GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO 3EHGLAS CENA 6.000 DIN - Leto XLII - št. 60 stran 3 KAKO NADOKNADITI ZAMUJENO Kranj, torek 8. avgusta 1989 stran 4 OGLARJI »SKUHALI« TUDI IGRIŠČE ZA TENIS Temeljna banka Gorenjske /O ljubljanska banka GORENJCin FORMULf?/) BANKA fRIHRANKA Blejske generalke Na Gorenjskem bosta v letu dni dve veliki športni tekmovanji - od 2. do 10. septembra letos svetovno veslaško prvenstvo na Bledu, septembra prihodnje leto pa v Lescah še svetovno prvenstvo v padalstvu. Za prireditelje, ki imajo z organizacijo tovrstnih tekmovanj že veliko izkušenj, je to vsekakor nov izziv, ki so ga, vsaj za Blejce to že lahko rečemo, dobro izrabili. Če smo se pred enim letom še bali ali bo Bled izkoristil priliko in tako kot prireditelji drugih velikih športnih tekmovanj v Jugoslaviji dočakal tekmovanje z novimi športnimi in turističnimi pridobitvami, zdaj lahko ugotovimo, da je prodornemu organizacijskemu komiteju to vendarle uspelo. Ne gre samo za lepši izgled kraja, ampak tudi za številne naložbe - za obnovljeno in povečano Festivalno dvorano, za obnovljeno Ljubljansko in Zupančičevo cesto, za malo športno dvorano in veslaške objekte v Zaki, za cestno vpadnico, ki naj bi vsaj delno razbremenila blejske prometne težave...Koliko de- narja je "prišlo" na Bled od drugod (zunaj krajevnih in občinskih meja), za zdaj še ni znano, to bo pokazal šele končni obračun; dobri poznavalci razmer pa trdijo, da precej. In ker podarjenemu konju ni mogoče gledati v zobe, se je treba sprijazniti tudi s tem, da je Bled gradbišče tudi v času največje poletne turistične gneče. Čeprav bo uradna generalka, na kateri bodo preskusili proge, veslaške športne objekte in delo služb, šele 25. avgusta, pa je za graditelje blejske vpadnice, za delavce SCT Ljubljana, ki naj bi z deli končali v dveh, treh tednih, generalka prav vsak dan in vsako noč. Ena generalka, ki bo precej pripomogla k dobremu vzdušju na Bledu in v blejskem velaškem klubu, pa je že dobljena: blejski dvojec brez krmarja, v katerem sta veslala 17-letna Denis Zvegelj in Iztok Čop, je minuli konec tedna na svetovnem mladinskem prvenstvu v Szegedu osvojil zlato kolajno in s tem še obogatil že tako obsežno zbirko blejskih odličij. C. Zaplotnik Sejem in zabava Kranj, 7. avgusta - V petek se bo v Kranju začela tradicionalna in med letom največja gorenjska sejemska in zabavna prireditev hkrati. Že po tradiciji je tudi letos, za 39. mednarodno prireditev razstavni prostor razprodan, izbor pa tudi takšen, kot smo ga na teh prireditvah že od nekdaj vajeni. Bila so sicer leta, ko je bila ta osrednja letna prireditev morda malce osiromašena. Leto- šnja, kot napovedujejo prireditelji, prav gotovo ne bo, kar pa še vedno ne pomeni, da bo takšna, kot bi naj bila, kakršne so tovrstne prireditve v tujini in kakršno bi si najbrž čimprej tudi želeli: verno in spodbudno sliko našega gospodarskega in še kakšnega trenutka v primerjavi z Evropo, v katero bi tako radi stopili in kakršna bi nas lahko veliko, laže in brez predsodkov (tehnično-tehnoloških in še kakšnih) sprejela. Vseeno pa velja tudi tokrat, da bo na prireditvi bogat izbor najrazličnejših izdelkov, opreme, strojev... Tudi kar zadeva cene, organiziranost (bančni servis) bo prireditev v pravem pomenu besede Sejem. Kar pa zadeva večerni oziroma glasbeno-zabavni program, pa brez pretiravanja lahko napovemo, da bodo v sejemskih večerih nastopali vsi, v tem trenutku najboljši doma. - A. Ž. Polletni poslovni rezultati v jeseniški Železarni Železarji dobro gospodarili Jesenice, 7. avgusta • Železarna je v prvem polletju letošnjega leta poslovala brez izgube. Izpolnili so načrt blagovne proizvodnje, upajo pa, da bo jugoslovanska gospodarska politika do tujine stabilnejša Po dolgem času so v jeseni-tki Železarni sklenili poslovno polletje brez izgub. Tako so v prvem polletju presegli načrt blagovne proizvodnje prevaljanja in proizvedli 180.000 ton proizvodov za prodajo in lastno porabo ter opravili 957 ton storitev prevaljanja. Načrtovano količino skupne proizvodnje so presegli v vseh temeljnih organizacijah, najbolj pa v temeljni organizaciji združenega dela — ploščati program. V šestih mesecih letošnjega leta so se finančni pogoji poslovanja precej spreminjali: do maja so beležili dobre proizvodne rezultate, zadovoljiva je bila oskrbljenost z naročili, bile so delno sproščene cene, kar se je odrazilo v ugodni likvidnosti. V tem času je žele-zarjem tudi uspelo zmanjšati kratkoročno zadolženost; odkupili so tudi četrtino vseh deviznih kreditov po ugodni diskontni vrednosti. Februarja so v roku poravnali polletno anuiteto za jeklarno 2 v višini 7,3 milijone nemških mark. Vse obveznosti do dobaviteljev in bank so dobro poravnali, dokaj uspešni pa so bili tudi na področju izterjave od kupcev. Ko pa se je uveljavila nova finančna zakonodaja, se je finančna situacija precej poslabšala. Črna metalurgija se je znašla v zelo neugodnem položaju zaradi neugodne strukture dobaviteljev, ki imajo večinoma monopolen položaj. Zdaj predvidevajo, da se bo finančna disciplina na domačem trgu še poslabšala. Zato med drugim ponovno vidijo možnost v večjem izvozu in v dolgoročnem povezovanju s posameznimi tržišči in poslovnimi partnerji. Upajo tudi na stabilnejšo gospodarsko politiko do tujine, ki bo omogočila trajnejša povezovanja. D.Sedej VELIKA PRODAJNO-INFORMATIVNA PRIREDITEV KMETIJSKA, GOZDARSKA MEHANIZACIJA, PRIKLJUČKI, REZERVNI DELI Radovljica, Kranj — Ob občinskem prazniku so bile tri zanimive športne prireditve. Za občinski praznik Radovljice so delavci PK Radovljice vzorno organizirali osmi mednarodni plavalni miting, delavci SSK Iskra Delta Triglav iz Kranja pa prvo nočno tekmo na Gorenji Savi in že sedmi memorial Francija Thalerja (DH) — Foto: G. Šinik Blejcana Žvegelj in Čop svetovna prvaka Szeged, 6. avgust — Na letošnjem svetovnem mladinskem prvenstvu na Madžarskem so jugoslovanski veslači bili spet v ospredju. Še posebno sta navdušila mladinca VK Bleda Denis Žvegelj in Iztok Čop. V dvojcu brez krmarja sta v nedeljo v večernih urah v velikem finalu premagala vseh ostalih pet posadk. S to zmago nad veslaškimi velesilami NDR in ZRN sta dokazala, da sta velika upa za nadaljevanje zlate tradicije veslaškega športa na Bledu. Ta zmaga in naslov na svetovnem mladinskem prvenstvu pove vse. Še toliko več, saj bo Bled od 2. do 10. septembra organizator svetovnega prvenstva v veslanju za člane, članice in lahke veslače. Drugo kolajno na tem svetovnem prvenstvu je za Jugoslavijo osvojil četverec s krmarjem. Za to posadko, ki je bila druga za prvaki DNR, so veslali mladi veslači Beograda. Odlično se je v velikem finalu odrezal tudi skifist z Bleda Primož Markovec, ki je bil šesti. Vsem iskrene čestitke. D. H. V petek se je s koncertom čembalistke Dade Ruže pričel v Radovljici tradicionalni festival stare glasbe. V programu, ki se bo delno odvijal tudi na Bledu oziroma hkrati potekal tudi v obliki 7. mednarodne poletne akademije za staro glasbo, bo nastopila še vrsta glasbenih izvajalcev. Tako bu jutri, v sredo, 9. avgusta koncert tria Kecskes in dan kasneje nastop skupine Capella Carniolae, obe kulturni prireditvi pa se bosta pričeli ob 20.30 v radovljiški graščini. (V. B.) Foto: Franc Perdan Razstava, zbornik, videokaseta Tržič, 5. avgusta - Ob 30-le-tnici tržiško komunalno podjetje ne prejema le najvišjega priznanja ob občinskem prazniku, zlate plakete, temveč ima v načrtu tudi podrobno prikazati svoje delo. Razstava "V službi človeka" je že mimo, zdaj sta na vrsti videokaseta in zgodovinski zapis v Tržiškem zborniku. Januarja je bila v paviljonu NOB v Tržiču na ogled razstava "V službi človeka", podroben prikaz razvoja in problemov komunalne dejavnosti. Na isto temo so uglasili tudi filmski prikaz te dejavnosti. Videokaseta o življenju, delu in obveznostih v komunali bo izšla za praznik republike. Hkrati bo izšel tudi zapis "Zgodovina in razvoj komunalne dejavnosti" v Tržiškem zborniku, ki ne bo zajel le 30 let razvoja sodobne trži-ške komunale, temveč bo segel h koreninam. Obsežen članek (izšel bo predvidoma na 200 straneh) bo prispeval Edo Roblek z Zavoda za kulturo in izobraževanje. D.Ž. 2 3č _ o —) LU Z 2 LLJ'O O £ CD O NOVICE IN DOGODKI Torek, 8. avgusta 1989 Politična alternativa tudi na Gorenjskem Razgibati pokrajino Pred dobrim tednom dni je bil v Škofji Loki konstituivni sestanek področnega odbora Slovenske demokratične zveze na katerem so sprejeli nekatere konkretne naloge in izvolili izvršni odbor, ki mu predseduje France Kavčič. Po ustanovnem zboru škofjeloškega odbora SDZ o katerem smo poročali tudi v našem časopisu, so pred dobrim tednom dni pripravili člani SDZ-ja tudi prvo kon-stituivno sejo na kateri so potrdili posamezne konkretne programske naloge in izvolili nadzorni odbor, ki mu predseduje Zdenko Furlan ter devetčlanski izvršilni odbor, katerega predsednik je postal France Kavčič, ki nam je v kratkem razgovoru povedal: V bistvu je z vašo ustanovitvijo končno tudi na Gorenjsko pljusknil val, ki ga nekateri označujejo s "slovensko pomladjo". Če izvzamemo kmečko organiziranost, gre, vsaj zaenkrat, za edini uradno ustanovljen področni odbor v naši regiji neke novonastale politične zveze v naši republiki? "Mi smo se sedaj tako tudi bolj ali manj dokončno organizirali in pričeli z delom. Nekdo pač mora biti prvi. Če poskušam odgovoriti povsem konkretno, torej z našimi neposrednimi akcijami, potem velja reči, da smo si v sedanjem obdobju zadali predvsem štiri naloge: pridobivanje novih Članov SDZ; ustanavljanje temeljnih odborov po krajevnih skupnostih; zbiranje podpisov za Majniško deklaracijo ter, kot posebno novost, začeli intenzivno pripravljati možnosti za delo posebnega mladinskega odbora znotraj našega SDZ- Gre zadnjo nalogo razumeti že v smislu reorganizacije obstoječega političnega organiziranja v Sloveniji in hkrati trenutno, kot neposredno konkurenco (opozicijo) OK ZSMS Škofja Loka? "Stališče, ki se je pojavilo znotraj naših vrst nam govori, da je obstoječa mladinska organizacija, torej ZSMS, zgolj in predvsem neka organizacija, ki je sicer v širšem programu Zveze komunistov. Povsem jasno je, da si bo slej ko prej morala vsaka nova zveza poiskati tudi veliko bolj konkretno povezavo z mlado generacijo. V tem smislu je tudi naš predlog, ki ga bomo sporočili tudi centralnemu vodstvu SDZ-ja, da se namreč pripravi posebna akcija vključevanja mladih, v konkretnem primeru, v naše vrste. Ocenjujemo namreč, da obstoji kar zajeten del mladih, ki se ne morejo identificirati s sedanjo ZSMS, tudi v Škofji Loki, in bi jim veljalo ponuditi drugačno možnost." Okrog Majniške deklaracije je bilo sicer že veliko napisanega, med drugim tudi v Gorenjskem glasu, pa vendar - veliko je govora o tem, da je podpisovanje te deklaracije skorajda povsem neorganizirano? "Kar se konkretno nas tiče, bomo oziroma to že izpeljujemo po vseh krajevnih skupnostih in tudi po podjetjih. Povsod tam, kjer je že organizirano podpisovanje Temeljne listine, bomo prosili, če se lahko obenem podpisuje tudi naša deklaracija. Dostavili bomo plakate in ustrezne formu-larje. Ob tem pač moram povedati, da se mi zdi popolnoma nerazumno, zakaj ni gorenjska SZDL ponudila obenem z Listino Gorenjcem v podpis hkrati tudi Deklaracijo." Omenili ste tudi zbiranje novih članov, kar je verjetno danes lahko tudi dokaj težavna naloga. Za kakšno metodo se je odločil vaš področni odbor? "Ozrli smo se nazaj, v čas NOB-ja in se spomnili nabiranja članov za Osvobodilno fronto in mladinsko organizacijo. Seveda tokrat ne gre za ilegalno delo in tudi čas ter razmere so povsem drugačne. V naše vrste želimo dobiti predvsem razmišljajoče ljudi, ljudi, ki ne samo, da niso zadovoljni z današnjo situacijo pri nas pač pa bi želeli v njenem spreminjanju tudi aktivno sodelovati. Sicer pri pridobivanju novih članov uporabljamo izključno metodo osebnega pogovora z ljudmi in ob tem ne gre z naše strani za nikakršno prepričevanje." Vine Bešter Rdeči nagelj rdi od sramu in zadrege Kje je Čopov dinar? GORENJSKI GLAS 2. STRAN / MIHA NAGLIC ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR Vzhodno od raja Temu zapisu ob zadnjih tragičnih dogodkih v Libanonu sem najprej hotel dati drugačen naslov: Med Švico in Libanonom. Zakaj? Ker imata ti dve, navidez povsem različni deželi, marsikaj skupnega, preden so se libanonska nasprotja sprevrgla v morijo (1976), so tej državi rekli kar »azijska Švica«. Pa ne zaradi visokih in velih gora — Libanon se v arabščini reče belim goram, ki sežejo 3000 m visoko in katerih vrhove, tako