26, 8270 Krftko.
Tel.:07 49 01 690, fax: 07 49 01 692
Vsem uporaßni^pm käBeiskgga
sistema žeRmo veses Sožič
in srečno 2004!

PivrÄ* APOLON d.o.o., gostlhöWUftilurOitfn,
Dalnflmnova 3 Krško, tel.: 07j^4t»^»Sßt)»*«»
(¦feDI PO NAROČILU
yZAKLJUCENETOfafc
do 40 oseb (po dol^fflb)

NAJ NATAKARICA/NAJ NATAKAR 2003
V vodstvu Marina
Akcija Naj-natakarica / Naj-natakar 2003 se približuje koncu. Za-
ključili jo bomo v mesecu januarju, ko bomo proglasili najbolj-
še tri na podlagi vašega dosedanjega glasovanja.Trenutni vrst-
ni red najboljših pa je naslednji: 1. Marina Kaiin, Dom starejših
občanov Krško, 2. Tajana Dvoršek, Štiblc Krško, 3. Alfonz Krko-
vič, Gostišče Ribnik Brestanica, 4. Marija Kodrič, Santa Marija
Obrež Artiče.
NAGRAJENCI
Med bralci, ki ste sodelovali pri
izboru naj natakar in naj nata-
karica, smo izbrali dobitnike na-
slednjih nagrad, ki jih podarja Ta-
xi Angelo, s.p.:
1. nagrada:
3 brezplačne mestne vožnje
Lorna Pevec,
Trg borcev 6,
8273 Leskovec
2. nagrada:
2 brezplačni mestni vožnji
Lucija Metelko,
Vrh13,
8274 Raka
3. nagrada:
brezplačna mestna vožnja
Karolina Resnik,
Bučerca 14,
8270 Krško
Delovni čas:
ptm - tmt, im* S - 23. or»
tMt,Mfec24Hr
l          XWC^         \
/™ksi\
/ ANGELO \
rClli o*1511646
UOifli 040 349 878
Stil
bar
CIU Pole

ObžorniK
vabita k sodelovanju študente in vse druge (predvsem iz sev-
niške in brežiške občine), ki bi želeli občasno ali redno sode-
lovati pri snovan)u in realizaeiji programov na področju ti-
skanih in elektronskih medijev Neviodunuma - kot novinar-
ji, dopisniki, uredniki posameznih rubrik, komentatorji, avto-
rji in voditelji odda], snemalci, izdelovalci in urejevalci inter-
net strani itd.
Svoje kratke pisne predstavitve pošljite čimprej, najkasneje
pa do 10. januarja 2004, na naslov: neviodunum@volia.net,
ObzorhiK
december 2003
35
prejeli šmo
SPOROČILO BRALCEM^HhHHI^H
Uredništvo si po Zakonu o medijih (Ur.l.35/2OO1) pridržuje pravico <Jo objaveali
neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispev-
kov v skladu z uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgo-
vori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pra-
vico ali interes, kot to določa zakon. Prispevki morajo biti opremljeni s polnim
imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organi-
zacij, društev...).
Odgovornaodprtopismo!
V prejšnji številki Posavskega ob-
zomika je bilo objavljeno pismo
vaščanov naselja Sp. Stari Grad,
v katerem izražajo nezadovolj-
stvo v zvezi z neizpolnjevanjem
obveznosti iz pogodbe o nadome-
stilu za degradirano območje sa-
nitarne deponije. V pismu izpo-
stavljajo predvsem izgradnjo pod-
hoda pod železniško progo v Sta-
rem Gradu.
Projekt podhoda pod železniško
progo t.i. podhod Čulk, ki so ga
pripravile Slovenske železnice, bi
bilo po prvotni pogodbi možno re-
alizirati do 15.11.2002. Predviden
je bil podhod pod železnico, stop-
nišče med železnico in regionalno
cesto ter prehod preko regionalne
ceste, ki pa bi bil dokaj nepregle-
den. Potem, ko smo v sodelovanju
s KS Dolenja vas uredili potreb-
na zemljišča za izvedbo, smo sre-
di leta 2001 pridobili informacijo,
da je mogoče z drugačno tehno-
Logijo ta objekt zgraditi ceneje.
