Dne 17. marca 1965. se je pričel V. kongres-Kvaz-e komunistov Slovenije,ki mu prisostvuje okrog 1,200 delegatov in gostov. la kongres, ki je v ljudijani v veliki dvorani na Gospodarskem razstavišču, je otvoril sekretar CK ZKS tovariš Miha Marinko, predstavil predstavnika CK ZK Jugoslavije tovariša Veljka Vlahoviča, predstavnike centralnih komitejev ZK jugoslovanskih republik, deželnih komitejev KP Italije in Avstrije, socialističnih strank in gibanj ter predstavnike Slovenske kulturne gospodarske zveze v Italiji in Zveze slovenskih organizacij na' Koroškem. Nato so udeleženci kongresa z enominutnim molkom počastili spomin na člane CK ZKS dr, Jožeta Potrča, Toma Brejca Miloša Ledineka ter na 1.357 članov ZKS, ki so umrli v času ned obema kongresoma.. Kongres je v imenu CK ZKJ in tovariša Tita pozdravil tovariš Veljko Vlahovič in izrazil prepričanje, da bo ta kongres lahko veliko prispeval k uresničitvi sklepov VIII. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije. V nadaljevanju pozdravnega govora je tovariš Vlahovič med drugim povdaril,- da smo na kongres prišli z Rogatimi izkušnjami, pridobljenimi ,v zelo dinamičnem'in vsestransko pomembnem-obdoh-ju razvoja v Slove ni je od zadnjega, kongresa do dàhes. Po besedah tovariša..Vlahoviča nam je VIII. kongres ZKJ zadal tudi nalogo, da delo Zveze komunistov presojano na podlagi izkušenj in uspehov,' predvsem pa naj odgovarjamo na vprašanja, kaj smo dosegli v prizadevanjih,da bo delovni človek odločal o lastnih delovnih razmerah, o delovnih sredstvih in delovnih uspehih. Kolikor bolj popoln odgovor bo dal vaš kongres na to. vprašanje - je delaj tovariš Vlahovič - toliko bolj jasne bodo prihodnje naloge, toliko bolj zanesljivo, boste' presojali uspehe in toliko vidnejše bodo napake in pomanjkljivosti v delu. Sekretar CK ZKS tovariš Miha Marinko je v sv o. jem .poročilu povdaril osnovne naloge Zveze komunistov Slovenije pri nadaljnjem razvijanju socialističnih družbenih odnosov, tako je uvodoma povdaril sklepne besede tovariša.Tita na VIII. kongresu ZKJ, da, če govorimo o tem, kateri-kongres je zgodovinsko važen, tedaj' je treba povdariti,1da~noben kongres ne postane zgodovine samo po tem, o čem se na: njem-govori in kakšni sklepi so bili sprejeti, marveč po-tem, kako .se bodo sklepi izpolnjevali. Tako naj tudi ta kongres postane zgodovinski z izpolnjevanjem zastavljenih nalog ? maei 'vsakdanji praksi. Tt> -pa pomeni, da mo- ■ ; • p * I | ' i 1 * ! I . * od besed k de janj-em^ Nadalje Igövcril o xt^c.j3jüt ^-^ooojad^-VXII. J, o no katerih vpr* : išdh j ih družbeno ekonomskega razvo ja in o vlogi delovnih orga- j nižaci j ter družbeno političnih skup;eosdxL^pri- .realizaciji ■ oaru^vriin.—Pri tem pa je naglasil, da gre predvsem za vrsto ukrepov, ki naj zagotove stabilnost trga in skladnejše razmerje' ned osebno, splošno_ in investicijsko " potrošnjo. Tovariš Miha Marinko se je precej časa zadržal pri Obravnavi nekaterih družbeno ekonomskih asj)ektov mednarodnih idnosov in ugotovil, da je pomoč naše celotne družbene skupnosti prek posebnega zveznega sklada nujna in v korist vseh tako nerazvitih, kakor tudi razvitih področij. Nadalje je dejal, da je o teni že večkrat govoril, k juh temu pa se pogostokrat porajajo govorice in neumne nacionalistične kritike, na'katere ko-miniati ne reagirajo dovolj odločno in jasno, kot je naprimer krilatica o izkoriščanju Slovenije, v isti,sapi pa. se množ.e zahteve. po kreditih federacije, loročilo sekretarja CK ZKS na-* dalje, vključuje poglavje o idejnem delu ZK, o. komunistih in samoupravljanju ter o ustrezno organiziranem delu CK ZKS. Tovariš Miha Marinko pa je zaključil svoj referat z besedami; "Želim, da bi tudi naš kongres prispeval svoj. delež v bogato'zakladnico socialistične misli!" V. kongres ZKS oboroži nas in vso Zvezo komunistov Slovenije za nadaljnje.odgovorne naloge tako, da bo tudi naprej vredna zaupanja vseh delovnih ljudi pri skupnih naporih za zgraditev naše socialistične domovine. Komuniste tržiške občine so zastopali na V. kongresu izvoljeni delegati na občinski konferenci Zveze komunistov, in to; Mihaela Golmajer - delavka v konfekciji našega podjetja, Mira Ogrinc -natakarica v Gostinskem podjetju Zelenica, Stane Mešič - sekretar Občinskega, komite ja ZKS Tržič, Franci Nemec -električar v našem podjetju, Ivan Gregorc - obratovodja v tovarni loko, Kino Simoneti - direktor tovarne Peko. Tovarišica Ivanka Šulgaj - vodja kadrovskega oddelka v našem kolektivu je bila vabljena na kongres kot gost CK ZKS. • ••••••• »0 00 0* 00 0 0 0 0 0 0 0 0 00 00 00 00 * 4 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 00 0 OBVESTILO ! Vse člane kolektiva obveščamo, da bo;vpisavanje za znižano vožnjo - za tiste, ki se še niso vpisali - v ponedeljek in torek 5. in 6. aprila 1965. v kadrovsko-družbenem sektorju v sobi št. 10. pri tovarišici Anki Rotarjevi. Naknadnih zamudnikov ne bomo več upoštevali ! ! J J/lese.ea februarja je Skupščina SRS razpisala volitve v obaija?r__» i-ekö-. slčupS5ine. in sicer za tiste volilu© enote, kjerpj^»«^^ mandat odbornikom. V skapočdaii občine 'Tržd-S- iJ^^wrggaindatna doba v obcixLskeri^aboru 14 odborriikom, v zboru .