kot švicarske, pogosto pobeli sneg. Predvsem zato, ker je (bila) obema skupna tradicionalna nagnjenost k trgovanju in bančištvu, spomnimo se legendarnih Feničanov in njihovih cvetočih mest na današnji libanonski obali ter cvetočih poslov, po katerih je Bejrut še nedavno slovel po vsem arabskem svetu. »Nenazadnje smo bili v obeh državah priča izjemnemu sožitju različnih narodnosti, jezikov, ver in kultur. V Libanonu so bili pravzaprav v večini Arabci, razdeljeni po veri na krščanske maronite ter na muslimanske sunite in ši-ite. Iz vrst prvih so izbirali predsednika republike, izmed drugih premiera in tretjih predsednika skupščine. Razmerje med krščanskim in muslimanskim delom je bilo ustaljeno pri »rezultatu« 6 : 5. To občutljivo ravnotežje so porušili vse številnejši palestinski begunci, ki so s svojim prihodom ogrozili prevlado in blagostanje krščanske večine. Slednja se jih je hotela znebiti, šiiti pa so se postavili zanje. »Božja« stranka (Hezbolah) in druge skupine skraj-nežev so ob krepki podpori Sirije in Irana dobile priliko, da se prikažejo na odru zgodovine s svojim terorističnim početjem in fun-damentalistično blaznostjo. Izrael seveda ni obstal ob strani, sožitja v ravnotežju je bilo konec in začela se je državljanska vojna, ki ji po nesrečnih trinajstih letih še ni videti konca. Najprej so se spopadle cele vojske, ko pa so uvidele, da zmagovalca ne bo, so krvavo igro nadaljevali z žetoni — talci, katere ugrabljajo eni drugim in se nato izsiljujejo. Ugrabitev šejka Obeida, obešenje ameriškega častnika Higginsa in napovedi novih usmrtitev so tako le še eno dejanje libanonske tragedije. Vsa zadeva se je še dodatno zapletla s politizacijo, religije in teologizacijo politike. V morijo sprevržena politika, zamaskirana v verska nasprotja, je prevladala nad posli in uničila azisjko Švico. Raj je bil izgubljen in Libanon se je znašel vzhodno od njega. Si ga lahko še kdaj povrne? Sam gotovo ne. Potrebno bi bilo troje. Prvo je presenetljivo nakazal sam Izrael, ko je ponudil, da zamenja vse svoje talce in zapornike za vse tiste, kijih držijo izslam-ski fundamentalisti. Drugi korak k trajni rešitvi bi bil v sporazumu vseh tistih, ki so v libanonsko nesrečo vmešani od zunaj: Izrael in ZDA na eni, Sirija, Iran, SZ in še kdo na drugi strani. Tretje in najvažnejše pa je v dejstvu, da za Libanon ni rešitve brez trajne rešitve palestinskega vprašanja. Ko bodo beguncem odmerili njihov prostor pod soncem, se bo mogoče krajem, v katere naša vera postavlja izgubljeni raj na zemlji, podoba le-tega spet približala. Finančni temelj za to je dan. V bankah so že dolgo deponirane velike vsote za obnovo porušene dežele, katere se potihem nadeja tudi jugoslovanska gradbena operativa. Jugoslavija je sama nekje med Švico in Libanonom, peklu bližje kot raju. Libanon je doletela balkanizacija, Jugoslaviji grozi libanonizacija. Jugoslovanskim Palestincem — Albancem je bil ob izteku t i tove dobe odmerjen lep kos pravice, miloševičevska Srbija pa jim jo je spet odvzela. Če temu dejstvu dodamo še neostalinistično fundamen-talistično grmenje, ki prihaja z vzhoda, vznemirja naše politično ozračje in napoveduje nevihto, potem lahko le s strahom pričakujemo, kaj bo. Včasih se zdi, da je rešitev krize v znamenju cedre, ki je značilno drevo Libanona in hkrati znak Mesije: »Njegova postava je kakor Libanon, krasna kakor cedre.« (Visoka pesem 5,15) A cedre so že davno posekali in se pri tem še hvalili: »Z množiico svojih voz sem prišel na vrh gora, na libanonske višave; posekal njega visoke cedre njegove izbrane ciprese...« (2 Kr 19,23) Kdo je, ki bi mogel spet zasaditi ta plemenita drevesa v izgubljenem raju? Volk sit, koza cela Bralec, ki se je sredi julija oglasil v Pritožni knjigi zaradi lovilcev lubadarja in opozorilnih nalepk v slovenščini, nam je sporočil, da je Gozdno gospodarstvo tik pred objavo opremilo lovilce z nalepkami v slovenščini. Zaradi objave pritožbe najbrž ni bilo nobene škode; nenazadnje pa bi lovilce s slovenskim besedilom lahko opremili že prej. Tako pa recimo: da je volk sit in koza cela... Ob 35—letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug /.a narod s srebrno zvezdo Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenice, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, tisk ČGP Delo Ljubljana Predsednik časopisnega sveta: Boris Bavdek Gorenjski glas urejamO in pišemo: Štefan Žargi (glavni urednik in direktor). Leopoldina Bogataj (odgovorna urednica). Jože Košnjek (notranja politika. Sport). Marija Volčjak (gospodarstvo. Kranj). Andrej Žalar (gorenjski kraji in ljudje, komunalne dejavnosti), Lea Mencinger (kultura). Helena Jelovčan (izobraževanje, iz šolskih klopi. Škof ju I Oka). Cveto Zaplotnik (kmetijstvo, kronika. Radovljica). Darinka Sedej (razvedrilo. Jesenice). Danica Dolenc (tradicije NOB. naši kraji, za dom in družino). Stojan Saje (družbene organizacije in društva. SLO in DS. ekologija). Danica Zavrl — Žlebir (socialna politika. Tržič). Dušan Hu-mer (šport). Vine Bešter (mladina, kultura). Franc Perdan in Gorazd Ši-nik (fotografija!. Igor Pokom (oblikovanje). Mirjana Draksler in Uroš Bizjak (tehnično urejanje) in Marjeta Vozlič (lektoriranje). Današnjo številko Gorenjskega glasa uredil Andrej Zalar. Naročnina za III. trimesečje 97.000 din. Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK 51500 - 603- 31999 - Telefoni: direktor in glavni urednik 28—463, novinarji in odgovorna urednica 21—860 in 21—835, ekonomska propaganda 23—987, računovodstvo, naročnine 28—463, mali oglasi 27 -960. Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421 — 1/72. uredništvo tel. 21860 Žirovnica, 7. avgusta - Žirovniški kulturni delavci pozivajo javnost, naj izreče nezadovoljstvo Zavodu za spomeniško varstvo v Kranju, saj že leto in pol po mnenju žirovniških delavcev zavirajo obnovo Čopovine. Ljudje se sprašujejo, zakaj se z deli ne nadaljuje, kje je denar, strokovnjaki pa se menijo o teh in onih strokovnih vprašanjih na Čopovini, ki še pred leti ni bila nič vredna. Ob lanskem kulturnem prazniku so žirovniški pionirji odkupili rojstno hišo Matije Čopa in jo poklonili slovenski kulturi. V imenitno akcijo zbiranja sredstev se je vključilo preko 100.000 slovenskih osnovnošolcev in srednješolcev ter številni posamezniki. Denarja je bilo dovolj za odkup hiše, kritje stroškov odkupne akcije, za naročilo načrtov, nekaj starih milijard pa so žirovniški mladi in odrasli kulturniki gospodarno oplemenitili. Za vsa prizadevanja v akciji za Čopov dinar so upravičeno prejeli televizijski rdeči nagelj, zdaj pa žirovniški kulturniki sami predlagajo televiziji Ljubljana, naj podeli bodečo nežo Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine. Zakaj? V odboru za odkup in obnovo Čopovine je tudi Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Kranja, ki je prevzel odgovornost za strokovne naloge pri obnovi tega kulturnega spomenika, posredno pa predstavlja akcijo za obnovitev tudi v sistemu financiranja, to je v republiški in jeseniški kulturni skupnosti. Kulturni delavci iz Žirovnice menijo, da delo kranjskega Zavoda akcijo za obnovitev Čopovine pravzaprav že leto in pol učinkovito zavira. Stavbo, za katero je isti Zavod še leta 1976 izdal mnenje, po katerem ni nič vredna in se jo lahko podre, je po besedah žirovniških kulturnih delavcev postala pravi poligon strokovnega izživljanja, modrovanja, usklajevanja, vedno vnovičnega, načrtovanja, drago plačanega nedela ob vsemogočih sondiranjih, ne nazadnje pa so s tem, ko se zaradi njih akcija vse bolj odmika, kompromitirani tudi vsi, ki so akcijo načrtoval i. Akcija za obnovo Čopovine je izgubila dinamiko^ javnosti se pojavlja dvom, kje je Čopov dinar! Zato kulturniki pravijo, da bodo nadaljevali z Zavodom ali brez njega. Čeprav podpirajo strokovni pristop, je v letu in pol kranjski Zavod ustvaril mučen vtis in vedri na še eni spomeniški lokaciji. Še eni? Seveda. Enako neučinkovitost imajo priložnost opazovati tudi v cerkvi sv. Marka v Vrbi in na Ajdni. Žirovniški kulturni delavci tam sicer niso nosilci akcije, vendar so spomeniki na poti njihove kulturne dediščine. Tako zdaj turistični nagelj rdi od zadrege pred številnimi obiskovalci! Kulturniki še pravijo, da kritizirajo okorelo institucijo in ne strokovno delavko, ki je zadolžena za Čopovo domačijo. Tako predlagajo slovenski javnosti, da izreče javno nezadovoljstvo in dodeli bodečo nežo Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju. D. Sedej Bo tudi Gorenjska dobila očesni laser' Ko bolezen izobilja načne vid Izobilje je ljudem prizadejalo še eno nevšečnost, vse več jih oboleva za sladkorno boleznijo. Po zaslugi društev za boj proti tej nadlogi (tudi na Gorenjskem so se že organizirala) in zdravnikov v diabetičnih ambulantah so bolniki kar dobro seznanjeni z zahrbtnim sovražnikom. Z njim se bojujejo s samodisciplino, zdravim načinom življenja, zdravili, rednimi posveti pri zdravniku... Če pa se mu pustijo obvladati, jih po nekaj letih začnejo premagovati različne bolezni, med katerimi se je najbolj bati okvar oči in pri nekaterih tudi slepote. Zoper to se okulisti borijo s pomočjo dragocenega aparata za terapijo, z očesnim laserjem. Menda ga imajo v Sloveniji v vseh regijskih zdravstvenih ustanovah, le razvita Gorenjska je še brez njega. Kot nam je pred kratkim povedala okulistka dr. Anda Kalan, ki ima med svojimi pacienti tudi veliko sladkornih bolnikov, slednjim oslabi vid zaradi okvar na krvnih žilah, ki postanejo propustnejše. Vsem sladkornim bolnikom kajpada ne grozi okvara vida, najpogosteje se okvare na ožilju mrežnice pojavijo pri ljudeh, ki jim čez dan najbolj niha sladkor v krvi. Prvi stopnji diabetične okvare vida lahko pomagajo že dieta in zdravila, kasnejšim pa morajo okulisti že pomagati z laserjem. Z njim »požgejo« krvaveče žile, da se ne kvarijo naprej: prvi poseg z laserjem sladkor- nemu bolniku za pet let podaljša vid, mogočih pa je kajpada več tovrstnih posegov. Gorenjski diabetiki (ustanovitev tovrstnih društev, nazadnje v Škofji Loki, dokazuje, da jih ni tako malo) morajo na terapijo z laserjem v Ljubljano na očesno kliniko. Ljubljana sicer ni tako oddaljena, da bi to predstavljalo velik problem, toda tudi ljubljanska očesna klinika postaja preobremenjena. Sladkornih bolnikov z okvarami vida je veliko, laser pa ne pomaga le njim, temveč vsem, ki trpijo zaradi okvar ožilja. Zaradi gneče na kliniki kmalu ne bodo zmogli vsega dela, ča- kalna doba se bo podaljšala, odlaganje posega z laserjem pa lahko usodno vpliva na zdravje mnogih bolnikov. Kot zatrjuje dr. Kalanova, imajo poleg klinike očesne laserje že tudi po regijskih zdravstvenih centrih. Da ga razvita Gorenjska, ki obilo prispeva v »žakelj« zdravstveno manj razvitih od sebe nima, je odveč poudarjati. Že davno so jo v razvoju zdravstva prehitele nekatere občine, ki prejemajo njeno solidarnostno pomoč. Aparatura stane okroglih sto tisoč nemških mark, kar je za zdravstvene ustanove velik zalogaj, zlasti zdaj, ko ima težave celo z vsakomesečnim izplačevanjem plač in nabavo nujnega materiala za vsakdanje delo. Tudi v drugih slovenskih občinah, kjer z laserji že uspešno rešujejo vid sladkornim in drugim bolnikom, so morali do aparatur verjetno priti po drugih poteh. Zadnje čase se za nakup drage opreme zdravstvene ustanove ogledujejo bodisi za viri iz dobro stoječih gospodarskih organizacij bodisi za onimi, ki jih zbero z dobrodelnimi akcijami. Katero od poti bodo ubrali na Gorenjskem, da pridejo do tako potrebnega aparata za terapijo, še ni znano. Vse kaže, da bodo njegov nakup načrtovali v kranjskem zdravstvenem domu, na voljo pa naj bi bil bolnikom z vse Gorenjske, da jim po očesno zdravje ne bi bilo več treba v Ljubljano. D. Z. Žlebir Iztok Noč, direktor bohinjskega turističnega podjetja Alpinum:_ Kako nadoknaditi zamujeno Ribčev Laz, 4. avgusta - V preteklosti, ko so bili bohinjski hoteli organizirani v temeljno organizacijo in del Alpetourove delovne organizacije Gostinstvo s sedežem v Škofji Loki, je bilo veliko očitkov, da se v Bohinju ustvarjeni zaslužek vlaga v druga turistična območja. "Ob vsem tem ostaja nepomembno, kdo je komu dajal; nesporno je, da je Bohinj v turističnem razvoju zamudil in da je za desetletje ali dve zaostal za Bledom, Kranjsko goro in drugimi središči, ki so znala dobro izrabiti poceni posojila, prodajo deviz in druge ugodnosti," ugotavlja Iztok Noč, direktor turističnega podjetja Alpinum Bohinj. "S kakšnimi kadrovskimi problemi so se ubadali v Bohinju, pove že to, da v skupini, ki je pred tremi, štirimi leti snovala program