Po predstavitvi ideje je krajevna
skupnost dala pobudo, da se izve-
de podhod tudi pod regionalno ce-
sto Krško - Brežice. Razpis za pro-
jektno rešitev je bil realiziran ko-
nec leta 2001, odpiranje ponudb
pa 3.1.2002. Ker so bila velika od-
stopanja v projektantskih predra-
čunih, izbor izvajalca ni bil nare-
jen, ampak je bil sprejet sklep,,
da se izvedba podhoda prepro-
jektira, razpis pa ponovi. Po ob-
javi v uradnem listu in glede na
predpisan rok, je bilo odpiranje
ponudb 12.7.2002. Ker na razpis
nismo prejeli dveh pravilnih po-
nudb, smo morali v skladu z Zako-
nom o ja,vnih naroälih razpis po-
noviti z novo objavo v uradnem li-
stu. Odpiranje ponudb ponovnega
razpisa je bilo 16.10.2002. Izbran
je bil izvajalec Premogovnik Vele-
nje s projektantsko hišo IRGO, ki
mora zaradi preprojektiranja po-
novno pridobiti vsa potrebna so-
glasja (pred tem je Občina Krško
že imela vsa soglasja za varianto
podhoda samo pod železniško pro-
go). Podpisana je bila pogodba in
s pogodbo predvidena realizacija
vjuniju2003.
Istega dne, takoj po odpiranju po-
nudb, je bil sestanek s predstav-
niki KS Dolenja vas, na katerem
je bilo dogovorjeno, da se zara-
di dodatne izvedbe podhoda tu-
di pod regionalno cesto ne realizi-
rajo tri investicije znotraj KS v vi-
šini 17.560.000 SIT, in sicer ploč-
nik Držanc, pločnik do hiše Žura
in nivojski prehod čez regionalno
cesto. S tem so bila zagotovljena
dodatna sredstva, potrebna za iz-
gradnjo podhoda pod regionalno
cesto. Ob tem je bilo tudi dogo-
vorjeno, da KS realizira odkup po-
trebnega zemljišča od g. Arnška
za izgradnjo podhoda pod regio-
nalno cesto.
Pri projektiranju nove variante in
pridobivanju potrebnih soglasij,
ki jih pridobiva na razpisu izbran
izvajalec, pa je prišlo do zamika
(tudi za prvotno varianto je bilo
veliko težav pri pridobivanju vseh
potrebnih soglasij, dolgotrajna so
predvsem pridobivanja soglasij Di-
rekcije RS za železnice in Direk-
cije RS za ceste, ki je avgusta za-
htevala povečanje profila podho-
da in posledično popolnoma no-
vo projektiranje podhoda). Sedaj
je zbrana in urejena vsa potrebna
dokumentacija za zahtevo za iz-
dajo gradbenega dovoljenja, ki je
bila podana v tem tednu. Pričaku-
jemo, da bo gradbeno dovoljenje
izdano v januarju, otvoritev pod-
hoda pa avgusta 2004.
Zavedam se, da izvedba podho-
da močno zamuja, predvsem ob
upoštevanju izvedbenega roka za
prvo varianto. Poudariti želim, da
je odločitev za preprojektiranje
podhoda tudi pod regionalno ce-
sto boljša in varnejša rešitev za
krajane, vendar pa je hkrati pred-
stavljala ponoven začetek zahtev-
nega projekta, za katerega verja-
mem, da"bo v predvidenem roku
realiziran.