člelovnih skupnosti: pa 15 odbornikom. Volitve v občinski zbor^delovne skupnosti bodo v petek 26,3., razen za skupino kmetijstva, 'katere bodo v nedeljo- 2-8, marca. Volitve v občinski zbor bodo v nedeljo 28. marca. Na dan volitev bodo volišča odprta od 7. do I9. uro, po nekaterih voliščih pa se bodo odprla, tudi že preje. Občinska volilna komisija je že določila volišča in volilne 'odbore. Da bi čimbblje-sezmanili volile© .q tem, kje so njihova volišča,_ je občinski odbor S’ZDL Tržič pripravi 1"'Za- • vSe vo-lilce, ki bodo 'volili- v.j)bčinski, zbor--posabna obvestila, na katerih so vpisane tudi zaporedne'številke- vpisa v volilni imenik. Delovne organizacije pa bodo volilce, ki bodo volili v zbor delovne skupnosti dne 26. marca, same obvestile.- Občinska skupščina se bo na ncmro. konstituirala v nedeljo 4. aprila. Ob tej priliki pa bo ...skupščina tudi. izvolila poslanca za gospodarski zbor SRS in poslanca v -pr o svet o-kulturni zbor skupščine SRS, Za gospodarski zbor skupščine SRS je predlagan kandidat Rina Simoneti, za kulturno prosvetni zbor pa sta predlagana dva kandidata in to. Marija Faganeli - upravnica Delavske univerze v Tržiču in. Olga Zupan - upravnica 2avo-da za spomeniško varstvo v Kranju. la poglejmo še bol j pòdrobiio, kako bomo-volili v-Zbor delovnih skupnosti. Prav gotovo ne bo napak, če neposredno pred samo izvedbo volitev še malo pobrskamo in pogledamo nekatera dejstva. V zboru delovnih skupnosti Skupščine občine Tržič zastopa volilce iz našega pad jetja šest odbornikov. Polovici teh, to se pravi trem.'preneha z novimi volitvami mandat, zato bomo te odbornike izvolili na petkovih volitvah, in sicer vi. 3. in 5. volilni enoti. Objavljeno je, da so na predvolilnih sestankih člani kolektiva osvojili sledeče kandidatne liste: -vi. volilni enoti, katera obsega del obrata predilnice in » $ - * to voli-io« z od. A do vkll^aa.M, sta kajadxd«1/i ttr**rlšdca Heda Valjav^nT\x*/Tz&y-fi-{š Janez"-Zibler. |- —volišče bo v motovilnici. - v 3« volilni onoti, katera obsega del obrata tkalnice in sicer volilce z' začetnicami j^iimka A do vključno M so volile! pred*-- __1 o l -j— Tvi 4.—X X Pt 0 t cvEty] Mar lm—i Čadeža* Volišče be. n^^/ - v 5. volilni enoti, katera zajema vse volilce iz obratov ople-aenii^lnica in. konfekcije pa so ser vol ilei zedinili, da naj bosta njihova kandidata iosojri-ai-oe, Lojzka Slabe in tovariš Milan Iribušon, Volišč.e bo v laboratoriju oplomenitilnice. Tako bomo izvolili namesto tovarišev, katerim je mandat potekel, nove odbornike, ki bodo v občinske in odborove razprave vnesli nov duh, nov elan in svežino dela. Zato je prav, da v tah dneh iavolimo tovariše oziroma tovarišico, ki nas bodo zastopali no samo pod po jmova-njom dSas-t-n«^ .ampak delovne funkcije oziroma naloge. Naša naloga pa'naj bo, da z njimi sodelujemo, zahtevamo'od n jih po jasnila. in jim z napotki pomagamo pri njihovem delu. Pri letošnjih volitvah smo dosegli veliko demokratičnost že pri igbiri samih kandidatov, volilnem pa je dana tudi dokončno, izbira najboljših kandidatov ha dan samih volitev, kajti skoraj povsod kandidira po več kandidatov. Delavke, delavci ! S stoodstotno udeležbo na volitvah v petek in nedeljo bomo pokazali zaupanje v predlagane kandidate in potrdili našo pristojnost'- socialističnim načelom, načelom samoupravljanja in demokracije , • • • • • • • • • • • • • • • • • • • * • * * • « • • • • » • « • • • • • •• # • • «ta • • • • * • ♦ • • « » » • • • ••• • •• • • • ••• • • • « • • « » • • • # • • • • • • • » * • • • • • 0 0 9 0 9 0 0 0 9 0 0 0 9 9 0 9 0 9 0 0 9 • •• • • • 0 0 0 0 0 0 0 9 9 9 0 9 PROIZVODNI USPEHI V FEBRUARJU 1965. Vas zanima, kakšne proizvodne uspehe ste dosegli v mesecu februarju ? PREDILNICA, ki naj bi spredla v februarju po proizvodnem planu 272 ton bombažne preje pri Nm 34 (337 ton pri 0 Nn 27), j® izdelala do konca meseca 264 ton preje pri Nn 34 oziroma'304 "efektivne tone". Zaradi istih vzrokov, kot v januarju, predilnica tudi torej v ( « 5 » t ^ruaarju ni dosegla s planom g)gadYidep^-^^in1^njp. ; pri baznih kid^p^aiaiii. je jztuf^&Äj&'gplan (tako se običajno ‘lAaca-a^jao-i--^'' > 97.1 fot pri efr&rtirrixih kg pa le s 90*3 Pregled zastojev v predilnici še vedno kažer da nani je primanjkovalo delovne sile; 1 middp^oit-jz^sto-jnih vred^nakilumir nam pomeni 20 ton preje. (Mogoče ni odveč pri*>cu»ba* da nan'nlzska^pro-izvodnja zaradioaargijaega dohodka in višjih -stroškoV ogroža tudi skrajšani delovni čas!) Proizvodnost dela v predilnici,‘ izražena v urah, potrebnih za 100 kg preje, se je v primerjavi s storilnostjo v januarji (30,4 del. ur) povečala (26,2 del. ur; indeks 116)* Proizvodni plan TKALNICE je bil v mesecu februarju izvršen pri votkih s 103,1 %, pri kvadratnih metrih pa celo s 108,4 1°; 2 tkalnica je stkala 2,1 milijona votkov oziroma 1,4 milijona m tkanin. "Kljub mnogim težavam in. pomanjkljivostim v organizaciji dela je bila proizvodnja v mesecu februarju zadovoljiva", piše obratno vodstvo v svojem poročilu. Vsekakor lepa in ohrabrujoča ugotovitev,’ čeprav tudi v tkalnici res ne