dolgoročnega razvoja Bohinja, ni bilo nobenega domačina, Bohinjca. To pa je tako, kot bi za neko tovarno napisali program "zunanji" strokovnjaki brez sodelovanja vodstva in kolektiva." Ko ste nekdanjo temeljno organizacijo preoblikovali v samostojno podjetje Alpinum, ste dali velik poudarek prav kadrom. "Na novo smo organizirali strokovne službe in zaposlili precej novih, upam reči, primerno usposobljenih ljudi. Nekatere službe smo preoblikovali - komercialo v sodobno marketinško službo, vzdrževanje v tehnično razvojno službo... Kadrovska preobrazba sicer še ni končana, vendar je pomembno, da na strokovnih mestih že prevladujejo domačini." Se je z ustanovitvijo samostojnega bohinjskega turističnega podjetja, kar je bila več let želja in zahteva domačinov, začel spreminjati tudi odnos Bohinjcev do turizma? Kako je bilo nekdaj, vemo: domačini so se otepali go-stinsko-turističnih poklicev in so raje bežali v industrijo, v turizmu pa so delali delavci iz drugih republik. "Zadnja leta se tudi med domačini povečuje zanimanje za gostinsko-turisti-čne poklice, pri čemer ima pomembno, spodbujevalno vlogo predvsem turistični podmladek, ki deluje na osnovni šoli v Bohinjski Bistrici. V podjetju smo se pred dvema letoma tudi odločili, da bomo štipendirali le domače fante in dekleta - tudi zato, ker bi radi dolgoročno rešili stanovanjske probleme in znižali število tistih, ki bivajo v naših poslovnih objektih. Če bo podjetje dobro delalo in si bo pridobilo ugled, bo lažje dobilo tudi domače kadre in strokovnjake. Zdaj smo na tisti stopnji, ko že lahko rečemo, da smo sposobni obvladati poslovni in razvojni proces, s katerim želimo v prihodnosti spodbuditi tudi hitrejši razvoj zasebništva." Koliko gostinsko-turističnih delavcev, zaposlenih v Alpinumu, še biva v hotelih in de-pandansah ? "Na ta problem so Bohinjci opozarjali že pred leti, vendar ga ne moremo rešiti čez noč, ker za to ni ne možnosti ne denarja. V podjetju smo se odločili, da po- stopno "izpraznimo" vse objekte, ki so dobro urejeni in jih je lahko prodajati. V Triglavu, ki je bil pred leti najpogostejša tarča kritikov, zdaj ni nobenega, ker je objekt nov in je v celoti namenjen turizmu. Še največ jih biva v vili Lovec, vendar predvsem v času turistične sezone, ko zaposlimo precej sezonskih delavcev. Problem bo še nekaj časa ostal, dolgoročno ga bomo rešili le s štipendiranjem in zaposlovanjem domačih delavcev." Zimska turistična sezona je bila zaradi pomanjkanja snega podpovprečna. Kaj si obetate od letne? "Hoteli so zasedeni že ves julij, podobno bo tudi avgusta in septembra. Nekoliko slabša je le zunajpenzionska poraba in zasedenost kampa, vendar je podatke težko primerjati, ker je bila lanska poletna sezona zaradi izjemno lepega vremena nadpovprečna." Na Bledu so se po mili zimi odločili za ureditev Straže in postavitev naprav za umetno zasneževanje. Ali o čem podobnem razmišljate tudi v Bohinju? "Na Kobli se že pripravljajo na umetno zasneževanje spodnjega dela smučišča. V Alpinumu, kjer smo zaradi pomanjkanja snega v minuli zimi zgubili približno polovico načrtovanega prometa, smo se odločili, da projekt podpremo. Ne vem, ali bodo v Planumu za to naložbo prodobili razvojni dinar, tako kot so ga na Bledu. V Bohinju smo sicer nekoliko na boljšem, ker imamo vsaj Vogel, vendar je zima skupni gorenjski problem, ki ga bomo rešili z namestitvijo naprav za umetno zasneževanje in tudi s tem, da bomo uredili Vogel, ki ima še najbolj stanovitne snežne padavine." Kako kot turistični delavci ocenjujete, da bohinjski žičničarji ostajajo samostojni in zunaj okvirov gostinsko-turistične organizacije? "V Alpinumu smo se zavzemali za to, da bi bili žičničarji, ki upravljajo s smučišči na Voglu, del podjetja, vendar so se odločili drugače. Ocenjujem, da to ni dobro, ker bodo sami težko uresničili zahtevne projekte, pridobili različne vire za naložbe, rešili lastniške in druge probleme. Samo upravljanje smučišč ne more biti edini cilj, treba se bo tudi drugače organizirati - kot javno podjetje ali kot delniška družba, v kateri bo močan splošni, razvojni interes." Kakšno je cenovno razmerje med Bledom in Bohinjem? "V poletni turistični sezoni zaostajajo bohinjske cene za blejskimi za približno 20 odstotkov, pozimi pa so cene v Bohinju celo nekoliko višje kot na Bledu, vendar je treba poudariti, da ima Bled na splošno boljšo kakovost. Z naložbami, ki jih načrtujemo v Bohinju, naj bi izboljšali kvaliteto in se prebili tudi v višji cenovni razred." Interesi med bohinjskim turističnim gop-sodarstvom in Triglavskim narodnim parkom so si zadnje čase pogosto navzkriž, predvsem pri kampu Ukane. Vaše mnenje? "Naša stališča so jasna, vendar je osnovni problem v tem, da se ne moremo pogovarjati na osnovi argumentov. V Alpinumu ne vidimo razlogov, zakaj bi se moral kamp preseliti drugam. Kamp naj ostane, prav tako vsi objekti, ki so ob jezeru. Za vse, za družbene in za zasebne, naj veljajo enaka merila, vsi naj se uredijo tako, da ne bodo onesnaževali okolja. To naj bi bil osnovni kriterij." C. Zaplotnik Lado Srečnik, direktor Komunalnega podjetja Tržič Vodstva so se menjala, delavci so ostajali Tržič, 5. avgusta - Pred leti so Komunalno podjetje Tržič, kjer danes dela 70 ljudi, pestile hude kadrovske težave. Velika fluktuacija vodilnih ljudi (v osmih letih se je zvrstilo osem direkotrjev ali v.d.) je povzročila, da podjetje ni imelo trdne razvojne stalnice. Danes so razmere precej boljše. Zakaj, smo povprašali zdajšnjega direktorja Lada SREČNIKA, ki je v komunali svoj prvi mandat. jemo sproti in tam, kjer se pojavijo. Pomagala je reorganizacija podjetja in natančna delitev dela, uvedba računalniške tehnologije, izdelava katastra komunalnih naprav (zaposlili smo tudi geometra) in računalniška obdelava katastra. Posvečamo se tudi vzgoji in izobraževanju kadra. Pritiski na komunalo so veliki: ljudje imajo pač v tem pogledu veliko želja, storitve pa bi radi čim cenejše. Skušamo delati tako, da bi bilo v prid urejenega življenjskemu prostoru in čistemu, zdravemu okolju.« Čeprav se ljudje pritožujejo nad cenami komunalnih storitev, v komunali trdite, da z njimi komaj zmorete večjo rast stroškov v svojem poslovanju.? »Komunalce nas je kar strah, ko znova predlagamo nove cene. Toda ob rasti tistih cen, ki vplivajo na naše, ne moremo drugega, kot iti v korak s podražitvami. Zdaj uspešno sodelujemo z izvršnim svetom, ki realno presoja naše podražitve. Zdaj na vsaka dva meseca usklajujemo cene, čeprav bi jih morali še bolj sproti. Zadnje cene so realno nižje od lanskih Pred leti je bilo komunalno podjetje v krizi, danes kot stabilno in dobro organizirano prejema občinsko plaketo. Kako si je opomoglo? »Vodstva so se v preteklih letih res hitro menjala, delavci pa so ostajali. Sestava zaposlenih je raznolika, saj je tretjina delavcev prišla od drugod. Vendar tudi ti ljudje žive s Tr-žičem in se jim zdi pomembno, da je mesto komunalno lepo urejeno. Podjetje je postalo stabilnejše, saj smo ujeli dobro povezavo s komunalno skupnostjo, občino in krajevnimi skupnostmi, probleme pa rešu- za 5 odstotkov. Sicer pa smo izračunali, da komunalni stroški v 4-članski družini predstavljajo 2 odstotka povprečnega OD. Stroški za vzdrževanje našega strojnega parka pa so zelo visoki. Zadnje čase smo ga tudi veliko posodabljali, še bolj ga bomo morali, če nočemo, da bi prihajalo do zastojev v naših storitvah; naj omenim tudi prostorsko utesnjenost podjetja, ki bo moralo sčasoma misliti na novo lokacijo.« V podjetju je že zdaj zajetih 23 komunalnih dejavnosti, v prihodnje se mislite ukvarjati še z dvema novima. Zakaj? »V večjih občinah je komunalna organiziranost lahko bolj razvejana in porazdeljena različnim organizacijam, v majhnih ne. Zato smo sklenili poleg 23 zdajšnjih dejavnosti v prihodnje prevzeti tudi projekt plinifikacije Tržiča (zlasti zaradi zaskrbljujočega onesnaženja zraka iz številnih kurišč) in vzdrževanja stanovanjskega fonda, ki je zdaj neracionalno razdrobljen med več vzdrževalcev.« Tožite zlasti o hudih težavah pri vzdrževanju vodovoda. »V Tržiču imamo star vodovod iz leta 1904, ki je močno dotrajan, cevi se mašijo, pogosto se pojavljajo okvare in bati se je "vodnega infarkta". Ta čas pa gradimo vodovodni sistem Črni Gozd, ki bo v poldrugem letu prišel v vodovodni sistem in rešil precej zadreg z oskrbo vode, če bomo hkrati seveda mislili tudi na zamenjavo dotrajanega mestnega vodovoda. Sicer pa upravljamo z 82 kilometri vodovoda. Tudi v kanalizaciji imamo narejenih polovico glavnih vodov (17 kilometrov). Tudi čistilna naprava, ki je za zdaj v fazi idejnega projekta, kmalu pa je pričakovati tudi dokumentacijo, je že precej bližja. Tržič sicer nima velikih onesnaževalcev. Lepenka že ima svojo čistilno napravo, BPT pa jo prav tako gradi. Dobro imamo urejeno snago, saj smo razširili organiziran odvoz odpadkov, bolje je urejena tudi deponija v Kovorju, kjer se odpadki sproti zasipavajo. Drugače pa je s pokopališči. Kar štiri imamo v občini, čeprav smo majhni. Govorimo o izgradnji centralnega pokopališča med Bistrico in Kovor-jem, toda v tem primeru se bo s krajevnimi skupnostmi treba bolje dogovoriti o gradnji mrliških vežic. Naj kot uspešne omenim tudi akcije urejanja okolja, ki smo jim zadnja leta družno z delovnimi organizacijami (/lasti trgovskim centrom Deteljica) in občinskim izvršnim svetom namenili veliko pozornosti.« D. Z. Žlebir Gorenjski poštarji zagrabili in uresničili priložnost Vsak dan 40 ton pošiljk Kranj, 7. avgusta - Ko je bilo lani Podjetje za ptt promet Kranj proglašeno za eno najuspešnejših podjetij v Skupnosti jugoslovanskih ptt podjetij, jim je priznanje sicer veliko pomenilo, vendar pa je bil takrat njihov glavni cilj uresničitev dvajsetletne želje oziroma izgradnja novega poštnega centra za Gorenjsko in glavne pošte. Oboje so namreč za kvalitetno izvajanje ptt prometa že dolgo pogrešali. Poštni center je namreč tisto pomembno središče širšega območja, v katerem se zbirajo vse pošiljke, ki prihajajo na območje s celega sveta in se potem razporedijo do naročnikov oziroma naslovov. Hkrati pa se v njem zbirajo pošiljke s celotnega območja za naslovnike po svetu. Še do nedavnega je bilo to središče v neprimerni stavbi na Sejmišču v Kranju. Primernejši prostor pa so v Podjetju za ptt promet Kranj iskali že nekaj let. Potem pa se je ob izselitvi stare pekarne ob Oldhamski cesti v Kranju ponudila priložnost, katere so se oprijeli in jo za občinski praznik, ko so nov center odprli, tudi uresničili. Čeprav gre za pomemben gorenjski objekt, je pri financiranju v glavnem ostalo Podjetje za ptt promet Kranj samo. Območna sis za ptt promet je sodelovanje odpovedala, da ne bi na ta način prelivala denarja iz telefonije v poštno dejavnost. Naložba pa ni bila ravno majhna. Od prvotno planirane vrednosti tri milijarde je cena ob vseh revalorizacijah porasla kar na 200 milijard. Sicer pa je poleg poštne tudi telefonija pomembna dejavnost na Gorenjskem. V kratkem bodo namreč v podjetju praznovali dva pomembna dosežka. Dosegli bodo zmogljivost 50 tisoč priključkov v telefonskih centralah in 40 tisoč vključenih telefonov. Tako bodo tudi po tej plati na Gorenjskem dosegli povprečje 22 telefonov na 100 prebivalcev. Kar pa zadeva poštne pošiljke se jih za 190 tisoč prebivalcev v 465 naseljih na Gorenjskem zdaj v novem centru vsak dan zbere povprečno 75 tisoč ali okrog 40 ton na dan. Tako pride na enega zaposlenega delavca v centru povprečno ena tona na dan. V novi stavbi (uradno je pošta zdaj ob Dražgoški cesti) pUje zdaj tudi glavna kranjska pošta, kar pomeni, da so v njej vse storitve poštnega, telegrafskega, telefonskega in plačilnega prometa, vključno z izdajo knjižnih pošiljk, denarnih nakaznic in paketov. Dosedanja stara pošta, v kateri je bila do nedavnega tudi dostavna služba pa je postala filialna poštna enota. A. Žalar Prenovljena in večja prodajalna Kranj, avgustae - Ko je Odbor za lepši videz mesta Kranj prejšnji petek, 28. julija, na dvorišču gradu Kieselstein pripravil prireditev na kateri so podelili Vrtnice in Koprive za minulo leto, je Alenka Bole-Vrabec zaželela oziroma izrazila upanje, da bo odbor svojo vlogo opravljal še naprej in da bi bilo škoda, če bi današnji Delavski dom v Kranju bil čez čas med dobitniki Kopriv. Upanje in spodbudo za to, da morda ne bo tako, je letos že dala delovna organizacija Chemo, ki je prav 28. julija odprla prenovljeno in precej povečano prodajalno. Izbor različnih izdelkov, ki jih ima ta delovna organizacija v ponudbi, je zdaj veliko pestrejši (predvsem bolj celovit), samopostrežna