Franc Bosovič,
župan občine Krško
Mnooi vidijo, a nagrad
in plačila ni
Leta 1995 smo se preselili v Kobi-
le, KS Leskovec pri Krškem. Par-
cela je zelo zanimiva in razgiba-
na, posebna pa po tem, da na vseh
"mejah" mejimo na cesto. Toda te
ceste zahtevajo preko leta zelo
veliko dela - vzdrževanja.
Zgodaj spomladi pometem pe-
sek, ki ga zimske "službe" name-
čejo na cesto zaradi snega in le-
du. Vse v dolžini 300 metrov. Pre-
ko leta pokosim vsak štirikrat bre-
žine od Arhove drvarnice do odce-
pa na Sotlarjev travnik v dolžini
350 metrov. S srpom pokosim ob
makadamski cesti ob obeh straneh
v dolžini 100 metrov. Pred vsakim
državnim praznikom še posebej
poskrbim za lepo urejenost okoli
lipe in gnojne jame, ki sta tik ob
cesti. Vedno pred (napovedano)
nevihto počitim štiri jaške ob ce-
stah. Zelo problemtična je maka-
damska cesta od Arhove drvarnice
do Božičevih v dolžini 150 metrov.
Njo preko leta koristijo Božičevi,
Lekše, Pavlinovi, Arhovi, poštar in
mi. Za vzdrževanje niso člani sve-
ta v KS Leskovec Jože Božič in La-
do Arh ml. (prej Arh st.) priskrbe-
li niti ene samokolnice peska, pač
pa ob pometanju ceste naberem
do osem samokolnic, kar navozim
na omenjeno pot. V zimskem ča-
su pa nastane problem. Za ome-
njene vaščane je takrat ta pot ne-
pomembna ( ni nikakršnih opravil
na njivah ali v sadovnjakih), poš-
tar jo zaobide, Pavlinovi iz leskov-
ca se pa pripeljejo do domačije,
ko sneg skopni. Da pridemo mi iz
garaže do glavne ceste, moram(o)
premetati okoli 240 m2 snega.
Neko zimo sem dal "dežumemu"
na traktorju za opravljeno delo
1,5   litra žganja in novo pleten-
ko. Naslednjo zimo.ga ni bilo bli-
zu. To zimo 2002/2003 sem ustav-
Ijal traktorista, ki je plužil od Go-
leka proti Brezovski gori in nazaj,
ter ga nagovarjal, naj razrine sneg
tudi na omenjeni mak, cesti. Le
pomahal je z levo roko. Pa ne v
pozdrav!
Ker so vsi tisti, ki so (s sklepi) za-
dolženi, da plužijo sneg, pomul-
čajo travo, obsekajo veje, dobro
plačani in ker naštetega dela ni-
hče ne opravlja, prosim župana,
da preko podrejenih doseže, da
dobim za vsa opravljena dela (8
let): eno samokolnico, eno lopato
za sneg, eno brezovo metlo in ene
železne grablje.
Sem mnenja, da je moje delo tudi
nekaj vredno, saj je zaradi oprav-
Ijenega tudi vožnja in hoja bolj
varna.
Vsako leto dobijo mnogi občinska
priznanja ali priznanja KS za trud
pri delu, ki je omenjeno v delovni
pogodbi (Vera Rep, Nuša Somrak).
Sam že dolgo delam za druge
(sport, delovne akcije) in omenje-
ni to dobro vesta, pa nisem bil še
nikdar omenjen, kaj pohvaljen ali
nagrajen. Zato je prav, da dobim
omenjeno orodje, ker bom še na-
prej moral kositi in pometati. Pa
ne pred svojim pragom!
Če je zahteva previsoka za občin-
ski proračun, naj pa vsaj z dopi-
som zagotovijo (zaposleni na obči-
ni), da meni omenjenih del ne bo
treba več opravljati, ker bodo to
storili drugi. Od letos dalje.