manjka težav (odnosi* , problem premeščanja* Vzdrževanje in osebni dohodki), T -7. k "-ri o t n k^fovTfì^ 1 mn J\0 , ( -lUmnc^ jhje> bil’ ?8,8 Storilnost izražena v kvadratnih metrih ha določeno^uSrr-pa-^sMi---je povečala, v primerjavi z januar jem od 12,4 m2 /del. uro na. \ 15.1 m2/delovno uro (indeks je 123). OPLEMENITILNICA, ki je dosegla v januarju le 85,7 aI° planirano proizvodnje, je obdelala zaradi večje količine Surovih tkanin domače tkalnice in večjih naročil tujih tkalnic (storitvene usluge ! ) skupno 1,470.121 mč tkanin in presegla-svo jo..zadolžitev za 1,2 Proizvodnost, izražena v delovnih urah za 100 enot (januarja je bila 72,55) se je nekoliko povečala -le 72,39 delovnih ur je bilo namreč potrebnih v februarju ža 100 enot. (indeks 100,22). KONFEKCIJA, ki naj bi"izdelala" v februarju 95.833 m2 posteljnega perila in krp, je oddala v skladišče :254.000 krp in 18.315 kosov posteljnega perila-in dosegla plan v kvadratnih metrih s 135,3 7° (preračunano na enote pa s 116,3 7°) • "Proizvodnja v mesecu februarju je tekla v glavnem normalno", Toiše ‘v svojem -poročilu vodstvo tega našega najmanjšega obrata, katerega prizadevanja, kot vidimo, že rode sadove. Ko že govorimo o sadovih dela, naj zapišemo, da je bila vrednost točke v mesecu februarju 1,11 dinarjev, izplačana pa- je bila (nadaljevanje na 18. strani) ALI JIH POZNATE ? Kako jih ne bi poemali^-saj jih vsak dan posluš&m^^v; giovomih oddajah naših radijskih in televizijskih postaj, pa tudi v ti-. sku jih ne manjka, (kdor skrbno pr^bi^a. joaš« glasilo ali naše sejne zapiske, bo opazil, da tud-i Ham. ui&e marsikatera "nebo-di j.ötipe’fcör“) ' Zakaj vas povprašujemo po pomenu tujk? Da bi si jih zapomnili in uporabljali? Ne, nasprotno!.Želimo, da jih spoznate, da pa uporabljate nartiestö h jih, če je le mogoče, pristne in dostikrat "^udi topne jše domače izraze. . Obkrožite pri vsaki tujki s črko a, b ali c označeno slovensko besedo ali nadomestni Opis- in primerjajte svoje mnenje z rešit vi j o na eni izmed, nasiednjibt' strani, Tokrat vas povprašujemo po naslednjih besedah: 1. avtomat : a) drag stroj, b) zelo zamotana naprava, c) samodejni, samogibni stroj. 2. devize-: a) narinski predpisi,, b) sredstvo zn plačevanje v mednarodni trgovini, c) denar z zlato podlago. 3. drastičen: a) učinkovit, oster, b) natančen, c) vpliven. 4. faktor : a) del j enee, b) dele‘ž, .c). .Sinit el j . 5. iniciativa: a) nodo budnost,, b) spodbuda, pobuda, c) ugled. 6. kompetenca : a) možnost, b) pristojnost, c.) zborovanje. 7. konfekcija: a) razdrobljenost., b) zbirka, c.) množično izdelovanje oblačil, 8. produktivnost: a) storilnost,, b) proizvodnja, c) v danih pogojih naj.cenojši predelovalni postopek. 9» rekreacija: a) oddih, ponovna pridobitev izgubljenih moči, b) izločanje, c) ustvaritev. • 10. tendenca: a) težnja, usmerjenost, b) naraščanje stroškov, c) padanje vrednosti. _ • * • • • • • • • « • •• • • : • •. • • • • * • • # • • V ODGOVOR BRALCM- KAKO IZRAČUNAM NETTO OŽEBNh DOHODKE- V 2. številki Tekstilca ste se lahko seznanili s sistemom iž- m .računa, vanj a netto osebnega dohodka v lanskem lotu. Že takrat smo' omenili j da so utegne v februar-jt*- Tišina izrednega proračune:, ga prispevka spremeniti. In res! S 1.2.1965, ss izis&dni pr0^6un-ski prispevek (2,25 a/°) ukinja,„r-^iti proračunski prispevek pa se poveča iz sedanjih 15. np XTy!T'%. Višina ostalih prispevkov sé ne .qpT'nmié y\S~-w • *"*•" Zaradi pregleda navajamo primerjavo lanskih in letošnjih prispevkov : v letu 1964 prispevek v letu .1965 r. • 1,0 °/o prispevek za Skopje 1,0 f> 1,5 f« ’ prispevek prometnim, organizac. 1,5 f° 2.0 fo dopol. prispv za social, zavar. 2,0 f> 4.0 %. stanovanjski prispevek 4,0 . 2,25f> dopolnilni prorač., . prispevek 22.0 . redni prisp.. za social, zavarov. 22,0 °]o 15.0 % redni proračunski prispevek 17,5 f° ’. V čem bo torej razlika pri izračunu netto osebnega dohodka! V primerih, ki smo jih naredili v prejšnji številki, smo. odšteli od brutto osebnega dohodka 22 rednega prispevka za socialno zavarovanje, 15 1° rednega in 2,25 i° dopolnilnega proračunskega prispevka - skupaj torej 39,25 c/°. Po novem načinu moramo odšteti 22 f> za r^dni prispevek za socialno zavarovanje in 17,5 ‘j° rednega proračunskega prispevka - skupaj 39,5 In to ■ je tudi vsa razlika. Naredimo zopet majhen primer! . postavka 295 brutto točk . število’ ur 208 vrednost točke 1,11 , . Doseženo število točk bo 295 x 208 = 62.360, v dinarjih izražen brutto zaslužek pa'62.360 x 1,11 =68.110.- Prispevki znašajo 39,5 x 68.110/100 = 26.903.- din,tako da bo netto osebni dohodek 68.110 - 26.903 = 41.207.- din (Prvi prispevki - 4 - se tudi tokrat ne prikažejo na izplačilnem listu, zato jih v primer tudi nismo vključevali. Ker znašajo skupno 8,5 fó. od brutto osebnih dohodkov, jih ni težko izračunati; 8,5 X -68.110 = 5.789.