ponudba pa je glavna kakovost prenovljene prodajalne. Trenutno imajo v prodajalni celovit izbor zidnih barv, plastičnih zidnih oblog oziroma fasad, bogato izbiro avtomobilskih lakov in širok izbor drugih čistilnih oziroma kemičnih sredstev. Prenova prodajalne je trajala okrog tri mesece in je bila končana tik pred začetkom praznovanja kranjskega občinskega praznika. - A. Ž. - Foto: G. Šinik /ureja MARIJA VOLČjaK~Jf Trgovina ni bila edina pridobitev - V krajevni skupnosti Kovor v tržiški občini, kjer so sredi minulega meseca slavili krajevni praznik, so lani in v prvem polletju letos zabeležili več uspehov. Največja sta vsekakor bila izgradnja prve faze kanalizacije v grabnu v Kovorju, ki se bo letos nadaljevala in telefonija. Ta bo končana, ko bo v novem naselju na Stagnah zazvonilo okrog 20 telefonov, in takrat bodo v krajevni skupnosti bogatejši za 350 telefonskih priključkov. Zelo zadovoljni so v krajevni skupnosti tudi od lani naprej, ko so v Kovorju dobili prenovljeno Mercator-jevo trgovino, ki je zdaj napol samopostrežna (na sliki). Sicer pa so v krajevni skupnosti med najbolj delavnimi gasilci, ki so že leta 1987 začeli graditi gasilski dom. Krajani so veliko prispevali zanj, gasilci pa veliko naredili s prostovoljnim delom. Tako bodo gasilci v nedeljo, 13. avgusta, priredili tudi gasilsko veselico z bogatim srečelovom, izkupiček s prireditve pa bodo tudi tokrat namenili za dograditev doma, kjer so v zadnjem času urejali predvsem okolico. Veliko dela pa jih čaka tudi še v samem domu. A. Ž. Ovčarski bal na Jezerskem Jezersko - Tradicionalni Ovčarski bal na Jezerskem bo letos že tridesetič. Turistično društvo Jezersko ga bo organiziralo prihodnjo nedeljo, 13. avgusta. Prireditev, na kateri bodo obudili stare običaje, se bo začela ob 11. uri dopoldne, popoldne pa bo ob Planšarskem jezeru igral ansambel Gruntarji iz Medvod. Prireditelji obljubljajo dobre domače jedi in divjačino. A. Ž. Večer pod vaško lipo in... Hotavlje - Turistično društvo Slajka Hotavlje bo konec tedna priredilo Večer pod vaško lipo in Semanji dan. Prireditvi bosta v soboto, 12. in v nedeljo, 13. avgusta. Večer pod vaško lipo na Hotavljah se bo začel ob 20. uri pod vodstvom dramskega igralca Aleksandra Valiča. Sodelovali bodo kvartet Zvonček iz Škofje Loke, dekleta iz Bukovice, Fotokino klub Mavrica iz Radomelj, citraš Alojz Fortuna in solist Janez Bohinc iz Gorenje vasi in ansambel Strmina, ki bo skrbel za veselo razpoloženje. Na semanji dan, 13. avgusta, pa se bo 11. ob uri pričela veselica. Obakrat, kot sporočajo iz turističnega društva, pa se bo jedla potica, pila medica in se našla še kakšna sladica. A. Ž. Zlata poroka zakoncev Šenk Kranj - Pred pooblaščenim predstavnikom kranjske občinske skupščine za sklepanje zakonskih zvez Petrom Tulipanom, sta v soboto dopoldne v poročni dvorani Mestne hiše v Kranju potrdila 50-letnico skupnega življenja in zlato poroko Ivanka in Polde Šenk iz Hrastja 183 pri Kranju. Priči pri potrditvi njunega slovesnega jubileja pa sta bili Franci Pečenik in Helena Dobravec. Ivanka Pečenik je bila rojena v Brezjah pri Ljubljani 1916. leta, Polde Šenk pa sedem let prej v Železni Kapli. Oba sta se rodila v delavskih družinah in ko sta leta 1930 prišla v Kranj, sta se potem spoznala v Inteksu, kjer sta bila oba zaposlena. Poročila sta se pred 50 leti v Dobrovi pri Ljubljani. Oba sta med vojno že od leta 1942 sodelovala z narodnoosvobodilnim gibanjem in Osvobodilno fronto. Tudi po vojni sta bila zaposlena v Inteksu, vse do leta 1970, ko ju je prizadela prometna nesreča. Že 1957 leta sta si v Hrastju, kjer zdaj živita, zgradila dom. Še ko sta bila zaposlena, sta obadva delala v organizacijah in samoupravnih organih, volje za delo v organizaciji ZZB NOV in v društvih pa jima ni vzela tudi nesreča. In čeprav je bila njuna skupna pot polna premagovanj in odrekanj, sta še vedno ponosna in samozavestna. Zlati jubilej sta proslavila skupaj s hčerko in svojci. Po potrditvi 50-letnice skupnega življenja v poročni dvorani pa sta jima čestitala še v imenu občinske konference socialistične zveze Kranj Stane Ječnik, Peter Tulipan pa v imenu občinskega odbora ZZB NOV Kranj. Čestitkam ob njuni zlati obletnici pa se pridružujemo tudi mi. A. Z. V soboto dopoldne sta potrdila 50-letnico skupnega življenja Ivanka in Polde Šenk iz Hrastja - Foto: F. Perdan ureja ANDREJ ZALAR "Kmečki turizem na območju Starega vrha bogati ponudbo 01 ©o aa i n 1©M i i© © ©VV t o glarji "skuhali tudi ignsce za tenis Stari vrh, 5. avgusta - Pravzaprav ne vidim nič bogokletnega v razmišljanju, zakaj se ne bi na primer dve turistični društvi kot sta Stari vrh v škofjeloški občini in Lesce s Sobcem v radovljiški, malo bolj "seznanili" in povezali. Leščani imajo dolgoletne in bogate izkušnje s kampiranjem gostov, turistični delavci na Starem vrhu na območju krajevnih skupnosti Lenart-Luša in Javorje pa s kmečkim turizmom. In pri svojem poslu, s katerim so si pridobili dobro ime doma in izven meja, tako eni kot drugi nenehno razmišljajo, da bi tisto osnovno turistično ponudbo čimbolj obogatili. Na Starem vrhu oziroma na prireditvenem prostoru na Grebijici, kjer vsako leto prirejajo Dan oglarjev, so na primer turistični delavci minulo nedeljo poleg ogiarske prireditve "skuhali" še igrišče za tenis. Ustanovitev Turističnega društva Stari vrh nad Škofjo Loko, kot je povedal pred nedeljsko prireditvijo Dan oglarjev pred- \ sednik društva Pavle Dolenc, sovpada z začetkom razvijanja kmečkega turizma na 11 tem območju in z graditvijo sistema žičnic ter urejanjem zimsko-turističnega centra Stari vrh. "Sicer pa društvo skrbi predvsem za razvoj kmečkega turizma. Do zdaj je na območju društva, ki obsega krajevni skupnosti Lenart-Luša in Javorje pri kmetih 43 sob za prenočevanje z okrog 100 posteljami. Danes po skromnih začetkih nekako 1970 leta lahko rečem, da je kmečki turizem zaživel in da je postal pomembna turistično-gospodarska dejavnost in pomeni koristno dopolnilno dejavnost kmetij. Na začetku so bili pogosti gostje na kmetijah iz drugih republik. Kar precej jih je bilo recimo iz Beograda in mest v sosednjih republikah. Danes niso redki tuji turisti, med domačimi p& jih je največ s Primorske in predvsem z Reke in okolice," je med pripravo tradicionalne nedeljske turistične prireditve dneva oglarjev v soboto razlagal na Grebijici predsednik društva Pavle Dolenc. Dan oglarjev, ki so ga letos prizadevni turistični delavci in domačini pripravili že osemnajstič, je bila do zdaj, in tako kaže, da bo tudi v prihodnje, edina večja etnograf sko-turistična prireditev v tem delu. Pravzaprav ni namenjena toliko gostom kmečkega turizma, kot ohranitvi nekdanje dejavnosti (saj je bilo oglarjenje na tem Pavle Dolenc čni delavci letos niso poskrbeli le za kuhanje oglja, marveč so malo nižje pod prireditvenim prostorom "skuhali" še igrišče za tenis."Da hi ponudbo v kmečkem turizmu na našem območju nekako obogatili in poleg zimske rekreacije gostom tudi poleti ponudili nekaj več kot zgolj domačnost, smo v turističnem društvu začeli razmišljati že pred dvema letoma," je pripovedoval Matej Demšar, ki je v okviru krajevne skupnosti vodil odbor za igradnjo igrišča pri Turističnem društvu. "Igrišče, ki smo ga zgradili in je zdaj že odprto (informacije in rezervacije se dobijo pri Jožetu Tušku na Četeni ravni - telefon (064)-65-064, ura igranja tenisa pa velja trenutno 40 tisoč dinarjev), pa je šele začetek uresničevanja širšega programa za poletno obogatitev ponudbe kmečkega turizma pri nas. V načrtu imamo namreč tudi manjši plavalni bazen, balinišče, kegljišče in objekte, ki sodijo v takšen mini rekreacijski center. Pri tem bomo hvaležni za širše družbeno razumevanje, kakršnega smo imeli že pri sedanjem urejanju tenis igrišča. Za zdaj računamo, da bomo morda že čez leto dni k igrišču zgradili še bazen. Morda bomo na ta način privabili k nam še koga. Letos smo prav zato, da ne bi bili tako "skriti" oziroma nepoznani izdali tudi poseben turistični prospekt. Razmišljamo, da bi se povezali z agencijami, navezali stike v tujini..." v kmečkem turiz- Ob igrišču za tenis pod Grebljico so asfaltirali tudi cesto... območju v bogatih gozdovih Starega vrha stoletja zelo razvito) in popestritvi poletnega doganja. In nenazadnje je za Stari vrh prireditev tudi nekakšno poletno nadomestilo za zimsko smučanje in rekreacijo. Za obiskovalce in goste v kmečkem turizmu na območju Starega vrha pa turisti- Novih idej torej tudi mu v turističnem društvu Stari vrh nad Škofjo loko ne manjka. Tudi o takšni, da bi se povezali s še kakšnim turističnim društvom in krajem, kamor prihajajo gostje in imajo o turizmu že precejšnje izkušnje, bi velja- Matej Demšar lo razmisliti; v obojestransko korist seveda, kar bi lahko bila še ena obogatitev tu--istične ponudbe... A. Zalar PRITOŽNO KNJIGO, PROSIM Pohvala Društvu upokojencev Kam z odpadkU Kar precej slabe volje je bila konec minulega tedna naša bralka, ko nas je poklicala iz krajevne skupnosti Hotemaže-Olše-vek v kranjski bčini. Povedala je, da je lani krajevna skupnost oziroma vaški odbor v Olševku vsako prvo soboto v mesecu organiziral odvoz odpadkov v vrečah. Letos, ko je že sedem mesecev mimo, pa še niso niti enkrat odpeljali smeti. Krajani v Olševku se menda jezijo in negodujejo, vaški odbor oziroma krajevna skupnost pa se ne zmenita. Prav bi bilo, da bi krajevna skupnost krajane seznanila, z vzrokom zakaj smeti ne pobirajo več. Če bi ljudje vedeli za vzrok, bi morda skupaj našli rešitev. Tako kot je sedaj, pa je najslabše, saj je največkrat najbližje odlagališče prostor, kamor smeti ne sodijo... Zasip, 5. avgusta - V kulturnem domu v Zasipu so na slavnostni seji skupščine krajevne skupnosti v počastitev krajevnega praznika podelili priznanja za najlepše urejene hiše. Predsednik skupščine krajevne skupnosti inž. Zdenko Race pa je v svečanem govoru poudaril, da je aktivnost in društveno življenje v krajevni skupnosti v zadnjem času še posebej razgibalo društvo upokojencev, katerega predsednik je inž. Vinko Gole, zadolžena za kulturo v društvu pa je Olga Mlakar. Ko smo se že pred slavnostno sejo pogovarjali s predstavniki krajevne skupnosti, je Olga Mlakarjeva poudarila, da si je Društvo upokojencev že ob ustanovitvi pred dvema letoma zadalo nalogo, daje treba nekako premagati mrtvilo na kulturnem in drugih področjih."V društvu, ki ima okrog 180 članov, smo se takoj lotili dela na prosvetnem in kulturnem področju in se zavzeli za sodelovanje z mladimi. Tako smo organizirali obiske pri starejših krajanih, pripravili praznovanje 8. marca, priredili razstave in izlete, ki jih bomo prirejali tudi v prihodnje. Tokrat pa bomo za krajevni praznik skupaj s krajevno organizacijo RK in ostalimi priredili tudi pohod v Vintgar in piknik na Homu. V načrtu za naprej imamo tudi različna predavanja, tečaje, razstave, tekmovanja in podobno. Poudariti pa moram, da dobro sodelujemo tudi z ostalimi organizacijami in društvi in z vodstvom krajevne skupnosti, je povedala Olga Mlakar. Na slavnostni seji, kot rečeno, so v §| soboto podelili tudi priznanja. Dobili so || jih Matija Urh, Bojan Terseglav in Janez Pristavec. A. Žalar Olga Mlakar TRGOVINA IN STORITVI p. o., KRANJ, Koroika e.1 TRGOVINA IN STORITVE p.o. 64000 KRANJ, Koroška c. 1 sporočamo vam, da smo v delovni organizaciji MERKUR - trgovina in storitve, n.sol.o. Kranj izpeljali vse predpisane postopke za prilagoditev statusnega organiziranja določilom zakona o podjetjih. MERKUR - trgovina in storitve, p.o. KRANJ KRANJ, Koroška c. 1 Podatki, potrebni za poslovanje s strankami in partnerji: 1. žiro račun pri SDK Kranj št: 51500-601-12781 (od 1.8.1989 dalje) 2. matična številka podjetja: 5003563 3. šifra dejavnosti: 070223 4. podskupina dejavnosti v katero je razvrščeno podjetje: kovinsko in elektrotehniško blago 5. občina Kranj, šifra: 5518 Prosimo, da z našo statusno spremembo seznanite vaše komercialne, računovodske in finančne delavce zaradi usmerjanja plačila na nov žiro račun, za vse vaše, od 1. 8. 