Alojz Šribar, Kobile
studio m
lekaknaCna viomu
V skrbi za vaše zdravje
Cesta 4. juli|a 40a, 8270 KiSko
36               !;-:o'ii!M*r:aO3
ObzörniK
nagradna križanka
^^^^HMp^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^B ^01^*-   »v™.   «when   ,LLL   ^  B0LECINE, vekdoba ¦    ]Vä; 60 /čto 2004 polno sreče in      1 F^ -Jkftf LL& Hb                    ¦     ¦/                                                                      -*                                                                '                    ^B   ^K         ^^^^K\ OGNJIŠČEM ¦    nasmejanih obrazov, rdecih lick   m ^^^.u opaževh____ ^H               *'/**/             V *                                                                                                         H    SPODNJI R    iw isknvih oci.                                  m deln°se ^H                                                                                                                                                                                                              ^H      ORJAK, ^H.                                          "                             ^^ ^       -                     :,;                   ^H    KOLos 9      '  Vh '              Mercatoi*   |r                                             : ,^o ''.ft                                        ^^^**                                                                                                          ,              ,    ,              :^H\                                                                                                                                                                        i   ATUNTSKI ,&J                                                    -.   ¦                     ¦ fviercator - Dolenjska, d.d.         ^M 1                                                                                                             :   vojaSki <(|   Mereotor - Dolenjska d d, Uvada8.8000 Novo mesio             ,.   ,    >                                                             \-:''^Mt                                                                                                                                                           '       o«kt KRAJNA                             i                           ENAKOMER-                            ZNAKZATON s^^^^H                                                                            UEVIPRITOK /^^^     GORIšKEM          KRAJ       '     ORODJE     ;   NO PONAV-         „               PTlC.KISE   [                                                                                           REKE SEVERN /^^^L   STOVARNO      JUŽNOOD             ZA         :     UANJE,          ctu<ev          R0DIIZ                                                                                                     VANGLUI A ^^H    OBUTVE        UUBUANE      TOLČENJE   1   GLASBENA                             LASTNEGA                                                                                              ------------------- /V^^M    PETEJAN                                                  |     PRVINA                                  PEPEU                                                                                                    LEKARNA /  ^^r                \\                                                                                                                                                                                                          PO"*                                                                                    SLÖVENSKA (^r                      \                                                                                                                                                                                                                                                                               SMUČARSKA ^S^                          /                                                                                                                                                                                       ZNßAN                                                                             TEKAČICA /                                                                                                                                                                                          TON E                                                                               (NATAŠAI 1                                                                                                                                                                                                                                     VOZNIK OOPADLEIGUCE                                                                                                                                                                                                                            tEMW PLESNAFIGURA                                                                                                                                                                                                •                                            "^'u!^ PRIČE7V0RKI                                                                                                                                                                                                                             RA8TUMA GL. MESTO                                                                                                                       STATIV, POD-GRČUE                                                                                                                             5TAVEK ERBU                                                        TELICAALI                                                                                                                                 --------- MLADA                                                                                                                              GRŠKA KRAVA                                                                                                                        BOGINJAMIRU VULKAN NA                                                                                                                                                                                                                    „mutt                                                                                                  ŽENSKA, Kl  |   PKV.T0R, KANARSKIH                                                                                                                                      NAZIV                                                                                      LUKNJACJ                                                                                                       POKLICNO   ' «,„,„c„o OTOKIH,                                                                                                                                          PRED                                                                                      uyBPRTO                                                                                                       '      PlSE NA        NASPROTEN NAJVISJIVRH                                                                                                                       PRIIMKOM                                                                                ™                                                                                                        PISALNI        „„„=.ta Spanue                                                                                                                                                          eco                                                                          stroj      odpasata BEUAKa                                                                                                                        ONEMOGEL                                                                                                                                               ''ftSi* VINA KOT                                                                                                                             KONJ                                                                                                                                                    JSSil KATALI-                                                                                                                                   -------------------                                                                                                                                                          8!»