- din) Ker odpade od 100 dinarjev brutto brutto osebnih dohodkov kar 44,24 din na prispevke , je prav, ' da veste, kje se ta sredstva +++ + +++ + +++ + +++ + +'44 +++ 444- +4-+ 444- +4-+ 444- +++ 4-++ 4- 4-4-4- 4- 4-4-4- 4- 4-4-4- 4* +++ + 4-4-4- +4-+ +++ + Morisebolni odnosi ' KO GROZI KONFLIKT * "Kamorkoli-pogledamo, kjerkoli prisluhnemo, povsod vlada--razprti ja, vsepovsod'-grozi-'prepir" .. Vsi smo že razmišljali o tem; marsikdo je izrekel in dödal^J’^Va‘,^:^imdaj><^ jo hiti sredstva in poipL^^d^—ap^^aziooxx^t^-v^Sno ■-■ prepiranj e s o sveta!” -Govora" j'£'biTö tudi o tem, da 'se ho morala d oho. tehnike umakniti novemu Sasu, času, v katerem ho najpomembnejši človek, času, v katerem ho človek našel pot do človeka. Verjemimo tudi mi v ta čas! Vendar ne smemo prezreti, da hodo razlike v mnenjih vodno .obstojale. Vsaka želja ali poskus, da bi te razlike izbrisali:, je neumen in' brez pomena; neumen, kajti razlike v’.mnenjih, nimajo le negativnih,; ampak tudi pozitivne posledice, (mnogokrat hi so morali odreči napredku, če ne hi bilo ražlik. v mnenjih); brez pomena, ker je vsak človek drugačen 'in ker'ima. vsak "svoje", mnenje- (ki ga včasih res le prevzame, zato "pa 'toliko ostreje zagovarja). Razlike v mnenjih .moramo in moremo premostiti. Razmislimo o .- možnostih,.,ki jih imame, ko se-mnenja razhajajo. , Tri glavne poti-so, -ki. jih lahko uberemo: 'Go smo v trenutku dovolj močni, lahko postopamo diktatorsko in 'svoje mnenje drugim vsilimo; ' . . _ ; Če nismo dovolj močni, uberemo srednjo pot in počakamo na ugodnejši čas; •Če imamo dobro voljo, se lahko potrudimo., da .dosežemo sporazum, ki je pravičen za obe strani. Prva pot nas vodi, če jo. lahko uberemo, lahko in hitro docilja. Vendar ne slavimo svoje zmage prezgodaj, mislimo vedno, na bodočn. Danes smo močnejši ni, jutri so močnejši lahko, drugi. Posledice bomo čutili* mi sami, Drugo pot uberemo, hočemo ali nočemo, največkrat. Nihče se ne čuti dovolj močnega, da'bi nekaj diktiral, brezpogojno zahteval. + konflikt -■ spor, spopad, razprtja, neivskrižje p ir n i Vaak.._u.yjLdi,-^1^-' pust i t i, če hočo dóoe- f-*jKneknj tega, za čemer teži. Tudi ta poVTir^tc^^ novariu>«**V Večinoma spor prej ali slej ponovno izbruhne; prizadeva da naknadno dobi tisto, čemur se je moral takrat odreči. Oglejmo si tretjo pot. Vedno je odprta, vedno brez nevarnosti, le odkriti jo je cesto težje. Najdeno jo, - čc mislimo in ravnamo pošteno; ~če verjamemo drugim, da tudi oni hočejo najboljše; - če igramo z odprtimi kartami; - če poskušamo jasno očrtati razliko v 'mnenjih (vsakdo- nora vedeti, kaj misli in hoče drugi); - če zajamemo celotno stanje, iz katerega so nastala različna . mnenja in " - — - če se ne zadovoljimo s ten, kar je trenutno snov pogovora; - če potisnemo svoje osebne občutke (ki jih nikoli ni mogoče popolnoma izločiti) v ozadje in dovolimo, dd govore predvsem dejstva; - če nas vodi spoznanje, da lahko dosežemo in ohranimo to, za kar nam gre, vedno le z ostalimi in nikoli proti njim. ’"'fcsT'!)ömo rä virali —«ekkio— upnti^jpri^r a zi i 5n i h nine njih na po- zitivno rešitev, ki bo pravična za vs^ttd^l«KŠ©^0--itL Jd.. bo o ključila "hladno vojno". ^ ....... Po Mashacku: Ljudje delajo' skupaj • • • • • • 0 • # • • • « I • • • * • • • • • * • • • • • . # • • • • 0 • • » • * * 0 0 9 9 • • • • • • • 90 9 0 9 9 0 9 9 9 m '9 9 9 9 9 • • • • 9 9 9 9 9 0 9 0. 0 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 0 9 9 9 0 9 0- • • • • • - • » • • • « # • • ’ • •’ ‘ " • 9 9 9 ODGOVORI NA "ALI JIH POZNATE" 1* AVTOMAT g c) samodejni, samogibni stroj. Slovenski pravopis - predlaga za avtomat besedo sampdejnik. (Mehaničnim statvam v naši "Avtomatski tkalnici" ne bi smeli reči avtomati, ker je avtomatizirana le menjava votka!) 2. DEVIZE i b) sredstvo plačevanja v mednarodni trgovini. V najširšem smislu so devize vsaka terjatev in dolg v tuji voluti (denarju), né glede na obliko (menice, čeki, denar ipd). DRASTIČEN : a) učinkovit, oster. Prvotno je.pomenilo npr. na medicinskem področju zdravilo" nočno, zelo učinkovito zdravilo. Grška "drastično beseda drastikos je Imela tudi isti pomen. Danes smo jo seveda prenesli tudi na drugarniCLdxx*č4<>t-en^ govorimo o drastič- nih (o učinkovitih) ukrepih, o drarsrfei^nem prikazu (o posebno n n n o m^p.rd krez-OVan .i U ) , celo O drsarfej-čniji frazah- (-0 gro- Mh^z veprih oeJL4r~io<^t4^aimih^reÄGuiix)^hJ. 4. FAKTOR: c) činitelj. —____ Y j^ngnini afi rekli delavcu "faktor", saj jo pomenil glagol "facere'^^^UiXati. In kaj nam pomeni faktor dahes? Vse mogoče; n.pr. faktor je množitelj ali množenec v matematiki, delovodja v tiskarni, zastopnik v tujini, bistveni del, činitelj ali okoliščina. Namesto, da rečemo': "vzeti v obzir tudi ta faktor", recimo raje "upoštevati tudi to (okoliščino)", 5« INIPIATIVAs b)'spodbuda, pobuda. Initiare je pomenil v latinščini začeti. Iniciativa, ki smo jo dobili iz francoščine nam pomeni "prvo dejansko pobudo za neko dejanje". Namesto, 'da rečemo, da naredimo nekaj "po lastni iniciativi", bi lahko rekli, da storimo nekaj "brez tujo pobude"- ali "sami" 6. KOMPLTLNCAs b) pristojnost, pravica, delovno področje,. Glagol competere je pomenil v latinščini srečati, odgovarjati, Ko- danes rečemo, da je nekdo kompetenten, da spada to delo v njegovo.kompetenco, hočemo na zavit način povedati). "da jo za to pristojen in odgovor, da spada to v njegovo delovno področje. 