1989 odprte in bodoče obveznosti. V statusno spremembo so vključene naslednje TOZD in DSSS: TOZD Prodaja na debelo, n.sub.o. Naklo, TOZD Prodaja na drobno, n.sub.o. Kranj, TOZD Trgovske storitve, n.sub.o. Kranj, TOZD Zunanja trgovina, n.sub.o. Kranj, TOZD Universal - prodaja na debelo, n.sub.o. Jesenice in delovna skupnost Skupne službe Kranj. Želimo, da bi tudi v bodoče dobro poslovno sodelovali in to sodelovanje povečali in širili! Med vzgojnoizobraževalno institucijo in kulturnim dejavnikom ODSOTNOST RESNIČNE KULTURNE POLITIKE Kranjska Glasbena šola je dobila pred letom dni novega ravnatelja, Petra Škrjanca, ki sije ob nastopu nove delovne dolžnosti zadal tudi vrsto nalog, ki presegajo zgolj ozko pojmovanje delovanja neke glasbene šole. Kakšni so rezultati po letu dni? Seveda se povsem dobro zavedamo, da je praktično nemogoče v naših razmerah v enem samem letu popolnoma spremeniti dotedanji tok dogodkov. Kaj takšnega potemtakem ne more uspeti tudi ravnatelju neke šole za katero so prej mnogi prisegali zgolj v vzgoj-noizobraževalnem smislu. Prav zato nas je še toliko bolj zanimalo s kakšnimi načrti se ta hip ukvarja kranjska Glasbena šola oziroma v kolikšni meri se uresničujejo ideje Petra Škrjan- Če se prav spomnim ste v lanskem intervjuju za Gorenjski glas rekli, da vidite vlogo kranjske Glasbene šole predvsem v dveh bistvenih smereh? "Še vedno menim, da mora biti v glasbeni šoli po eni strani močno poudarjeno vzgojnoizobraževalno delo po drugi strani pa mora hkrati iti tudi za mesto aktivnega kulturnega dogajanja. Ker pa iz vašega vprašanja v podtonu razbiram tudi vprašanje našega letošnjega dela, vam lahko odgovorim povsem konkretno - sodelovali smo na različnih srečanjih, od regijskega do mednarodnega značaja in bili povsod uspešni, kar najlepše dokazujejo dosežena mesta naših učencev. Drugo plat pa označujejo številni nastopi na različnih kranjskih šolah, Koncertna dvoranica v kranjski večjem tovrstnem prostoru. sodelovanje na prireditvah ob kulturnem prazniku, nekaj javnih tematskih nastopov in nenazadnje tudi dejavnost godalnega orkestra." Nastopi so praviloma povezani tudi z ustreznim prostorom, tega pa nima ne Glasbena šola in na žalost, kaj takšnega ne premore celotno mesto? "Resnično je naša dvoranica zelo omejenih zmožnosti in nujno bi potrebovali kaj večjega. Pa v tej želji seveda nismo osamljeni, kajti z ustrezno dvorano v Kranju bi zanesljivo pridobil marsikdo. Ker se tudi Glasbeni šoli naravnost kliče po osebno vedno bolj zavedam tega problema bom poskušal zastaviti ves svoj strokovni vpliv, da bi Kranj prišel do takšnega objekta že v prihodnjem srednjeročnem obdobju." Občinski možje bi vam lahko, po neki logiki stvari, prisluhnili še toliko bolj, saj so vam pred ne- Gorenjske galerije - 3. del PREŠERNOVA HISA Po Tržiču in Radovljici smo se tokrat ustavili v Kranju v želji, da skozi kratek utrinek poskušamo zaznati utrip galerije v Prešernovi hiši, kjer ta čas razstavljata svoja dela Daniel Demšar in Jože Zaplotnik. Za marsikaterega obiskovalca kranjskih galerijskih prostorov je ravno Prešernova hiša najbolj imeniten prostor. Vzrok tega gre verjetno iskati tako v njeni zgodovini kot v sami lokaciji. Gre namreč za objekt, ki leži v bistvu v samem središču starega mestnega jedra in hkrati v ulici, ki je za sprehajalce najbolj prometna. Ko smo v Gorenjskem muzeju, ki ima nad galerijo glavno besedo, iskali ustreznih informacij, so nam povedali, da v osnovni programski politiki razstavičnih prostorov ne želijo stopnjevati. Z razlikovanjem na bolj in manj poznane ali bolj in manj kvalitetne avtorje bi namreč kaj kmalu prišlo do galerije, ki bi pristala na stranskem tiru, tam pa si seveda ne želi nihče razstavljati. Prešernova hiša v Kranju - Foto: G. Šinik Res pa je, da ima prav Prešernova hiša s svojim zgornjim in kletnim prostorom na nek način večjo možnost zajemanja posameznih umetniških izražanj. Predvsem kletni prostor je zelo hvaležna zadeva za vse tiste avtorje, ki bodisi nimajo veliko razstavnega materiala bodisi predsvem stavijo na abientalni učinek svojih del. Kot so nam povedali odgovorni, lahko v kletnih prostorih tudi začetnik z močnim izborom pripravi razstavo ne da bi preveč tvegal slabo oceno. V lanskem letu so pripravili v prostorih Prešernove hiše 16 zelo različnih razstav in zabeležili okrog 15.000 obiskovalcev. Ko smo povprašali po strukturi, smo po po pričakovanjih dobili podatek, da je bilo med njimi največ šolske mladine in, kar je vsekakor posebej zanimivo, tudi dokajšen delež tehnične inteligence. Zanemariti ne gre niti podatka, da so prostori Prešernove hiše odprti tudi za avtorje, ki bi po nekih oznakah sodili na področje subkulture, skratka odprti za nove, drugačne projekte. Za-pišimo še, da so galerijska vrata odprta dopoldan od 10. - 12. ure in popoldan od 16. - 18. ure. V. B. Peter Škrjanec kaj dnevi podelili občinsko nagrado? "Prejeto nagrado osebno razumem predvsem kot potrdilo, da mesto Kranj našo Glasbeno šolo vedno bolj čuti kot povsem konkretnega graditelja kranjske kulturne identitete. Mislim, da se na to vprašanje nekako navezuje tudi praznovanje naše 80. letnice, kar bomo obeležili predvsem s čimveč koncerti." Kakšnen je sicer vaš splošen vtis po enoletnem ravnateljevanju na kranjsko kulturno politiko? "Odkrito moram priznati, da je ostalo še marsikaj na nivoju opazovanja. Občutek imam, da se vse prevečkrat ustavlja zgolj v fazi ugotavljanja. Mislim, da imajo odgovorni v kranjski kulturi sicer željo nekaj spremeniti, izboljšati, vendar nekako ne vedo prav kaj in kako, skratka pogrešam otipljivejšo kulturno politiko. Vse preveč se poskuša improvizirati in pripravljati akcije, ki nimajo nekega stalnega tira, možno pa bi bilo govoriti tudi o nivoju." Je možno sredico vašega odgovora razširiti tudi na znotrajregij-sko sodelovanje? "Sodelovanje med gorenjskimi glasbenimi šolami bo po mojem mnenju moralo dobiti kompleksnejši pristop. Menim, da vse preveč energije na sedanji način ostaja razdrobljene." Če se od splošnega vrneva k konkretnemu - šolsko leto imate pred vrati? "Interes za šolo raste in je veliko nad našimi možnostmi. To potrjuje tudi številka vpisa na sprejemne izpite (244) in število tistih, ki smo jih prisiljeni odkloniti (90). Ob teh podatkih je moje siceršnje stališče, da bi morali sprejeti prav vsakega, kogar zanima glasba, verjetno še daleč od resničnosti." Vine Bešter Občinski nagrajenci: kulturno društvo iz Žirovnice KULTURNI DNEVI V DVORANI NA BREZNICI Žirovnica, 7. avgusta - Kulturno društvo na Breznici ima vedno veliko načrtov. Koncerti, kulturna srečanja, povabilo vsem Prešernovim nagrajencem, literarna srečanja. Med letošnjimi občinskimi nagrajenci ob 1. avgustu, prazniku občine Jesenice, je dobilo občinsko priznanje tudi DPD Svoboda France Prešeren Brez-nica - Žirovnica. V okviru društva deluje več kulturnih skupin: mešani pevski zbor, moški oktet, mladinska dramska in glasbena skupina, otroške matineje, filmski program in zimska kulturna ponuba. Žirovniški kulturni delavci so uredili Pot kulturne dediščine, alejo slavnih rojakov pred osnovno šolo, v zadnjem letu pa jim veliko pomeni obnova kulturne dvorane na Breznici. Pobudnik številnih akcij in prizadevni žirovniški kulturni delavec je Slavko MežekE, ki o načrtih in snovanjih kulturnega društva pravi :»Že po tradiciji bomo nadaljevali z našimi kulturnimi programi ter še bolj obogatili Pot kulturne dediščine. Med drugim pripravljamo novoletni koncert z opernim pevcem Jakom Jerašo, letos prvič pa bomo predstavili tudi vokalno - instrumentalno delo z zborom. Mladinska dramska skupina ima dva programa; lutkovno glasbeno skupino z Zgodbo brez zveze, odrasli pa program za srednješolce. Seveda delajo tudi druge skupine, s svojimi številnimi nastopi moški oktet in drugi. Letos smo na Breznici dobili novo dvorano, ki jo bomo vključili v Pot kulturne dediščine. Obnavlja se Markova cerkev, v dvorani bodo zato poletna glasbena srečanja. Septembra smo na literarna srečanja, ki naj bi jih začeli pripravljati, povabili Cirila Zlobca, 3. decembra pa naj bi povabili v goste vse tiste skupine, ki nosijo ime po Francetu Prešernu, med drugim bodo gostovali tudi Slovenci iz Italije, iz društva Boljunec. Ves februar bodo kulturne prireditve; v Vrbi naj bi se zbrali vsi Prešernovi nagrajenci, tako, da bi eden dobil možnost, da se predstavi bolj temeljito. Radi bi, da bi s tako predstavitvijo začel Niko Košir, lanskoletni nagrajenec, ki je svojo nagrado v celoti namenil obnovi Čopove domačije. Dvorano na Breznici pa bomo ponudili vsem slovenskim šolam, ki bodo pripravljale kulturne dneve po Poti kulturne dediščine. V dvorani bi jim lahko v sliki in besedi predstavili pot in dela znamenitih mož...« D.Sedej KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Prešernove hiše se predstavlja akad. slikar Daniel Demšar, v kletnih prostorih pa so na ogled barvne fotografije Jožeta Zaplotnika. V Mestni hiši si lahko ogledate razstavo Gorenjski kraji in ljudje v fotografiji IV. (obdobje po drugi vojni). JESENICE - V galeriji Kosove graščine je do 26. avgusta na ogled razstava Romanska arhitektura na Slovenskem. V raz-stvavnem salonu Dolik so na ogled fotografije Franca Črva, fo-toamaterja I. stopnje. RADOVLJICA - V galeriji Šivčeve hiše razstavlja akademski kipar Janez Lenassi. V fotogaleriji Pasaža v graščini je možnost ogleda fotografij Jaka Bregarja. ŠKOFJA LOKA - V galeriji Ivana Groharja na Mestnem trgu razstavlja akad. kiparka Mojca Smrdu. V osnovni šoli Poljane razstavlja akad. slikarka Jana Dolenc. TRŽIČ - V Kurnikovi hiši je na ogled razstava Poskus etnografske topografije naselij pod Dobrčo. V galeriji NOB pa si lahko ogledate razstavo Draga Tršarja. BLED - V galeriji Mozaik (Almira grad Grimšče) razstavlja akad. slikar Milan Batista. KAMNIK - V razstavišču Veronika je na ogled razstave slik in grafik Dušana Sterleta. POLETNI UTRIP Knjiga: najbolj iskano v Mladinski knjigi Kranj (informacija Milene Egart): Razvratne muze, izdala Cankarjeva založba, cena 98.000 din; Janko PopoviČ: Bolečine v križu in išias, izdala Mladinska knjiga, cena 243.000 din; Victiria Holt: Krvava svila, izdala MJadinska knjiga, cena 270.000 din; Žarko Petan: Enciklopedija humorja, izdala Prešernova družba (pošlo!). Kasete: najbolj iskano v Mladinski knjigi Kranj (informacija vilija Markoviča): Jason Donovan, izdala ZKP RTVL, (pošla!); Riva, izdal Jugoton, cena 70.000 din; Richard Clay-derman, izdala ZKP RTVL, cena 181.545 din. v. B. OPOZARJAMO_ KOSTNICA - 2. del Pred časom smo obljubili, da bomo z veseljem objavili fotografijo dopolnjene informacijske table, ki mimoidoče opozarja na pomemben kulturno - zgodovisnki spomenik ob kranjski župni cerkvi... V prvem prispevku naše nove rubrike smo dvignili glas nad nepopolno informacijo, ki jo je dajala mimoidočim informativna tabla za Kostnico ob kranjski župni cerkvi. Takrat nam je prvi človek Gorenjskega muzeja zagotovil, da bodo naše opozorilo vzeli resno in informacijo o tem kje se lahko dobi ključ od spomenika oziroma strokovno vodstvo, v najkrajšem možnem času dopolnili. ~| Priznati moramo, da smo dobili vtis, da so pač nagnali sitne novinarje, ki v poletnem času kislih kumaric m ?*¥<"■ * pač iščejo vse (ne)mogočc, samo, da bi zapolnili časo-I i>8^ '-<*.'-! ; pisne strani. Hkrati smo tu- ^ ^ ! 7 V'V ' i, ^ obljubili, da bomo z ve- *| sel jeni objavili novo, dopol- njeno fotogtafijo... Danes moramo ugotovi sv* m- s < v'1'- c'a ic n'' n'-^ vtiS P°" vsem napačen in, da besede Antona Miklavčiča niso bile zgolj prazno govoričenje. Kot je razvidno tudi iz foto-lif#§im|P888S^ grafije, so odgovorni iz Go- renjskega muzeja dodali k napisu "Kulturni spomenik" še dodatno tablico, na kateri se lahko (tudi tuji) obiskovalec informira kje je moč dobiti ključ oziroma, kdaj si je Kostnico sploh mogoče ogledati. Pričujoči primer seveda ne velja javno obelodaniti samo zato, ker smo želeli izpolniti našo obljubo ampak predvsem zato, ker dokazuje kako malo je včasih potrebno storiti, da posamezna že obstoječa kulturno - zgodovinska "ponudba" dobi svojo celovitejšo in zaokroženopodobo. Hkrati pa seveda upamo, da bodo navedeni potezi Gorenjskega muzeja na ustrezen način sledili tudi drugi, na katerih napake bomo opozarjali v rubriki, ki jo pravkar prebirate... V. B. sozđ Mercator -Kmetijstvo Industrija TrgOVina n.sub.o. Ljubljana Mercator-Rožnik, TOZD Savica, n. sub. o., Ljubljana, Oražnova 12 Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge za specializirano delikateso z vinoteko v okviru TTC Bled priprava in prodaja delikatesnih jedil Pogoji: KV kuhar, enoletne delovne izkušnje, higienski minimum. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in dvomesečnim poskusnim delom. Kandidati naj prijave z dokazili o izobrazbi pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: M-Rožnik, TOZD Savica, Ljubljana, Oražnova 12. Domači Rožni sirup TA MESEC NA VRTU zdravmK Cvetne liste najmanj 50 do 60 vrtnic denemo v glinast lonec in prelijemo s prekuhano, toda hladno vodo, v kateri smo pred tem raztopili 2 noževi konici vinske kisline. Pustimo stati 48 do 60 ur, nato pa vse skupaj precedimo skozi laneno krpo; tekočino, ki smo jo tako dobili, stehtamo in počasi primešamo enako količino sladkorja (še bolje medu). Sirup natočimo v steklenice in steriliziramo. Ta pijača iz vrtnic nam krepi srce. PRAV JE, DA VEMO Ko vašemu hišnemu ljubljencu - psu ali mački - začne odpadati dlaka, je je polno stanovanje. Kako nadležne dlake odpraviti brez muke? Nadenite si gumijaste rokavice in navlažite dlan vsake rokavice. Z mokrimi rokavicami brišite po naslanjačih, preprogi, vse prostore, kjer se žival največ zadržuje. Dlake se bodo prilepile na rokavice in zlahka jih boste odstranili z vodo. Če imate prebodene ušesne mečice in nosite uhane, se rado zgodi, da se vam koža okrog luknjice vname. Kadar se vam zgodi ta nevšečnost, razboleno mesto enostavno premažite z vato, ki ste jo namočili v navadno jedilno olje, pa bo vnetje prešlo. Kako odstraniti madež z otrokovega posteljnega vložka, ker mu je ponoči "ušlo"? Napravite kašo iz škrobne moke in limoninega soka ter z njo premažite madež. Pustite, da se osuši, potem pa to mesto dobro skrtačite. Če prvo čiščenje ne bo odstranilo madeža, postopek ponovite. PET MINUT ZA BOLJŠI VIDEZ Razcepljeni lasje Če se lasje na konicah cepijo, ni nujno, da so bolni. Navadno se cepijo zato, ker so presuhi. Konice v teh primerih prav malo pristrižemo, konce las pa še mokre po umivanju namastimo z malo ricinusovega olja. V zelenjavnem vrtu sejemo in sadimo na izpraznjene grede endivijo, sladkorni radič, redkev in repico, špinačo za jesen, kolera-bico in cvetačo. Grede ne lopatimo, da ne izgubijo prepotrebne vlage, ampak pa le zrahljamo s krevljo ali vilami za lopatenje. Ponovno dodamo za vsako kulturo potreben kompost in mineralna gnojila ter pomešamo z zemljo. Endivijo za jesensko in zimsko uporabo sadimo v začetku meseca avgusta. Sadimo jo v razdalji 30 x 25 cm ali 30 x 30 cm. Glavnata solata, kot na primer "atrakcija" naj bo posajena okoli lO.avgusta, da napravi pred mrazom glave. Tudi cvetača, zasajena v začetku meseca, še napravi do jeseni glave. Izdatno ji pognojimo s kompostom in z 80 do 100 gr nitrofoskala na 1 m2 Na stalno mesto sejemo sladkorni radič, ker se nerad presaja zaradi dolgih srčnih korenin. Kasneje ga preredčimo. Potrebuje dosti komposta in zalivanje z gnojilnimi pripravki. Okoli prvega avgusta sejemo tudi kitajsko zelje, ki preko zime daje izvrstno solato; dobro prezimi zavit v papir. Tudi tega sejemo na stalno mesto ter kasneje preredčimo na razdaljo 25 x 30 cm. Pred škodljivci še mladega zaščitimo s piretrinom, da ga ne objedo ličinke. Do sredine meseca avgusta sejemo motovileč, kasneje pa lahko še v toplo gredo za kumarami. Sejemo v vrste 15 cm vsaksebi. Potrebujemo 1 do 2 gr semena na m2. Ostalo zelenjavo pridno zalivajmo in obirajmo ter shranjuj-mo za zimo. Če je potrebno obnoviti nasad jagod, storimo to do 10. avgusta. Spomladi bodo že rodile. Sadike izbirajmo od zdravih, bogato rodnih rastlin, najboljše bi bile brezvirusne sadike. Obilo jih pognojimo s preperelim kompostom in kompostiranim gnojem. Hvaležne so za dodatek šote. Površino pa zastremo z žaganjem ali oblanci, ki zadržujejo vlago v tleh. Ribez po obiranju obrežemo, enako tudi maline in kosmulje ter ribez in kosmulje okopljemo, maline pa zastremo z žaganjem, plevel pa populimo. Obrezane veje ne spadajo na kompost. Močno obloženo sadno drevje podpremo, da se ne lomijo veje. Sproti odstranjujemo nagnite plodove, vendar ne na kompost. Cvetje v zabojčkih in lončkih na sončnih oknih je poleti zelo žejno, zato je potrebno vsakodnevno zalivanje, ponekod še dvakrat dnevno. Tedensko mu dognojujemo z 0,2-odstotno raztopino gnojil, le fuksije potrebujejo več hranljivih snovi. Odstranjujemo odcvetela stebla. Petunijam podaljšamo cvetenje, če jih prikrajšamo na 4 do 8 parov listov, kar jih vzpodbudi k ponovnemu cvetenju. Anka Bernard, dipl.ing. POSKUSIMO ŠE ME Zelena juha Za tri osebe potrebujemo: 1 strok česna, 1 žlico olja, 3/4 1 vode, 1 jušno kocko, 150 g olupljenega krompirja, 3 žlice drobno sesekljanih dišavnih zelišč (peteršilj, majaron, bazilika, pehtran), 3 žlice kisle smetane, sol, poper, limonin sok. V kozici segrejemo olje, na katerem popražimo drobno sesekljani česen. Dodamo krompir, narezan na kocke ali rezine in zalijemo z vodo. V juho damo jušno kocko. Kuhamo 15 minut, da se krompir zmehča. V juho zamešamo sveža, drobno sesekljana dišavna zelišča in kislo smetano. Popramo, dosolimo in okisamo z limoninim sokom. Piščanec z mlado zelenjavo Za štiri osebe potrebujemo: 4 piščančja bedra, sol, poper, 2 žlici masla, 1,5 del belega vina, 100 g mladega, luščenega graha, 2 šopka mlade čebule, 2 šopka mladega korenja, 1,5 del smetane. Čebule obrežemo, da ostanejo le še 3 cm dolga stebla, korenček tako, da ostane še 2 cm zelenja. S piščančjih beder odstranimo kožo. Bedra začinimo in spečemo na maslu, da z vseh strani porjavijo. Pečemo jih na šibkem plamenu. Zalijemo z belim vinom in dodamo zelenjavo. Dušimo 15 do 2o minut. Zelenjavo vzamemo iz ponve, postavimo jo na toplo. K bedrom prilijemo smetano in kuhamo, da se omaka zgosti. Če je potrebno, omako še začinimo. Na pladenj naložimo meso in zelenjavo, ter prelijemo z gosto omako. Ponudimo s krompirjem v kosih ali z dušenim rižem. Marelično mleko Za dve osebi potrebujemo: 250 g kislega mleka, 4 polovice marelic (zelo mehkih svežih ali iz konzerve), 3 žlice mareličnega soka, 1 vrečko vanilijinega sladkorja. 1 žličko limoninega soka, mlet cimet, mlete nageljnove žbice. V mešalec damo marelice in kislo mleko, dodamo vanilijin sladkor in marelični sok. Mešamo, da se speni. Primešamo limonin sok, cimet in nageljnove žbice. Nalijemo v kozarce in ponudimo s slamico. Pijača tekne, če jo pripravimo iz močno ohlajenega kislega mleka. MORDA NISTE VEDELI IZ ŠOLSKIH KLOPI REZERVIRANO ZA ZVEZDE V' t ) / / Kuham sam Nisem posebno dober kuhar. Kljub temu pa se včasih spravim h kuhanju. Skuham čaj, kavo, jajca in jajca včasih tudi spečem. Moja posebnost je kuhanje prave kave. Velikokrat jo skuham mamici in ji jo včasih v soboto in nedeljo prinesem kar v posteljo. Vendar nimam vedno sreče. Včasih se mi kava polije ali strese. Ko sem jo zadnjikrat kuhal, se mi je stresla po štedilniku. Da mami ne bi opazila, sem jo hitro razpihal. Kava je letela na vse strani. Po omari, po štedilniku, največ pa je je bilo za štedilnikom. Mami ni bila nič jezna, saj je zadovoljna, da jo skuham. Aljaž Avsec, 3. a r. OŠ Ivana Groharja Škofja Loka V pokrajini Lampang na severu Tajske tudi sloni obiskujejo Šolo. Tam jih že od mladih nog učijo, kako morajo brez napake prenašati težka debla in jih nositi iz pragozda. Pouk je težaven in dolgo traja, celih sedem let. Šolo je ustanovilo tajsko Združenje lesne industrije in malo verjetno je, da bi jo v bližnji prihodnosti ukinili. Stroji bi jih res lahko zamenjali, a so dragi, ne trajajo tako dolgo kot sloni, kvarijo se in potrebno jih je vzdrževati, kar je v oddaljenih džunglah vse prej kot lahko. Ko je slon star sedem let, lastniku že prinaša zaslužek. Debe-lokožec bo delal vsaj še petdeset let in čisto gotovo je, da zanj ne bodo potrebovali nadomestnih delov. Seveda slonov doslej še nihče ni vprašal, ali jim je kaj do izobrazbe. Kakšna je ljubezen? - je rdeče barve, doma je v srčku (Mateja) - je rožnate barve (Maja Repe) - je okrogla, rdeče, vijolične in rožnate barve (Janez) - je nežna (Aljoša) - da me Tomaž poljubi, kadar me je strah (Barbara) - je srček rdeče barve (Urška) - je lepa za mamico in atija (Anže Tonejc) - je rada zapisana v šolskih klopeh (Špela) - je zlate barve (Katja) - je v obliki srca, ker je dobra (Maja Pogačnik) Učenci Gorje OŠ bratov Žvan Rad bi imel konja Rad bi imel lepega konja. Bil bi srednje postave, mlad in živahen. Vsak dan bi ga očistil, nakrmil in jahal. Jahal bi toliko časa, da bi se utrudil. Z njim bi prišel nazaj v hlev. Če bi bil konj moker, bi ga s slamo brisal. Za moč bi mu dal najlepšo mrvo in oves. Imel bi ga zelo rad, on pa mene. Ker nimam še svojega konja, jaham sosedovega. Peter Celar, 3. a r. OŠ Matije Valjavca Preddvor Zakaj imam rad sonce Sonce imam rad zato, ker mi sveti nad glavo, če pa sveti mi v oči, se mu skrijem, hi, hi, hi. Če hi sončna očala imel, bi se na soncu vedno grel, ker pa nimam teh očal, se bom sonca malo bal. Primož Perne, 5. b r. OŠ heroja Bračiča Tržič MOŽGANSKI TRENING Naj namesto fotografske slike tokrat govori o počitniškem veselju risba Katje iz 6. a razreda osnovne šole Matije Čopa v Kranju. Hay! Ker so pred kratkim posneli že tretje nadaljevanje filma KARATE KID, je prav, da se spomnimo tudi na glavnega igralca tega filma. RALPH GEORGE MACCHIO se je rodil 4. novembra 1961 v Lon-glslandu v New Yorku očetu H Ralphu in materi Rosalie. U 27-letni Ralph je prvič zaslovel v Coppolovem filmu THE OUTSIDERS ob vrsti znanih igralcev. Še istega leta je zaigral v filmu UP THE ACA-DEMY, o katerem pa ni bilo dosti besed. Bolj opažen je postal šele v televizijski seriji EIGHT IS ENOUGH, kjer je zaigral siroto. Posnel je tudi tri televizijske filme: JORNEY TO SURVIVAL, DANGEROUS COMPANY in BILLY GRIERE. Leta 1984 pa je posnel film KARATE KID, ki je postal uspešnica. Ralph je v filmu zaigral mladega Daniela, ki se uči veščin karateja. Ob njem nastopa v vseh treh delih tudi odlični igralec Pat Morita, ki igra Danielovega učitelja Mivagija. S filmom KARATE KID si je Ralph utrl pot navzgor in je kmalu posnel ob Nicku Nolteu komedijo TEACHERS. Po enoletnem počitku je posnel drugo nadaljevanje filma KARATE KID, ki je dobil naslov Odločitev v Okinavvi. Tudi drugi film je lepo polnil kinematografske blagajne. Ralph je posnel nov film CROSSROADS, v katerem je zaigral mladega kitarista. Medtem je odšel še na Broadway v New York in ob Robertu De Niru zaigral v gledališki igri CUBA AND HIS TEDDY BEAR in navduševal gledalce in kritike. 5. aprila pred dvema letoma pa seje poročil z izvoljenko Fierro Phyllis, s katero sta skupaj že od leta 1978. Pred enim letom je posnel film DISTANT THUNDER, letos pa je na filmsko sceno prišel s tretjim delom filma KARATE KID, ki se imenuje Zadnja odločitev in bo gotovo postal uspešnica. Ralph je v resnici zelo preprost mladenič. Rad posluša glasbo Brucea Springsteena. Njegov najljubši igralec je veteran Robert De Niro. Ralph kljub svojim sedemindvajsetim letom še vedno izgleda kot osemnajstletnik. Če bi mu radi pisali, pišite na naslov: RALPH MACCHIO, c/o Ivy Rogen, Columbia Pictures, 711-5th Avenue, lOth Floor, New York, N.Y. 10022, USA. Pa lep pozdrav, Marjeta Da človeku dolgčas ni, za to že kakšen norec poskrbi... Tako nekako se glasi slovenski pregovor in... Res je! Ko se s politične scene odstrani kakšna groteskna pojava, ki vsemu, ki količkaj misli, pije kri, se brž pojavi naslednja pijavka, ki nas spravi v trans in histerijo. Ne bi mi zdaj in tukaj pogrevali, kdo se nas je v zadnjih dveh dneh spet privoščil, saj končno to lahko sami vidite, če gledate televizijo ali poslušate radijska poročila. Najbolj udaren je bil kajpak akademik Vladimir Dedijer. Ne vem, kako ga kaj gledajo Slovenci v tisti primorski vasi, kjer ima počitniško hišo - mislim pa, da bi ga Bohinjci v Studorju, kjer ima tudi počitniško hišo, ne obrajtali več, če bi bil tako obtožbo na račun celotnega slovenskega naroda spisal pod idiličnimi studor-skimi kozolci. Ubogi slovenski narod! Se dobro, da vsega le ne ve tako natančno, kajti so tudi stvari, ki le ne pridejo pred radijske mikrofone, televizijske kamere in na papir. Če pa le pride, se potrudimo, da vendarle izzveni manj grozovito in pošastno kot v resnici je. Vse drugače je, kadar se o izbruhih nacionalizma prepričaš na kraju samem ali vsaj pogovarjaš z ljudmi, ki so iz krajev, kjer je trenutno največ nacionalističnih ekscesev - iz Hrvatske. Četudi bi očividcem najbolj grozljivih nacionalističnih izpadov verjel le na pol - še posebej, če so čustveno prizadeti -so nekatere pripovedi takšne, da ti gredo lasje pokonci in ti od groze zašklepetajo zobje... Vsekakor je res, da en nacionalizem poraja drugega, a žal že mora tudi biti res, da pohodništvo, ki ga zganjajo nekatere srbske skupine po Hrvatski, posebno po Dalmaciji, zavzema že takšne razsežnosti, da ni več moč zamahniti z roko in reči: bah, skupine opitih objestnežev, ki bodo prej ali slej pred sod- JEŽ Ne kupujte podložk, kupite sveder! Inženir Miroslav Noč iz Tehničnega biroja na Jesenicah je napravil izredno zanimivo primerjavo. Stopil je v trgovino, kjer je opazil, da stane čisto navadna pocinkana podložka MIO, velika torej toliko kot kovanec za 10 dinarjev, natančno 3.862 dinarjev! Ko je dejal prodajalcu, da bi rad kupil podložko, mu je le -ta dejal, da mu eno samo podložko kar podari! »Kaj res, «se je začudil kupec,»ali pa sploh veste, koliko stane?