™* ZATOR                                                                                                                             VZORNIK                                                                                                                                                    ™A VFRIÖAZA                              RIHSKA1                                                    REKASKOZI                                                                                                                       SMUČlSČE ™n   "       PRIPMVA        Rl"51«4                                                    GRENOBLE                                                                                                                     ÜADBOVCEM nru 7, Wcu     ZARISANJE       u4Dnnn.                                                     VFRANCUI                                                                                                                         DRŽAVAV 0G"J'šrčFE"     RAVNIHČRT      M2LS»                                                  -------------------                                                                                                                    SR.AMEWKI VENGE                                    PBEC                                                        PRETEPAC                                                                                                                         (PREKOP) _    TELUR                                                          SISTEM                                                                               PUTINA NAJBOLJSl                                                                                                                                                DROTNO                                                     TELEVBUE         '                                                                  GORSKE D0SE2EK                                                                                                                                                             ZMLETEGA                                                      ~"VOZNiK~                                                                             REŠEVALNE MESA                                                           UDJE                                                                              SANI.AKIA MATAHARI                                                                           '                                                                                            ZLATO DRUG                                                                               JEBILA...                                                                                                                                                                       JABOLKO NAZIVZA                                                                              INDUSKI                                                                                                                                                                      2. PREDSED-OČETA                                                                               ASKET IN                                                                                                                                                                         NIKZDA CAROVNIK                                                                                                                                                                         (JOHN) HIDRO-                                                                                                      PESNICA                                                                                                    NAJNIŽJI VUD|M|R                                                   ELEKTRARNA                                                                                                  MUSER                                                                                                  ÜOBSIKHE ij*D(-iisfiu                                                     ^^ DRAVI                                                                                                — ———   —                                                                                               JEZERO V NABUKUV                                                  SAMOŠTOJEN                                                                                               OOPRTINA                                                                                                   8EVERNI NASTOP                                                                                                      VnOU                                                                                                         IRSKI 20. IN 16.                                                     PORTUGAL. PRENA-                                                                                                                              ČRKA                                                        OTOfiJEV ŠALEC                                                                                                                         ---------------------                                                 ATLANTKU PRTUAGE                                       '                                                                                   HUDA                                                      IMAKRATKE BOLEZEN                                                         NOGE "%LL                                        J*™"_                                                                               WANSIVK. H^nubt»                                                                                                   THOMAS                                                                                                                                                                                                VEZNK HKVASKEM                                                                                                                       ENOVIST ROMAN                                                                                                                                                  ELASTIKA vlaZrja                                                                                                         ""„SŽT' NABOKOVA                                                                                                                                                 JJ^ ČIK                                                                                                                                                        °™                                                        J^R»J         DRiAVI<l «iidau^V                                                           SEVERNI             rana ZUPANCIC                                                    IRSKHERNE         aa*
Geslo križanke pošljite do 10. januarja 2004 na naslov: Po-
savski obzomik, p.p. 288, 8270 Krško s pripisom »KRIŽANKA«.
Med reševalci s pravilnimi rešitvami bomo izžrebali dobitnike
naslednjih nagrad, ki jih podarja Mercator:
1. velik darilni paket
2.  srednji darilni paket
3.  mali darilni paket
Nagrajenci 72. številke:
1.  Apolonija Batagelj, Gorjanska
16, 8311 Kostanjevica na Krki
2.  Ana Nunič, Ravno 16,
8274 Raka
3.  Barbara Škoda, Pečje 28,
8290 Sevnica
Geslo 72. številke:
DECEMBRSKO
VESELJE V
MERCATORJU
ObžorhiK
december 2003
37
oglasi
BIG BOT1G
m ajvecja
televizorjev, videorekorderjev,
glasbenih stolpov, HI-FI komponent,
antenskih sistemov, fotoopreme,
telefonije, bele tehnike, malih
gospodinjskih aparatov in CD-jev
fllozennakup
dolEobcohov
v Posavju
Brežice. NC Intermarket,
Tovarniska 10,
tel.: 49 90 740
kupovati drugje
bi bilo potratno
Krško, PC JOB.