7« KONFEKCIJAs c) množično izdelovanje oblačil, Latinsko conficene je pomenil izdelati, pripraviti. Latinska beseda conflati o in iz nje izhajajoča francoska besedo; * " • confection pomenita torej; i-zdolavo'. Pod konfekcijo razuriono v glavnem množično izdelovanje oblačil (pri nas tudi posteljnega perila), izdelano obleko, trgovino z narejenimi oblekami in obrat, kjer te potrošne izdelke izdelujejo. 8, PRODUKTIVNOST : a) storilnost. Produktivnost (včasih rečemo tudi proizvodnost1, najbolj do-nače pa zveni storilnost) je razmerje med količino ustvarjenih proizvodov (izdelkov) in vloženim delom (čo govorimo o produktivnosti dela). Produkcija, ki jo dostikrat zamenjano s produktivnostjo, nam predstavlja v kg, m2, kosih ip. izraženo količino izdelkov, 9. REKRKAO-I JA : a) oddih, ponovna pridobitev izgubljenih moči, V našem slovarčku tujk imamo za rekreacijo še naslednje si- —Ime Qgl “ >rva, razvedrilo. Fri nas je beseda rekreacija še zelo m škem slovar ju tujk pa ima oznak ;ev, osvežitev, ^za- \ Zelo rv}|^x>y-nQ ,^-tr . /7-^ n j^fi. nfif.’^ rr^ver^itet" (zastarelo.). IO. TENDENCA: a) težnja, usmerjenost. Beseda je bila prvotno znana predvsem na borzah. Danes lahko beremo tudi,-^zveze-r^Cene imajo tendenco naraščanja. Mar ne bi bilo lepše (pa tudi bolj razumljivo), (5 v bj_____naiLL-oapvinar^i zapisali, da proizvaj^lci-ali trgovina-'-težo-za povišanjem cen, ali krajše, da se cene dvigajo, da se blago draži. rOCENjU->S-ali- dobro, 5 ali 6 odgovorov - odllnxLOy^T'uI- -prav- • ♦ 9 9 * t • t •'* 4 O* 9 9 9 9 V * » 0 9 9 9 9 9 9 9 9 3 • • • 9 9- e * » » * © * 9 9 #♦ 9 9 9 9 9 9 »9 Z 9 v O * e- 90 e o »< C« • Ä O* 9« « <* 00 5© CO <9 « O 9« Od •• 9 C 9 9 • tl 9 9 9 C 9 9 9 9 9 9 9 9 O * 9 9 • » 9 9 * V o 9 9 ■ 9 9 C 9 O 9 9 9 9 9 9 9 9 9 Hazim Omerovič NAČELO VIII. KONGRESA ZKJ SE GLASI: "PREIDIMO OD BESED E DEJANJEM!" (nadaljevanje) Gospodarski razvoj in krepitev socialističnih odnosov sta omogočila v minulem obdobju bolj vsestranski razvoj izobraževanja in.vzgoje kot tudi ustvarjalnosti v znanosti, kulturi, prosveti in.umetnosti. V prihodnjem obdobju si mora Zveza komunistov še bolj prizadevati, da bi se razvoj dejavnosti še bolj uskladil s potrebami družbeno ekonomskega- gibanja, da bi čira bolj realno doumeli čedalje večje potrebe po izobraževanju in vzgoji, ki izvirajo iz intenzivnega gospodarskega razvoja, uporabe sodobnih znanstvenih dogajanj kot tudi iz materialnih in duhovnih potreb delovnega Človeka <, Vse to terja nenehno zboljSevanje kvalifikacijske strukture delovnih ljudi, izobraževanje in dviganje kulturne ravni prebivalstva tèr njegovo usposabljanje za nadaljnji razvoj samoupravljanja in za bolj aktivno družbeno življenje. Zaradi tega je neizogibno treba izpopolnjevati sistem izobraževanja in ustvarjati ugodnejše materialne in kadrovske možnosti. Na področju izobraževanja si bodo komunisti skupno z vsemi de- M *». lavci s tega jccdročja-prizadevali za doslödzia_aweljavJ4arLje rl r» n ž hp n a gn ^udtlO-upirčrrl. ju r -ar—ira d o T i —tbhodka po delu., ZS—tais- na inerii^ v nagrajevanju, ki bodo omogočala popolno družbeno ߣ±rfne*c±jo ustvar jalnega in strokovnega dela posameznika in ko-"lektiva, kot tudi krepitev njihove vloge v družbi. Komunisti so dolžni zavzemati se za nadaljnje zboljševanje osnove institucij s področja izobraževanja za ugodnejše delovne pogoje, predavateljskega kadra in to v skladu z večanjem materialne proizvodnja,. Neposredno se je treba zavzeti za odpravljanje sedanjega zaostajanja materialnega položaja prosvetnih delavcev. Osmi kongres opozarja na potrebo po nadaljnjem spreminjanju si* sterna proračunsko.-.administrativnega določanja sredstev za šole in izobraževanje ter tudi na potrebo po udeležbi vseh zainteresiranih družbenih čini tel-jev pri formiranju potrebnih sredstev, 'Naloga komunistov je, da posvetijo največjo pozornost izpopolnjevanju sistema, izobraževanja, ki bo postopoma omogočil delovnemu človeku, da se bo’izobraževal med spojim delom, sistemu, ki bo še naprej povezoval pouk ~ družbenim delom in bo razvil takšne šolske metode, ki bodo ustrezale današnji družbeni vlogi šole* Največjo skrb je treba posvetiti zboljšanju kvalitete izobraževanja, učinkovitejšemu in hitrejšemu zaključevanju šolanja, bolj elastičnemu vsklajeva-nju- sistema izobraževanja, zlasti strokovnega, s potrebami sodobnega gospodarstva in družbenega razvoja» Prav tako jej treba poleg že ustaljenih oblik ustvarjati.nove možnosti, da. bi so delavci izobraževali ob svojem delu, V naši socialistični družbi je trebe razvijati takšno vsebino in obliko Izobraževanja, ki bo vzpodbujala ustvarjalni odnos mladine do dela in do bodočega poklica in ki jo bo .pripravljala za aktivno družbeno, življenje» Za izpopolnjevanje sistema izobraževanja in vzgoje moramo še naprej krepiti sodelovanje mednacionalnih in medrepubliških' vzgojnih institucij ter vseh drugih družbenih faktorjev. na tem področju. Podlaga' ca takšno sodelovanje mora hiti prizadevanje za afirmacijo socialistične in humanistične vsebine, prizadevanje za vprašanje sodobne, progresivne in znanstvene miselnosti, prizadevanje