«Ko je prodajalec pogledal za ceno, se je zgrozil: čisto navadna podložka stane reci in piši 3.862 dinarjev! Nato je inženir stopil še v SDK in banko, kjer so mu »prodali« 380 komadov kovancev, jih lepo razložil po mizi, zraven pa je v rdeč etui postavil dragoceno podložko, ki je vredna toliko denarja! Zamislite si torej: vsa grmada kovancev z niklom legira-nega jekla je vredna toliko kot ena sama podložka! Le kam smo prišli, da je treba za eno samo podložko 380 in več kosov kovancev po 10 dinarjev! Poduk: ne kupujte podložk, kupujte svedre! V kovanec za 10 dinarjev se napravi luknja, pa imate podložko! Kako smo razvrednotili dinar, je res že več kot sramota... ANEKDOTE Lesene bombe .. Ko je sovjetski maršal Georgij Zukov prevzel obrambo Leningrada, je najprej zahteval poročilo o inženirskih delih v mestu. Ko je Zukov gledal zemljevid, je vprašal polkovnika Bičev-skega: »Kaj počnejo tanki na tem območju?« »To so makete tankov, tovariš poveljnik. V gledališki delavnici smo jih izdelali petdeset. Nemci so jih že dvakrat bombardirali!« »In kaj boste storili, ko bodo Nemci odkrili prevaro in začeli na lažne tanke metati lesene bombe?«je suho vprašal Zukov. Knjiga Pisatelj in časnikar Orio Vergani je hvalil prijatelju svojo knjižnico. Medtem je vzel s police neko knjigo in dejal: »Na tole knjigo sem pa še posebno navezan.« »Zakaj pa?«je vprašal prijatelj. »Zato, ker je edina izmed sposojenih, ki so mi jo vrnili...« Prazno besedičenje Rimski govornik in državnik Mark Tulij Cicero je strašno sovražil prazno besedičenje. Nekoč je na Forumu poslušal zagovornika, ki je kazal na varovanca in izumetničeno poudarjal: »Ta izredni človek, ki ga je mati devet mesecev nosila pod srcem...« Cicero ga je ustavil z besedami: »Ali morda druge matere nosijo otroke v žepu?« Najkrajše pismo Cicero je stavil s prijateljem, da bo napisal najkrajše pismo na svetu. Po nekaj dneh dobi prijatelj naslednje sporočilo: »Eo rus.« (Grem na deželo). prijatelj pa mu odgovori: »I..«(Pojdi). nikom za prekrške! Menda gre za nenehne, zdaj večje zdaj manjše vsakodnevne provokacije po dalmatinskih mestih in vaseh, ki zajemajo komaj še obvladljiv in vsesplošno zaskrbljujoč obseg. Razumljivo, da tudi domači mladci obnorijo, če se jim pred nosom maha s sliko velikega srbskega vodje, ki je za povrh vsega na vsaki šipi avtobusa BG registracije. Hrvatje so globoko razdraženi, prizadeti. In ko smo našemu sogovorniku, ki je priča permanentnim provokacijam v Šibeniku, rekli, da smo v tem velikosrbskem kontekstu globoko soudeleženi tudi Slovenci in da smo se teh lepotij že navadili, saj niti ne reagiramo, ko imamo menda CELO V DOLINI TAMARJA ČEZ STENO VELIK IN SIMPATIČEN NAPIS ŽIVELA SRBIJA! Aha, seje obregnil sogovornik, če vas pa to ne gane, potem vas bo morebiti to, da na velikosrbskih juriših po Hrvatski nikakor ne pozabijo tudi Slovencev. Če so spomladi po Srbiji nosili fletne in človekoljubne napise Ubit ćemo Smo-lea, Dole Kučan, so zdaj postali nekoličkaj bolj konkretni. Zdaj ne gre več za posamezne zdraharske Slovence, ampak za zdraharski slovenski narod, zato verjetno zasluži tudi tak pobalinski napis na petmetrski srbsko - mitingaški plahti nekje na Hrvatskem:»Hej, Slovenci, mater li vam vašu, iz vas će Srbi da naprave kašu...« V redu! Ampak če bi bilo meni dano biti obraz na šipi do-male vsake avtobusne BG registracije, če bi moj ksiht visel v vsaki mesnici in delikatesi, če bi moj uokvirjeni portret obešali na mesto Titove slike, bi se mi zdelo človeško, da zlepa ali zgr-da prekinem nacionalistično norijo pod mojo fotografijo! Tako pa predvojna idolatrija, malikovani ksiht, za njimi pa kaša, ki je žalostna prihodnost naša... D.Sedej Gostilničarja tožita jeseniško občino Pred časom smo pisali o gostilni Mojmir v Ratečah, ki obratuje eno leto brez obrtnega dovoljenja. Poklicala sta nas gostilničarja Tasićeva in želela, da objavimo še drugo plat medalje. Takole pravita: »Res je, da gostišče Mojmir v Ratečah obratuje brez obrtnega dovoljenja, a nikakor ne po naši krivdi. Takole je potekala vsa stvar: z lastnikom prostorov sva že pred časom podpisala najemno pogodbo in v obnovo gostišča Mojmir vložila veliko denarja. Ko smo zbrali vse potrebne dokumente, vključno z najemno pogodbo za pet let pa na skupščini občine Jesenice niso hoteli izdati obrtnega dovoljenja. Inšpektorji so gostišče tako kot zahtevajo predpisi pregledali in napisali odločbo, da je vse v redu. A potem se je pojavil solastnik hiše, se pritožil, da bi bila gostilna - in občina dovoljenja ni izdala. Nerazumljivo se nama zdi, zakaj prej nikoli ni bilo problemov za izdajo obrtnega dovoljenja, Četudi samo začasnega, saj sva resnično imela vse potrebne dokumente in podpisano najemno pogodbo. Ni zato res, da ne bi hotela dati družbi in državi tistega, kar morava dati: jeseniški davčni upravi sva celo do 20.januarja poslala vse račune od nabave pijače in hrane! Ne razumeva, kje je problem: gostilno so inšpektorji dobro »sprejeli«, vsi dokumenti so tu, vložila sva izredno veliko denarja, občina pa vsaj začasnega obrtnega dovoljenja ne izda! Tako je tudi razumljivo, da inšpektorske službe gostišča ne morejo zapreti, saj so že izdale ustrezno dovoljenje. Ob vseh teh problemih sva poiskala odvetnika, saj imava sama več škode kot koristi: ne moreva postaviti nobene reklamne table ob cesti. In zato sva se odločila, da jeseniško občinsko skupščino toživa...«Tako je torej z gostiščem Mojmir v Ratečah: go-stilničarka Borka Tasič ima vse dokumente, v ozadju pa so lastniški spori. Vendar pa mislimo takole: Če so ji že vsa dovoljenja izdali, bi ji morali zaradi vloženega denarja izdati vsaj začasno odločbo... n _, . . Male gorenjske vasi Hlebce Piše: D.Sedej Pri iahačevih v Hlebcah Ob cesti Lesce - Begunje leži vrstna vas Hlebce, z nekaterimi več kot sto let starimi hišami, ki so nekdaj tvorile pristavo gradu Katzensteina v Begunjah. Vasica je torej zelo stara in je v svojem osrednjem delu ohranila svojo staro arhitekturo, čeprav so vsi domačini hiše temeljito popravili. Še se vidi, kje je novi in kje stari del vasi, saj so na novo zgrajene hiše nižje od vasi pač današnjega, modernega izgleda. Polje za farmo v Poljčah Med najstarejše domačije sodi tudi Jahačeva kmetija sredi vasi. »Čisto natančno ne vemo, zakaj se pri nas pravi pri Jahaču,« pravi Jahačeva mama Angelca Dežmanova.»Verjetno so imeli kdaj predniki konje, še bolj verjetno pa najbrž bo, da prihaja domače ime od tega, ker se je pred davnimi časi sem priženil nekdo iz Kranja, z domačije, ki se ji je reklo pri Jahaču. Res pa je, da je v vasi še veliko hiš, ki so zelo stare, a zdaj obnovljene. Tako je dobra kmetija pri Božič, pri Fucej in druge, kjer se vsi ukvarjajo s kmetijstvom kot pri nas. Ne, nimamo prav veliko: štiri krave so v hlevu pa nekaj polja še imamo. Hlebčanski kmetje so izgubili precej dobre zemlje, ko so napravili farmo v Poljčah. Res je, da so dobili zamenjavo drugje, a tam je bila vendarle dobra in plodna zemlja. Zbiralnica je v Zapužah Največ mleka oddajajo pri Božiču in ga vozijo v Zapuže, kajti v Hlebcah nimamo zbiralnice. Vaščani smo prepričani, da bi marsikdo rad oddal mleko v mlekarno, če bi sredi vasi stala zbiralnica. Tako pa je do Zapuž kar precej daleč, tudi do Lesc. Za mlade je lažje, ker imajo avtomobile, starejši pa kar pogrešamo boljše avtobusne zveze in manjšo trgovino. Vozijo samo delavski avtobusi, mi pa bi radi, da bi bila kakšna avtobusna zveza tudi dopoldne, saj je treba po opravkih v Lesce ali v Radovljico. Zdaj plačujemo za telefonsko napeljaVO in obljubljajo nam, da bomo kmalu telefone tudi dobili. Po vojni smo dobili nov gasilski dom sredi vasi, a stari še stoji. Gasilci so nasploh izredno prizadevni. Ni pa več tako kot včasih, ko smo v Hlebcah priredjali igre in zabavne ter kulturne večere, igralci pa so celo gostovali po drugih krajih.« Preveč nesreč Kmetje v Hlebcah imajo moderno opremljene kmetije in lepo polje okoli vasi, gozda pa ni V Hlebcah so po vojni postavili spomenik vsem padlim iz vasi... več. Včasih je bila pod Hraša-mi hraška gmajna, živino pa so poleti gnali na pašo na Poljsko planino in na Planinco pod Be-gunjščico. Domačinka, Angelca Dežman se rada spominja tistih časov, ko so vsi ostajali doma, danes pa so mladi po službah, popoldne pa pomagajo na kmetijah. Takoj po vojni so sredi vasi postavili spomenik padlim za svobodo, devetim Hlebčanom, ki so odšli v partizane. Tudi pri Dečmanovih so bili izseljeni, skupaj s sosedama Nežo Pogačnik in Ano Mrak so morali na Bavarsko. Ko so se po vojni vrnili, so morali obnoviti svoje domačije in trdo poprijeti za delo, da imajo danes vse tisto, kar imajo. Hlebce so prijetna mala vasica, a skozi pelje asfaltna cesta proti Begunjam, ki ima prav v naselju nekaj nevarnih ovinkov. Večkrat se zgodijo nesreče, saj je posebej v poletni sezoni kar precej prometa. Z Bleda ali iz Radovljice prihajajo turisti, ki si želijo ogledati Begunje ali Drago ter grad Kamen. Samo malo nepazljivosti in nesreča je tu! V Hlebcah imajo zdaj tudi prijetno gostišče, vse več pa je tudi drugih obrtnikov; avtokle-par, mehanik... Samo majhno trgovino bi še radi in nekaj dodatnih avtobusnih zvez, pa bi bilo življenje v Hlebcah brez večjih neprijetnosti... Angelca Dežman z vnukinjo Majo ureja DARINKA SEDEJ GORENJSKI GLAS 8. STRAN SPORT IN REKREACIJA Torek, 8. avgusta 1989 Hokejisti Jesenic že na domačem ledu Ciril Klinar trener članskega moštva Jesenice, 6. avgusta — Jeseniški hokeisti (Člansko moštvo je bilo lani drugo na državnem prvenstvu, prvak je bil Medveščak Gortan) so v sredo že stopili na domači led in začeli trenirati za novo hokejsko sezono 1989-90. V članskem moštvu je prišlo do sprememb na trenerskih mestih. Po sklepu uprave HK Jesenice je k HK Bolzano v Italijo odšel lanski trener članskega moštva Rudi Hiti. Na njegovo mesto so postavili Hitijevega pomočnika, domačina Cirila Klinarja. Pomagal mu bo bivši vratar članskega moštva Jože Češnjak. V Italijo pa ne odhaja samo Rudi Hiti, temveč tudi Janez Mlakar. Znani trener iz ČSSR Vaclav Červenv bo sedaj treniral jeseniško hokejsko moštvo B. Hokejisti Jesenic so začeli s pripravami že julija. Strokovno vodstvo H K Jesenic ima za člansko moštvo na voljo enaindvajset igralcev. Od igranja se je poslovil le Peter Klemene. Iz Zagreba so se v matični klub vrnili M. Pajič, Kozar, Mlina-rec in Cigan, iz Vojvodine je prišel Alagić, ki bo igral v B moštvu in Tušar. Iz drugega moštva sta se članom priključila Štrum in Kunčić. V novi sezoni na Jesenicah ne bo tujcev, saj imajo z njimi slabe izkušnje, še posebno po lanski sezoni. Za prvenstvo bodo Jeseničani odigrali enajst prijateljskih trening tekem s klubi iz Italije, Avstrije in Jugoslavije. D. Humer Zmaga Katrašnika Trebnje, 4. avgusta - Avto moto društvo Trebnje je pred nedavnim priredilo slalomsko tekmovanje z motorji, ki sta se ga udeležila tudi član Darko Katrašnik (AMD Tržič) in Černe (AMD Bled). Proga je bila dolga 1500 metrov inje imela devet skupin kegljev, tekmovalci pa so jo morali prevoziti dvakrat. V kategoriji do 350 kubičnih centimetrov je zmagal Katrašnik, v razredu motorjev nad 650 "kubiki" pa je bil Černe tretji. Nastopilo je 50 tekmovalcev iz osmih avto moto društev Slovenije. M. Jenkole Na Bledu 440 kaveljcev in korenin na startu: 440 kaveljcev in korenin Bled, 6. avgusta - V okviru akcije, ki jo prirejata RTV Ljubljana in Zavarovalnica Triglav, je bil v nedeljo v Blejskem jezeru plavalni maraton na dva tisoč metrov dolgi. Na startu se je zbralo okoli 440 kaveljcev in korenin. Med moškimi je zmagal Igor Kogoj iz Mosta pri Soči, med ženskami pa 20-letna Igorjeva someščanka Branka Debeljak. Plavalni maraton so popestrili še turistični delavci, ki so pripravili tekmovanje za Pokal Bleda. Za 1000 metrov dolgo preizkušnjo seje prijavilo 32 blejskih gostov in obiskovalcev. Najhitrejša sta bila ljubljanska plavalca Franc Turk (Ilirija) in Urška Zupančič (Olimpija). q ? Zmagovalec plavalnega maratona Igor Kogoj v pogovoru z vodjem tekmovanja Stanetom Urekom. - Foto: F. Perdan inles Osmi mednarodni plavalni miting Radovljica 89 Povprečni rezultati Radovljica, 5. avgusta — V počastitev občinskega praznika Radovljica so plavalni delavci PK Radovljica vzorno orgnizirali že osmi tradicionalni mednarodni plavalni miting. Nastopilo je nad 80 tekmovalcev in tekmovalk iz Italije, Madžarske, ČSSR in Jugoslavije. Po uvodnem nagovoru predsednika kluba Jožeta Rebca so se plavalni