CKŽ135 C,
tel.: 49 03 380
Swdio Estet
¦ kozmetika
- aroma masaže
- nega rok
- francoska manikura
• umetni nohti
- parasinske oblo$e
- medicinska pedikura
, - frizerstvo
' Lidjja Urbane s.p.
Kajuhova 1, Breiice
Tet'.:Q749 62 466, GSM: 041 555 432
oor11
DPTIKA
Stdjan Bautin s.p.
• Dkulistični pregledi
• kdntaktne leče
• sgnčna dčala
Krskd
Dalmatinova   1
Tel.:   DV   49   22   B 1 2
Sevnica
Tre  svdbdde   1 4  A
Tel.:   DVB1    62   6ZD
Oeljjjn_

VULKANIZERSTVD, AVTDMARKET,
BAR, ROČNA AVTDPRALNICA
CKŽ 132 B, 8270 KRŠKO
TEL.! Q7/49D 34 70, FAX! G7/49G 34 71, GSM! 041/697 839
¦223
KZ Krka
- kmetijski material                             ^^^r
- gradüeni material
- VSe Za VrtiČkarStVO tokrasno grmtcevte loncmce sadne sadike)
- gospodinjski plin
IVAN IN MARIA dno.. Obpotoku9.8270 Krsko
Tel.: 07 49016 05 fei fax 07 482 66 06. el. pasta tprmnovec gjcar.si
POSLOVNE STORITVE IN SVETOVANJE
-kadrovsko-pravno področje
(delovna razmerja, akti,...)
-vodenje poslovnih knjig
-podjetništvo
Anica Koprivnik s.p.
Cestakrškihžrtev132/b
8270 Krško
Tel.:07 490 48 00, GSM: 041 481 698
UNETIČ d.o.o.
nova lokacija
nasproti centra TA - BU v obrtni coni
vulkanizerstvo - ročna avto pralnica - prodaja
pnevmatik in ALU platišč - menjava olja - trgovina
tel.: 07/49 21407, GSM: 031665 455
- prodaja nogavic POLZELA
- spodnje perilo za moške in ženske
- kopalke LISCA. TRIUMPH      t
Poslovni center TABU Krško, CKŽ 141, tel.: 48 80 42ft
38
december 2003
ObzoThiK
*r     __                ^>
Trgovina in scrvis
biro oprcmc
tcl.: 07/348 1170
JIAČUNALNIKI, TISKALNIKI
I           MONITORJI
Gostinci, pozor!
računalniški programi
Za SOStinCC (w windows okolju)

PRDZER8K!
8 C—PODIQ,
8ENOVO, Botooroka <wsta 11
(BIVŠEKEGLJIŠČE)
T«l.: 07/48 81 927
EM. čm: pxmro. - pxsi: ® -19 wq
«©texaräa    :7-Mnotn»
Ste se naveličali svoje pričeske? Želite popolno
preobrazbo? Pri nas boste našli vse to in še več
po izjemno ugodnih cenah:
• STR1ŽENJE   • BARVAHJE  • UČENJE
¦t«JiliM»l:HIM/JillJJ:iMJJifMAfJJiHilJJ:ill»kiMtk4tf
NOVOST! PODAUŠEVANJE LAS
Obiščite nas in poskrbeli bomo, da boste
_______zadovoljni in da se boste vrnili!________
REPUBLIKA SLOVENIJA
UPRAVNA ENOTA
KRŠKO
Cesta krških žrtev 14,
8270 KRŠKO
SPOŠTOVANE OBČANKE
IN OBČANI!
