Iz poglavja o narodnem gospodarstvu. Vinogradništv«. Splošno stanje vinogradov v naši državi je zelo povoljno. Malenkostno deževje v zadnjih dneh je vplivalo zelo ugodno na razvoj grozdja. V vinskih skladiščih in kleteh je še več kot polovica lanskega vinskega pridelka. Treba pa omeniti, da zelo nazadujejo vinske cene po južnih krajih naše države. Francozi so pokupili iz južnih krajev dokaj rdečega vina, a ga ne morejo odpraviti v Francijo radi pomanjkanja vagonov. Železniški promet od Siska naprej je za tovore malodane ustavljen. Naše vinogradnike bo tudi zanimalo, ako jim sporočimo, da je sklicala Zagrebška trgovsko obrtna komora 2. t. m. v Zagrebu posebno posvetovanje vinskih trgovccv. V Zagrebu zbrane vinske trgovce je vprašalo ministrstvo trgovine, naj mu naznani, koliko vina bi se lahko izvozilo iz naše države v Ceškoslovaško in Cehi bi natn potem dali kot protiuslugo za naSe vino — pivo. Nekateri vinski trgovci so svetovali, naj komora sploh ne odgovori trgovinskemu ministrstvu na stavljeno vprašenje, ampak mora vlada predvsem najprej urediti neznosno slabe rtizmere na železnicah, znižati tovornino na polovico in dokler se temu ne ugodi, sploh ni govoriti o kakem vinskem izvozu večjega obsega. Tako dolgo, dokler rabi en vagon vina iz Vršca v Zagreb 40 dni in dokler se mora plačati za lovornino tega vinskega vagona (80 hektov) 4o.000 K, je še misel na izvoz naravnost smešna. Ne smemo pa pozabiti, da slane prevoz enega vinskega vagona iz Vršeca v Brno na Moravsko 70.000 K. Iz ravnokar navedenih vzgledov pač^ lahko uvidimo, da je pri tako visoki železniški tovornini izvoz naših vin v Češkoslovaško naravnost izključen. Tedenski regled žitnega trga. Visoka češkoslovaška valula, živahno povraševanje po naši pšenici ter moki od strani Avstrije, malenkostne žiriie zaloge pri naših velikih domačih mlinih, zastonj tovornega prometa od 13. jnlija naprej, zakasnitev žetve za cele tri tedne — vsi ti ravnokar omenjeni vzroki so zadnje dni znatno vplivali na povišanje cen vsetn žitnim vrstam. Še  pred enim dobrim tednom je bila pri nas pšenica po 1.450— 1.500 K, a danes je že po 1.550—1.600 K. Ceška je kupovala pri nas pred kratkim pšenico po ČK 2.25—2.30, a danes, ker je povišana izvozna carina na 8.000 K pri vagonu, se naša  pšenica sploh ne more več izvažati v Češkoslovaško. Madžarska pšenica stane danes 7.200—7.300 madž. kron, kar znaša v naši valutu 1.250—1.260 K. Ceška plača za madžarsko pšenico CK 230 in pride franko Bratislava na 2.000 in ako odbijemo od svote carino in prevoz, je madžarska pšenica za Cehe veliko cenejša kot pa naša. Edino nemška Avslrija bi kupovala našo pšenico in jo plačevala dražje kot Cehi, a ni v stanu, da plača naročila radi njene nič vredne valute. Koruza je v ceni poskočila na 1.350 K, ker so izgledi  na novo koruzno žetev radi pomanjkanja dežja v Vojvodini zelo slabi. Vsekakor pa še lahko popravi povoljtno mokro vreme slabo koruzno stanje v naši državi. Izvoz naše koruze je nemogoč, ker se trži romunska koruza po ČK 1.75 franko Dunaj, kar odgovarja 1.420— 1.430 našim kronam. Izvoz ovsa sploh ni dovoljen in doma se gibljejo cene ovsu med 1.150—1.250 K po kakovosti. Moke se veliko porabi doma,  a tudi za inozemstvo, radi tega pa tudi rastejo cene moki. V Vojvodini že zahtevajo po 1.500 K za nularico. Madžarska zahteva 150—160 K franko Dunaj, kar odgovarja 2.700— 2.800 za nularico — toraj roma v Nemško Avstrijo po večini madžarska moka.  