za dosledno odpravljanje in preprečevanje vseh nacionalističnih, idealističnih in nazadnjaških primesi v učnih na- -Črtih, programih in učbenikih, kakor tudi v pouku samem. Na sedanji stopnji razvoja socialistične družbe, znanosti in uporabe znanstvenih dosežkov so kažejo kot neogiben pogoj za ux-utbeno ekonomski napreöfeto-^vec^ä dr už bona ■prcHiuktivnnirfc- do—-la stani1..alida ter osvobajanje dela in ' človekove osebnosti. ,; Zveza komunistov si bo prizadevala, da bi se znanstveno razisk. vaino delo čimbolj povezovalci- z vsemi drugimi področji družbenih dejavnosti- Le v takšnih, .razmerah lahko postane znanstveno ustvarjanje resnično. svobodno', da bo vplivalo na krepitev lastne materialne baze in'da bp-popolne je izpopolnjevalo svojo' družbeno vlogo » Vso proizvodne in družbene, dejavnosti morajo s konkretnimi ukrepi zagato vi ti ugodnejše ‘materialne in družbene pogoje za intenzivnejše povezovanje njihovega dela a znanstvenim ustvarjanjem. Takšna politika ima zdaj. vse resničnejšo osnovo v položaja, in pravicah proizvajalcev, delovnih organizacij in družbeno političnih skupnosti« Doslednejše razvijanje samoupravijanja’v znanstvenih institu- . cijah bo nujno sprostilo ustvarjalno iniciativo znanstvenih delavcev Ih pripomoglo h krepitvi.njihovega družbenega in -materialnega položaja,. - -1 " -1 Zveza komunistov si bo še naprej prizadevala" Za ustvarjanje čimbolj ugodnih družbenih pogojev za razvoj kulturne in ..umetniške ustvarjalnosti v duhu načel, bi so. vsebovana v šprogramu Zveze komunistov Jugoslavijo za svobodo znanstvene in umetniške ustvarjalnosti. Dejanska svoboda znanosti ih umetnosti pa v naši demokratični družbi predpostavlja tudi aktiven idejni boj proci preživelim in nazadnjaškim idejam in pojmovanjem. in boj mren stičnim odnose kultura in ume .ist 0 0 TT -4~ v e a namen spe ti bajala.vs 4 ’ t*‘ j 4 v Pi v. O t. C '/ ala '“i »v' G 10 C pl roti birokrat:., oso m na vem . f-i v» 0 n. -, < •> 'v -- J ~ 9 }/■ r* i zadevala ume ~cn 0 s u P G "C ali laf st d e lovnih Ij • j ib ovira potr G u a al i 11 -• V) -t G. reseco 4 444 44 44 +4 44 4+ 4*4 444 4 4 . 4*4-4 4 4 4-4 • ' 4 4* 44 Jr 4. 44-. 44 4—i' 4 4 444 44 ** _t, -L. .L 4-4 44 4- 4 ■ 14 +- 4.4 +■ ++ + !—i- + -!• —■ 4- -|—h +i- + + ~>+ + + H- •!• + ++ + -i- ■1* 4 + -e* +4- -i --t- -!- ++ •h n a r ü ava r c* r. .J v; ,._i c’ 4. i TRGAJ PRVD• smo začeli s pripravami PRV5-P0KÖÖI V TOVARNI či. V centralni postaji prve'pomoči,./ki ’ bo v. .bivši vratarnici, je že pripravljena omara z vsem potrebnim sanitetnim materialom. Prvo pomoč se bo sedaj nudilo pr-dvsem v.tej centralni ! pomosi, le za prvo poao^Ptd^-g1«o—n&.znr»iinih poìpc&é- bah bo. o—vv^a;i>sUii^r_U£Us2rJ'^^ i bodo pod vode^rvrnsK- nadmojstrov oziroma vodij oddelkov. i Za nudenje prve ponoči še bodo usposobili vsi gasilci in vratarji ter nadmojstri oziroma vodje obratov. V ta namen je že v teku tečaj prve pomoči, ki’ ga bodo v dveh grupah absolvirali vsi našteti • • * • •• •#■ • • • • • • Kadrovske vesfi V neseou februarju je bilo v naše podjetje sprejetih 6 novih delavcev in delavk. Pa poglejmo,’ kdo so to: - v predilnici se je zaposlila Bosiljka Savič. - v tkalnici je pričela delati Marija Pižak. - belilnica je v svojo enoto zaposlila Ivana Sudac. - v gradbeno grupo sta prišla dva nova delavca in to Ivan Be- _ZLaplj^tuiiJfc*—-—" : ’ -•Študij pa je končal in se zappai i nvsJfnrüaTv»i ni n« m cuaJr-fco-r ju Jožef Oman. Novo zaposlenim želimo pri njihovem delu kar največ uspeha. Iz podjetja pa so v tem času odšli: - Ladislav Rozin - iz tehničnega sektorja - pravilna odpoved - Janc Ivana - predilnica - samovoljni izstop - Črnič Darinka - tkalnioa - samovoljni izstop - Ljuba Poršček - tkalnica - samovoljni izstop - Cilka Repinc - predilnica - v pokoj - Janez Kralj - tkalnica - v pokoj - Kati Perko - predilnica - samovoljni izstop + + + + +++ + +++ + +++ + + + ŠAKISTI POZOR’- ŠAHISTI POZOR - ŠAHISTI POZOR - ŠAHISTI POZOR V času od.12.4. do 24.4. bo.šahovski turnir za prvenstvo BPT. Ta turnir bo v počastitev 20. letnice osvoboditve in 80. letnice obstoja našega podjetja. Obenem je ta turnir kot izbirno tekmovanje za republiški sindikalni šahovski turnir, ki bo 4. julija v Velenju.. Prijave za turnir sprejemamo,v sindikalni pisarni, ali osebno pri tovarišu Jožetu Solarju in to najkasneje do 3. aprila 65. Prvih pet tekmovalcev bo nagrajenih. ŠAHISTI, PRIJAVITE SE !! Varujmo se nezcjod V mesecu februarju se je,kljub ŠTEFAN STRITIH, pomočnik teau^-3TT-~jrr-;b^ pone- škrobilca. Pri prenosu osnov- srečilo pri delu nega valja od škrobilnega poti na delo in z dela 7 za- no ijx^alcufasejav>aključelc prve nstrvä*'poci_i^j£xa±dJS£tf-mi£r~X^^ •• Avtobusni vozni red bo objavljen po Radiu Tržič. Gledalcem kakor tudi vsem sodelavcem želimo čimveč športnega užitka. Smučarski klub Tržič 2= ŠPORTNI KOTIČEK ŠPORTNI KOTIČEK ŠPORTNI .ZOTIČEK^ŠBORTiSfl. KQTXCEK-NAŠI SMUČARJI SO SE POMERILI S TEKSTILCI Prav gotovo še vsi ne veno, da so naši smučarji-—-člani na-šega kolektiva ponovho dokazali svoje sposobnosti na belih poljanah. Na pobudo kolektiva Tekstilindus iz Kranja je bil dne 28.11. t.l. troboj' tekst-ilce.v iz Maribora, Kranja in Tržiča. Tekmovanje se je vršilo v Mariboru na Pohorju v .tehnični izvedbi samostojnega smučarskega-kljuba-J/OlTJ/Iaribori Naši tekmovalci^ao se skupno s tovariši iz Kranja odpeljali z avtobuscuii^-ki....'j;e_.last kolektiva Tiskaninà proti Pohorju,, ki v temnih gozdovih skriva idealne smučarske terene,. Po razpisu' je bila tekmovanje predvideno za.28. februar in to' dopoldne v veleslalomu, popoldne- pa dvojni tok slaloma. Proge so bile vse skrbno pripravljene. Tekmovala je 26 članov in 4 članice. Rezultati pa so bili sledeči: ' Člani - slalom: 1. Tine-Berdnik.