VESELE IN PRIJETNE
BOŽIČNE PRAZNIKE,
VLETU, Kl PRIHAJA,
PA OBILO SREČE
TEROSEBNEGA
ZADOVOUSTVA
vam želijo
NAČELNIK
IN DELAVCI
UPRAVNE ENOTE
KRŠKO
Rabljena vozila
RENAULT
Tip vozila                  Barva        Letnik    Kilomet.           CENA                      Opombe                 Garancija R 5 Five 5v Plus                 Rdeča               1995         78.000           550.000                                                           DA Twingo1.2                          Rdeča               2002           4.000        1.490.000    Uastnik, dodatna oprema             DA Clio III 1.216V 3v              M.srebrn          2001         12.000        1.890.000   1.lastnik, Dynamique.                   DA Clioll 1.4alize 3v              Bel                    1999         57.000        1.390.000   Klima                                              DA Clioll 1.4 alize 5v             M.srebrn          1999         88.000        1.390.000   Klima, radio,                                 DA Clio I11.2 alize 3v              M.črn                2000         43.000        1.490.000   Klima                       '                      DA Clioll 1.6 RXE3v              Bel                   1999         45.000        1.490.000   Klima, abs, radio.                         DA Laguna I11.9 dci 110         Bela                  2002          15.000        3.890.000   Expression                                     DA Laguna II 2.2 dci                M.siva               2002         24.000        4.600.000   Vsa oprema. Privilege                   DA Laguna 1.6 RXE                 M.peščen          1998         98 500        1.880.000    1 .lastnik, klima                               DA Lagunall 1816v                M.rdeča            2001          71.000        3.250.000    1.lastnik. Expression                     DA Laguna 1.8 RT                  M.modra          1996       148.000        1.190.000   1.lastnik, Dodatna oprema           DA Megane break 1.4              Bel                    2000         79.000        1.990.000   Vsa oprema, klima                         DA Megane1.9dci                  M.moder           2002           8.000        2.650.000   Klima, abs. 4 airbag. radio            DA Megane 1.4 Sport              Bel                    2000         52.000        1.790.000   Vsa oprema Sport way                  DA Megane classid616v      M.peščen         1999         89.000        1.850.000   1 lastnik, klima                             DA Megane 16eRN                 Bel                    1998         90.000        1.290.000    1.lastnik.                                         DA Scenic 1.9 dci                    M.siv                 2002         53.000        3.120.000   Klima. abs. 4 airbag, radio            DA Peugeot 806 turbo st        M.zelen            1995       146.000        1.290.000   1.lastnik, klima, Peugeot 1061.0 3V            Bela                  1998        105.000           800.000   2.lastnica Boxer 2.5 D                       bel                   1995       290.000          950.000   1.lastnik, servisna knjiga Citroen xsara coupe         bela                  2001          35.000        1.990.000    1.lastnik, klima, radio CD, Felicia 1.9 D combi            bela                   1999        101.000        1.150.000    1.lastnik, servisna knjiga Felicia 1.9 D                      bela                 1999       110.000        1.120.000   1 lastnik. servisna knjiga Volvo 460 GLE                   M.plav              1994        140.000           750.000    1.lastnik, Klima, abs, radio.
Vse cene so v SIT. Vozila so tehnično brezhibna.
ODKUP RABLJENIH VOZII PO SISTEMU STARO ZA NOVO IN STARO ZA STARO.
Avtocenter  Krašna, Škocjan 22, tel.: 07 38 46 112, Matjaž Krašna
Vaše zadovoljstvo je naš uspeh
Poletite z n^miljnu^004
pBalonarski center Kostanjevicfia Krki
KONTAkf:
070/882 007
ObzofhiK
december 2003
39
VZAJEMNA
zäravstvena zavarovalnka, d.v.z.
Jaz zate, ti zame.

I Una«*'-
\ .jr.***
Himamse:\
^vatOV^ovan^
.tednesto*e      e.e.
.Vcris^f4Seboj

Pogoji:      ^^
•  i/tckcl se vani jo status studentn ali dij;ik;i           1
•  šc nimatc ui                                                  .tnja I
•  neradi placujt'ic Aii;i\'ii-^i- Munhi' s k.'som       I
Steajemna, d.vJL, Vošnjakova^ulica 3 lOOJ^H^^^H^K^^emnasi