Trgovina s slivami. Izgled na letošnjo slivno letino je zek> ugoden. V Po-  savini povsod pripravljajo sušilnice za nove slive, ker se su-,  šenje sliv bolje izplača kot pa žganje slivovke. Ze sedaj po nujajo tujci 35 K za 1 kg suhih sliv. Angleži in Svicarji so že razposlali po Bački svoje Ijudi, ki zaključujejo trgovske  pogodbe za izvoz naših suhih sliv v ogromnih množinah.  Pekmeza se bo letos iz naših sliv veliko manje napfavilo kot  druga leta, ker tirja proizvod pekmeza velike denarne in-  vesticije in bi se proizvod pri vednem padanju naše valute niti ne izplačal. Po krajih krog Broda, Požege, Nove Gra- diške in v brdovitih delih Bosne pa že delajo predpriprave  za žganje sliv, ker v ravnokar omenjemh slivorodnih krajih  ne poznajo sušilnic. XIII. poročilo Hmcljarskega društva za Slovenijo o stanju  hmeljskih nasadov.  Žatec, CSR, dne 1. avg. 1922. Celih osem dni smo imeli mrzlo vreme in rastlina ni le zaostajala, nego zelo obstala v razvoju; zadnji teden smo pa imeli lepo, toplo vreme, katero ji je veliko koristilo pa tem bolj, ker je vmes tudi deževalo. Škoda, povzročena po nevihti dne 16. in 17. m. m. se polagoma popravlja. Samo ob sebi je pa razumljivo, da se  sledovi nevihte ne dado popolnoma izbrisati. V mnogih, normalno se razvijajočih nasadih se že vidijo na pol izgo- tovljene kobule. Pri ugodnem vremenu bodemo dobili egalno  in popolnoma razvito, lepo zeleno blago najboljše kakoO množini letošnjega pridelka govoriti bi bilo prezgodaj, ko imamo do obiranja še skoro tri tedne. Na hmeljskem trgu postaja vedno bolj mirno in cene gredo polagoma nazaj. Povprečno se plačuje za 50 kg 1500-1700 č. K.  Spalt, Bavarsko, dne 25. jul. 1922. Po hudi vročini dne 16., 17. in 18. t. m. je silno deževalo in dva dni je razsajala silna nevihta in burja, katera je povzročila po sadonosnikib in hmeljiščih obilo škode. Ker ima zemlja zadosti vlage, se bo prehod iz cveta v kobule hitro izvrševal. Pri ugodnem vremenu upamo ffa ugodno letino. Tettnang, Virtenberško, 26. 7. 1922. Neugodno, mokrotno mrzlo vreme zadnjih ^dni s skoro neprenehanim deževjem in skrajno nizko dnevno in nočno temperaturo (navadno le 5 stop. C) je kaj neugodno vplivalo na hmeljsko rastlino, katera je po zunanji obliki še prerecej bujne rasti, vendar pride natančen opazovalec do prepričanja, da imajo zgodnji htnelji neko ckoničasto obliko in da se pri poznem hmelju kobulski nasadi začeli sušiti in da odpadajo. Hmeljarji bodo torej letos glede množine doživeli neko neprijetno presene-čenje. Zgodnega in poznega hmelja bo morda toliko kot lansko leto. Z obiranem se bo pričelo prve dni meseca avgusta. KATOLIŠKI SHOD V SLOVENSKI BISTRICI se vrši  t nedeljo, dne 27. avgusta 1922, na prostem pri župnijski  cerkvi ob pol 9. uri dopoldne.  SPORED: 1. Ob pol 9. uri se zberejo udcležcnci pri klošterski cerkvi, odkoder bo procesija z Najsvetejšim na zboro- vališče k župnijski cerkvi. 2. Takoj po procesiji pridiga: P. n. g. Pavel.Živortnik iz Maribora. — Po pridigi sv. niaša.  8. Po sv. maši zborovanje o sledečih predmetih: a) Položaj kaloliške Cerkve: dr. Josip Hohnjec, na- rodni poslanec; b) Katoliški tisk: Franjo Žebot, narodni poslanec; c) Vera v praktičnem življenju: dr. Josip Leskovsr; č) Katoliška vzgoja v šoli: urednik Fr. Smodej iz Ljubljane. 4. Po zborovanju litanije presv. Srca Jezusovega, posvetitev božjcmu Srcu, zahvalna pesem in sv. bla- goslov. KATOLICANI! Na branik za naše verske svctinje! PRIPRAVLJALNI ODBOR.