- Tekstilin. 1,09.4 0 kazenskih točk 2, Boris Klajšček - MTT 1,15*4 1 kazenska točka 3. Vinko Je še- - BPT 1,15.8 2 kazenski točki 4, Janez Eurlan - BPT 1,16.3 3 kazenske točke 5. Bojze lavseger - BPT 1,17.1 4 kazenske točke 6, Milan Viher - MTT 1,17.9 5 kazenskih točk 7. Marjan Mežek - BPT 1,18.2 6 kazenskih točk 8. Janez Ahačič- -.. BpT 1,18.7 7 kazenskih točk 9, Božo Gajšek - MTT 1,21.4 8 kazenskih točk 10. Miro Nadižar -BPT 1,23.6 9 kazenskih, točk Člani - veleslalom: 1. Tine- Berdnik - Tekstilin, 0,35*4 2. Janez Ahačič - BPT 0,55.6 ■« 3. Boris Klajšček - MTT 0,56.5 4. Miro Madišar - BPT 0,56.8 '5‘^'£oŽQ"'K*aj-š«k, “ MTT 1,02,3 6. Miro Roblelo—^RET 1,03,9 7. Marjan Mežek - BPil 1,04,2 8. Ivan Sajovic - Tsic^JOdUid-^ 1,06,4 9. Janez Furlan - BPT >VLr06.6 10, Andrej Nunar - BPT . X,-06>-8 Članice • - slalom:. 1, Marjetka Ude - BPT 2, Milena Čufar - BPT 3« Marinka Anbrož-^-leka'tiliJo. 1,35*8 l,36jr Članice - veleslalom: 0 kazenskih točk %J£a«e«j5rksu_£očka 2 'krjZćLn .gkir— fr 1. Vida Radon - BPT 2. Marjetka Ude - BPT 3. mi: 1,06,4 1,07.3 0 kazenskih točk'“ 1 kazenska^točka točki .Kombinacija za ženske: 1, Marjetka Ude - BPT Tržič 2, Miljaruv-Čufar -J3PI Tržič 3, Marinka Ambrož“ ~ Vakn±dJjL$tdu»-Kranj Ekipei " T, BPT Tržič I. 2, "MTT Maribor II. 3. TEKSTILIKDUS Kranj III. 93 kazenskih točk 116 kazenskih točk 185 kazenskih točk Po zagrizenih borbah nam je torej uspelo osvojiti ekipni pokal v trajno last, s tem pa smo zopet obogatili zbirko trofej v naši sindikalni vitrini. Rudolf Prešern • • • * • Glasilo delovnega kolektiva „ Bombažne predilnice in tkalnice Tržič. Ureja odbor za seznanjanje in obveščanje: Janez Slapar, Kazim Omerovič, Franc Šarabon, Franc Bačnik,■Francka Pucelj, Franc Meglič in Franc Srečnik. Tehnični urednik: Franc Šarabon Zunanja oprema: Viktor Ivnik, Glavni urednik: Nace Pirjevec, Tiska oddelek za izobraževanje Bombažne predilnice in tkalnice Tržič v nakladi 1.600 izvodov. Izhaja vsak mesec. N (nadaljevanje s strani 5«) fedii. razlika za p£a*%k-L LOdJkSUr V Kaj je povprečna številka, lazna številka, kaj so bazni, kaj efektivni kilogrami, lahko preberete v strokovnem kotičku. "'C c 3 O 5 C O C 5 o o 5 t> o $ v S * - O '5 .* i C <3 0 o o *'*'H 13 ‘ ° s II t3-i i I * 0 8 S S 8 l t « s I I ! 3 •• c o # £ o STROKOVNI KOTIČEK STROKOVNI .lIQniL&^aT2:ÓKQ^lL 0 POVPREČNI•IN BAZNI ŠTEVILKI ■ Predstavljaj si , dragi bralelP, da'' đ 18'-O • \J O vari Š.i-sodelavci v prijetni družbi„ Beseda 'da besedo in pogovor se zasuče preko osebnih dohodkov na vprašanje proizvodnje6 Ker senket clan de- lovne skupnosti in samoupravi naie c zanimaš: .tudi- -za strokovno področje, pripomniš mrmogo ipredla; .predilnica• v -febru- arju namesto 272 ton le 264 ton bombažne'upre.je pri bazni števil'. Mnogi, si mislijo; "Poglej sl ga no, ta je pa kavelj!" Predpostavljamo, da bi bila večina prisotnih s tvojim prispevkom zadovoljna » Pa se najde v skupini nekdo, ki še ni toliko poučen e "Po 'T 1 C- j Si ga no , ta X El C ila ve čina pri f: - tri h -*< tj Tj V ’0 HQ, j de v skupini ne kdo, ki. v SO h stv are h" in te ~-£ adogedn n to ba zna š te vi i k y--\ J ncz m .a • s kar zanima - n •. .L nVn A p U i. ^ ^ v~' Limi š 'oa, -Janez, ;o I U OCli ö Ul UlVO Vlij kaj pa je. sploh loži radovednežu, rila j še mu c, pa tudi sobi, .napi,, ljudje znajo coniti znanje c Kaj pa bi se zgodilo, če Janez na postavljeno vprašanje ne bi znal odgovoriti? Ce nič dragega ro, bi bilo Janezu nerodno. In kaj,--dragi bralec, če boi Prisluhnimo ‘ čof»j Jans zu, na številkaš' • . . • v- raz l-nz t i s t j. ’ Jan e s TI ? radovednežu, kaj je to baz- "Veš, Franci, c e nccos razumeti moram najprej razložiti, kaj to stilu, N a j osnovne j e povedano to'bazna‘številka, ti sploh? to metrična številka- v' xeio le trier,a 'številko, preje je oznaka'- Lebelino preje in Nil i w ■ E," KOLIKO m. .ROV PREJE TEHTA 1 URAM* Naj podprem to pravilo 'z- - enostavnim primerom; številka preje Nn 50 nam pove,da tehta 30 n te preje 1 gram Mi lahko poveš.koliko gramov bo tehtalo 150 metrov te preje?! "Seveda” , reče. Francie : "Če tehta 50 metrov 1 gram, bo tehtalo 150 rp. preje, tore j 3 krat več preje tudi 3 krat- ' t rta J'. » '.v f) Z da j ni od OS 0 O H •i še na , tole demo prejo 0 0J ;a .u Nm 50 . N odštejemo težo prazne C 0 V iv 6 O c V": um- s ang c "Pravilno si sklepalnem stroju pre- rratar rehuruei tehtamo navitek. n dobimo nprn 80 gr, Kaj praviš,ko liko metrov preje je ms.navi tima?” "To moram pa malo razmisliti” , reče Franci in si. zamišljeno., .pod pre glavo, "Aha", se oglasi čez kratek čas* "Takole bo; če si mi prej rekel, da tehta 50 m pre j 3 s številko Nm 50 en gram, to smini, da je v enem gramu preje Nm 50 pe.td^aa£— «Da popolj2a2£^*«-rr^üe naprej!" "Co' je v enem gramu HSPto—CpsrCHnsetkö) 50 m preje, jo 'bo v 80 :x • ■ . mih 80 krat več, torej 50 x 80 = 4000 m. Na navitku je torej 4^00 metrov preje Nm 50, Saj to je pa zelo enostavno!" ugotovi Franci navdušeno. "Ja, zelo enostavno, ker si logično sklepal. S tem, ko si rešil to nalogo, si praktično našel pot za izračun dolžine preje iz teže in težo za, vsako številko. Dolžino dobiš enostavno tako, da pomnožiš težo s številko: 30 gramov preje Nm 2J bo dolgih koliko metrov ...?, "30 x 20 = 600 metrov!" "Tako je. In koliko metrov preje s številko Nm 34 jo na križnem navitku, ki tehta 1,1 kg?" "Če sva rekla, da nam številka preje pove, koliko metrov prejo tehta 1 gram, moram najprej spremeniti kg v grame. Ker je 1,1 kg 110-: gramov, bo na križnem navitku 1100 x 34 = 3?»400 metrov preje. Ali je tako?" "i-rav imaš, Zdaj pa nalogo nekoliko obrniva. Ali mi lahko poveš Franci, koliko gramov tehta 800 n preje s številko Nm 40'.'' Franci zopet napeto razmišlja. Takole sklepa. Ce tehta 40 metrov preje s številko 40 1 gram, bo tehtalo 800 metrov 80J : 40 = 20 gramov. "Toraj tehta 800 m preje s številko Nm 40 20 gramov» Ce sete preje dobro razumel, lahko vsak tak sklep posplošim? Da sen dobil težo preje iz dolžine in številke, sem delil dolžino s številko. Ali tudi to velja splošno, Janez?" "Seveda, če deliš dolžino preje v metrih z metrično številko, dobiš težo preje v gramih.• Narediva Še en majhen primer: na križnem navitku je navitih 44,JjJ metrov preje s številko 40. Koliko tehta križni navitek?" "Navi te k bo tehtal 44. s JO : 40 •- 1100 gramov ali 1,1 kg, mar ne?" "Točno", pravi Janez. "Dolžino si delil s številko in dobil težo. Zdaj si postaviva še eno nalogo» Kako bi izračunala številko iz teže in dolžine preje? 25 gramov preje z neznano številko meri I50O metrov» Kolikšna je številka preje?" "Kaj mi nisi rekel, da nam pove številka preje, koliko metrov prejo tehta 1 gram. Če je v 25 gramih 15Je metrov, bo v 1 gramu 25 krat manj; torej 150J ; '25 = 60 metrov. Ker tehta 60 metrov 1 gram, ima ■ neznana preja, številko 60» Ali sem prav sklepal?" "Trav Franci. Če hočemo dobiti metrično številko iz dolžine in težo preje, moramo deliti dolžino preje v metrih s težo v gramih. Da tv.-ga ne pozabiš, reši še en problemč nekje se je našlo predonce preje z dolžino le j metrov. Če ga daš na tehtnico, se ustavi jeziček pri 5 gramih. Kolikšna je številka preje?" "100 : 5 =s 20» Ire ja, katere loj n tehta 5 gramov, ima številko Nm 20." Tako sta se pogovarjala Janez in Franci. Franci je vse, kar nu je Janez povedal, razumel, vendar je menil, da mora ta uvod najprej malo prespati in ponoviti. Svoj pogovor bosta zato nadaljevala prihodnjič« NAGRADNA KRIŽANKA KRIŽANKA NAGRADNA NAGRADNA KR IŽANEA KRIŽANKA NAGRADNA NAGRADNA .KR TŽ A NK A. s KRIŽANKA NAGRADI! M .... ..... VODORAVNO : 1 i J . T~~TJ- « ! . • f * b ? Ü 0 9 fo p v I ; 1 „ "Rnl ìrrmaìrn rlrSnvn:. 8. 11 P-o - gdg' L- 1?#!" y’.V/J. ■ j Športno društvo v Čelov-i cu. jLLrGrška bOppLajp^ne-; sreče, lP_P£rsi?i vrbe, ; J3^Ghxlj, 14.. Mesto v • : p „„.»■«■'V • 11 Ì2 53 ? ’ j.W . i •.j ' mhs ■ " ' •y‘v;.V Nemčiji, 19. Arabski j žrebec» 20» Moško ime, 21, Hus (ime). 22.» Kvar-j taški izraz» 24» No-vo i! 27 g-'v/v strr j ■ »V.-A . 'lì? -N —,— • bi? i - - 31 ' h i j. - 1 bìTuj :p#, ir \u i ■— p? : . £| 1 . v>SÀv è SU “*—*-*■ : ime za Odpad. 25. Pri-j slov» 26. Žival- ob vodi, ! 27» Podredni veznikj pes (H) ill. j i- . i s —i niški način. 28. termin» ■29-» Tuje o. ine» RO. oznaka avtomobila za 8ehosloVaško0 32. Pokrajina v 'stari Grčiji. 34. Tovarna 'koles, 35. Boka. 36» Amer, m, ine 39. Del tedna, 40. Pregledno delo iz vseh.znanosti. NAVTIČNO-: " 1, Skupno ine za jagodne grmiče.'2, Senčnica, 3. Genova. 4..Kjer se pripravlja siiaza. 5» Stari rimski pozdrav, 6. Kdor se nastani izbo. 7. Tuj izraz za'zrak. 8, Kičevo. 9» Gardner.. 10. Valento (original), 14. Deli zemlje obdani z vodo. 15« Dana Novak« 16» Bi-tanski protektorat v Centralni.Afriki. 17. Ital.-števnik. 18, Nor-veški skladatelj (Edvard). '20. Osebni zaimek» 23. Edvard. 25 »pSu vina za čokolado» 26, Iertali. 28, Dalmatinska vprašalnica. 29* Irvi dve Črki našega' mesta. 31. Potomec. 33. Struja. 35,' .Egiptovski bog, 37. Mimi Cigler» 38, Kardelj Edvard, 39. Pritrdilnica, Rešitve oddajte najkasneje do 15. aprila v Uredništvo Tekstilca» REŠITVE 12 PREJŠNJE' ŠTEVILKE 1. nagrado-:pre jme Ivica Stefe, skladišče blaga 2. nagrado prejme Marta-Kuhar, materialno knjigovodstvo 3. nagrado pro jme.Angelca Praprotnik iz predilnice. Nagrade lahko dvignete v Uredništvu TT v'sobi 10, pri Rotarjevi. O««»« 43P » I MALI OGLASI MALI OGLASI MALI. OGLASI Irodam dobro ohranjen italijanski športni voziček (otroški). Poizve se pri s • ___ '• - -- •VL's.-rtl'Är-'ZUPia!--Ravne'17 Depo 908TRŽIČ TRžIšKI teks 1965 658(497 .121(085.3) 4001965,3 2 (-H S 3 N« COBISS © t « 1 Ì I 1 Tiskano vTowawii obulvs.PERO“ Triiò