delavci Radovljice z majoliko oddolžili kranjskem plavalcu Darjanu Petriču, rednemu gostu Ha radovljjiških mitingih, ki se je letos poslovil od aktivnega plavanja. V štitih tekmovalnih kategorijah je nastopilo v soboto nad osemdeset plavalcev in plavalk iz Italije, Madžarske, ČSSR in Jugoslavije. Med njimi so bili tudi skoraj vsi članski reprezentance, ki se pripravljajo na Reki za nastop na letošnjem evropskem prvenstvu v Bonnu (ZRN). Rezultati so bili povprečni, kar je tudi razumljivo, saj so reprezentantje še na pripravah. Za ostale pa lahko le rečemo, da se jim letošnja letna plavalna tekmovalna sezona počasi končuje. Po FINA točkah sta največ točk osvojila Tibor Rezmanj, ki jih je zbral 816 in Trboveljčan-ka Darja Alauf, ki jih je osvojila 737." Rezultati — mladinci — 200 m kravi — 1. Fabjan (Koper) 2 : 08,36, 2. Grasnich (Gorica) 2 : 10,70, 3. Kiss (Szekszard) 2 : 16,50, člani — Bučar (Ljubljana) 1 : 55,09, 2. Bureš (Trnovo) 2 :07,56, 3. Terčon (Bi- Nogometni turnir za pokal Toplic BLED, 4. AVGUSTA -Nogometni klub Bled organizira v nedeljo, 13. avgusta, ob osmih na nogometnem igrišču, turnir v malem nogometu za pokal hotela Toplice. Prireditelj sprejema prijave na telefon 78-052 od 12. do 14. ure. ser Piran) 2 :07,97, 100 m prsno — mladinci — 1. Pusti 1 : 19,74, 2. Krivokapič (oba Esnta) 1 :20,69, 3. Kalinič (Olimpija) 1 : 22,33, člani — 1. Slapernik (Biser) 1 : 11,44, 2. Zadravec (Radovljica) 1 : 15,67, 3. Tomažič (Biser) 1 : 20,10 100 hrbtno - mladinci — 1. Levčik (Trnovo) 1 : 09,02, 2. Fabjan (Koper) 1 :09,54, 3. Milenkovič (Triglav) 1 : 09,78, člani — 1. Vukadin (Mladost OKI) 1 : 01,28, 2. Hlavaty (Trnova) 1 : 2,52, 3. Jazbec (Rudis Rudar) 1 : 07,25, 100 m delfin — mladinci — 1. Koncilja (Rudis Rudar) 1 : ,06,96, 2. Benko (Student) 1 : 07,45, 3. Dornik (Olimpija) 1 :07,86, člani - 1. Rezmanj (C. Zvezda) 56,54, 2. Calligaris (Gorica) 1 :04,11, 3. Mihalik (Trnova) 1 :04,18, 200 m mešano — mladinci 1. Milenkovič (Triglav) 2 : 28,48, 2. Levčik (Trnova) 2 : 35,39, 3. Dornik (Olimpija) 2 :25,74. člani — 1. Hlavatv (Trnova) 2 :22,49 2. Slapernik (Biser) 2 : 23,07 3. Zadravec (Radovljica) 2 : 30,44, 50 m kravi - mladinci: 1. Kalinič (Olimpija 26,51, 2. Fabiian (Koper) 26,60, 3. Bavec (Olimpija) 27,86, člani: 1. Kapor (C. Zvezda) 24,47, 2. Bureš (Trnova) 25,62, 3. Tr-čon (Biser) 26,56. 200 m kravi — mladinke: 1. Cesarova (Trnova) 2 : 22,89, 2. Kubik (Biser) 2 : 24,24, 3. Mrak (Gorica) 2 : 25,05 članice: 1. Meškovska (Student) 2 : 11,25, 2. Burešova (Trnova) 2 : 15,41, 3. Mioč (Velenje) 2 : 21,59 100 m prsno — mladinke — 1. Sekanovič (Radovljica) 1 : 23,49, 2. Varga (SZ)I : 23,54, 3. Tatarova (Trnova) 1 : 24,53 članice — 1. Bralič (Primorje) 1 : 15,95, 2.Luchitta (Gorica) 1 :28,42 100 m hrbtne —- mladinke: 1. Robič (Radovljica) 1 : 12,65 2. Varga (SZ) I : 16,96 3. Burešova (Trnova) 1 : 18,16 članice Na osmem mednarodnem mitingu v Radovljici je med osemdesetimi tekmovalci nastopilo tudi osem jugoslovanskih reprezentantov, ki so imeli test za evropsko prvenstvo v plavanju v Bonnu. Med domačimi plavalci in plavalkami se je odlično odrezala Saša Robič —žž 1. Alauf (Partizan) 1 :07,07 2. Godina (Jeklo Branik) 1 : 07,08 100 m delfin - mladinke — 1. Sesarič (Mornar) 1 : 12,19, 2. Zupančič 1 : 13,84,3. Kalan (obe Olimpija) 1 : 17,91, članice: 1. Meškovska (Student) 1 :06,49, 2. Rob (Radovljica) 1 :07,28, 3. Burešova (Trnova) 1 :09,36 ČČ200 m mešano — mladinke: 1. Robič (Rdovljica) 2:39,10, 2. Zupančič (Olimpija) Iigor Bučar iz PK Ljubljana je bil za tri točke prekratek za zmagovlaca mitinga. 2 :43,20, 3. Prosen (Triglav) 2 : 46,24, članice: 1. Bralič (Primorje) T: 28,88, 2. Rob (Radovljica) 2'r 31,40, 3. Burešiova (Trnova) 2 : 33,33, 50 m kravi — mladinke: 1. Robič (Radovljica) 30,10, 2. Cesarova (Trnova) 30,33, 3. Zupančič (Olimpija) 31,12 članice: 1. Mioč (Velenje) 30,86, 2. Di Mauro (Gorica) 32,74. D. Humer Osemnajstič za pokal Kranja in sedmič za memorial Francija Thalarja Nov skakalni center navdušuje Kranj, 6. avgusta — V novem skakalnem centru na Gorenji Savi, ki so ga uradno odprli 25. junija, sta bili minuli konec tedna tekmi za Pokal Kranja in memorial Francija Thalerja. Smučarski skakalni delavci Iskre Delte Triglava iz Kranja, so po otvoritvi zavihali rokave in center še izpopolnili. Med drugim so napeljali tudi električno napeljavo, tako da so sedaj skoki možni tudi ponoči, ob razsvetljavi. Nočni skoki so bili prvič, na že osemnajstem pokalu Kranja, ki je bil skupaj s sedmim memorialom Francija Thalerja v počastitev občinskega praznika Kranja. Sobotno in nedel' sko tekmo si je ogledalo nad 2.000 ljubiteljev smučarskih skokov, obakrat pa je bil v ospredju mladinski reprezentant in član Iskre Delte Triglava Tomaž Knafelj. V soboto je zmagal na nočni tekmi med 66 tekmovalci iz Zahomca (Avstrija) in Slovenije, v nedeljo pa je bil najboljšimi in tudi med Člani, vendar je članska zmaga, na sedmem Thalarjevem memo-rialu pripadla vojaku Janezu Štirnu, ki je v obeh dnevih dosegel tudi najdaljši skok. V drugi seriji je skočil 64,5 m in tako za rekordom skakalnice zaostal le pol metra. Rezultati skoki — 1. nocm Knafel sobotni 208,4 Na prvi nočni smučarski skakalni tekmi za osemnajsti pokal Kranja je nastopilo v članski in mladinski kategoriji šestinšestdeset tekmovalcev iz Zahomca (Avstrija) in Slovenije. Član mladinske reprezentance, član SSK Iskre Delte Triglav, Tomaž Knafelj, je bil dvakrat najboljši. (63,5-61,5), 2. Komovec 205, 2 (62,5-62), 3. Dolar 193,3 (57,5-60), 4. Melin 192,4 (59,5-59,5), 6. Moser (Zahomc) 184,4 (55,5-58,5), 7. Globočnik 178,9 (56-58), 8. Česen (oba Iskra Delta Triglav) 177,4 (55,5-56), 9. A. Kpal (Alpina) 176,8 (56-57), 10. Mihelič (Titovo Velenje) 176, (55-56,5); sedmi memoriala Francija Thalerja — člani — 1. Štirn (JLA) 208,4 (59-64,5), 2. Dolar 207,4 (62-62), 3. Gašperc 206,6 (62-61,5), 4. Melin (vsi Iskra Delta Triglav) 1991,1, (59,5-61,5), 5. Kopač (Alpina) 197,1 (59-62), 6. Žagar (filek- Drugi mladinski reprezentant Iskre Delte Triglav, Sašo Komovec, je bil na obeh tekmah drugi. trotehna Ilirija) 195,9 (62-59,5) 1. Knafelj 212,4 (63,5-63), 2-Komovec 208,2 (63-61,5), 3. Kropar (vsi Iskra Delta Triglav) 204,3 (61-62), 4. Moser (Zahomc) 196,1 (59-59,5), 5-Triplat (Iskra Delta Triglav) 195,6 (58,5-60), 6. Rogelj (Elek-trotehna Ilirija) 191,1 (59,5-59). D. Humer Foto: G. Šinik (mmm ■ glas VEČ KOT ČASOPIS Inšpektorji nadzirajo pravilnost označevanja tekstilnih izdelkov Največ fiomaifMjIvos m ^imk~ M:m M% Kranj, 4. avgusta - Tržna inšpekcija Uprave inšpekcijskih služb za Gorenjsko, redno kontrolira ali so tekstilni izdelki, ki jih prodajajo v trgovinah na drobno, označeni in pakirani tako, kot določajo predpisi (določila jugoslovanskega standarda JUS). Prvi pregledi so pokazali, da veliko število proizvajalcev ne spoštuje predpisov in da je kar precej izdelkov brez etikete in podatkov o velikosti, surovinski sestavi, načinu vzdrževanja - pranju, čiščenju, sušenju, likanju... Nekaj kritike je šlo tudi na račun trgovcev, ki so bili premalo pozorni na to, če se je etiketa oz. deklaracija odtrgala. Nekaterim so se zdele "obešan- ke" s podatki nepotrebne in so jih preprosto zavrgli. Ko je tržna inšpekcija ugotovila, da so nekateri izdelki pomanjkljivo označeni, je zahtevala, da jih izločijo iz prodaje vse dotlej, dokler ne bodo odpravljene vse nepravilnosti. Trgovci so večino problemov rešili sami, nekaj izdelkov pa so vrnili dobaviteljem in jim pojasnili, zakaj jih ne morejo prodajati. Inšpektorji so ob prvih pregledih ugotovili n*jvei/ po* manjkljivosti pri tekstilnih izdelkih, ki jih prodajajo obrtniki v svojih prodajalnah. Ker je bila večina izdelkov brez deklaracij, so vsem izdali odločbe z roki, v katerih morajo odpraviti vse nepravilnosti. 0 0 0 pravilo. Ko so inšpektorji v drugi polovici minulega leta spet pregledovali prodajalne s tekstilnimi izdelki, so ugotovili, da je večina proizvajalcev v državi začela pravilno označevati svoje izdelke, nekateri pa so jih še vedno narobe oz. tako, kot je določal pravilnik, ki je nehal veljati ob koncu 1985. leta. Največ pomanjkljivosti so ugo- Inšpekcijski svetovalnice ne" za prostore gorjanske po- Vlaganje ne bi bilo gospodarno Radovljica, 4. avgusta - Inšpekcijski pregled, ki ga je pred nedavnim opravila sanitarna inšpekcija Uprave inšpekcijskih služb za Gorenjsko v sodelovanju z Zavodom za socialno medicino in higieno Kranj, je pokazal, da prostor zdravstvene posvetovalnice v stavbi zadružnega doma v Zgornjih Gorjah, v katerem je enkrat tedensko odprta ordinacija, zaradi neustrezne opremljenosti, čistoče, razsvetljave in sanitarij, ni primeren za nadaljnjo dejavnost. Tržni inšpektorji so ob pregledu trgovin s tekstilnimi izdelki ugotovili tudi to, da nekatere nimajo izobešenih navodil za vzdrževanje tekstilnih izdelkov, da so kabine za pomerjanje pomanjkljivo opremljene, da se ponekod napačno rešujejo reklamacije, da nimajo knjig za vodenje minimalne evidence (knjige reklamacij, knige pripomb, pritožb in povpraševanja)... Prostor, ki se uporablja kot posvetovalnica za predšolske otroke in šolsko mladino ter tudi za cepljenje otrok, ima dvajset kvadratnih metrov površine, čakalnica pa še dvanajst. Pod je lesen in prekrit z linolejem, ki je na posameznih mestih že dotrajan. Okna so v slabem stanju, umetna razsvetljava z žarilno nitko ni primerna, kamin slabo "vleče", zato je prostor precej zadimljen. Divan, pisalna miza, omare za kartoteko, instrumentarij in garderobo, previjalna miza in ostala oprema so dotrajani. V sanitarijah, ki jih uporabljajo še štiri stranke, knjižnica in godbeniki, ni umivalnika. Sanitarna inšpekcija bi morala zaradi ugotovljenih nepravilnosti in pomanjkljivosti izdati ureditveno odločbo, vendar tega ni storila, ker meni, da bi bilo vsako vlaganje v prostor metanje denarja proč. Inšpekcija ocenjuje, da tudi iz organizacijskih ra- • zlogov ni opravičljivo, da je v oddaljenosti šest kilometrov od NcprCViđnO v kri/jščc Bleda posvetovalnica, ki "ordinira" štiri ure na teden. Ker se vsi sistematski pregledi in laboratorijske preiskave opravljajo v Zdravstvenem domu Bled, je potrebna tudi dvojna kartoteka. Po prvih inšpekcijskih pregledih še je stanje precej po- tovili pri označevanju spodnjega perila, robcev, servetov, brisač in nepakiranih rjuh... Ker je pri brisačah, servetih in Še nekaterih izdelkih priložena le ena deklaracija za več istovrstnih izdelkov, se je dogajalo, da so izdelek z deklaracijo prodali, drugi pa so ostali brez nje. Da bi to preprečili, so se inšpektorji dogovorili s poslo-vodkinjami, da bodo v prodajalnah takšne deklaracije, ki veljajo za več izdelkov, pritrdili na dobro vidno mesto v bližino razstavljenega blaga. C. Zaplotnik CZ. S kamnom ciljal v okno Pozne, prepozne ure se je fant vračal v domači blok. Tako pozne, da mu rodna mati ni hotela odpreti. Niti potlej se ni omehčala, ko je zunaj vpil in s kamnom pomeril v okno ter ga razbil. Pač pa so na klic vznemirjene okolice prišli miličniki in fantu ponudili nočno gostoljubje v svojih prostorih. Ni bilo potrebno, kajti mati se je medtem že omehčala. Smetarski in gasilski posli Trojica objestnih mladcev je zadnjič na svoj način trošila odvečno energijo. Ponoči je odpeljala tri zabojnike smeti in jih izpraznila na sredo ceste na Planini. Ker se jim je zdelo, da umetniški vtis še ni popoln, so cesto še dodobra pobrizgali s peno iz gasilskih aparatov. Nesojene smetarje in gasilce so pri huliganskem početju ustavili možje postave. V troje je lepše Ker se je Kranjčanka pozno vrnila k partnerju s koruzniške skupnosti, jo je le-ta grdo oz- merjal. A ženska se ni dala: kot huda Micka iz vicev je zgrabila za valjar, da bi jih ljubimcu naložila po črepinji. temu bi trda predla, če se ne bi zasmilil bližnji sosedi, ki ga je branila, ko je razjarjena ženska metala vanj vse dosegljive predmete. Tudi sam je partnerki namenil kak udarec. Nazadnje so posredovali miličniki in zdravstvenega doma. Kar skozi izložbo V trgovini Rožca na Jesenicah so bili zadnjič priča zanimivemu dogodku, ko je eden od kupcev nehote vstopil skozi izložbo. Domačin Lojze se ga je namreč preveč nalezel, razbil je izložbeno okno in scela padel v izložbo. Bilo je tudi nekaj krvi, zato so moža raje poprej odpeljali v zdravstveni dom, preden bi mu prebrali levite zaradi pijanosti in nedostojnega vedenja. Očetje in sinovi Oče je izzval prepir, sin pa je že v tistih letih, da se ne pusti več komandirati. V obračunu bi roditelj kmalu potegnil kratko. Sin se namreč ni pomišlja! dvigniti roko nad očeta. Ker ga nemara prekaša tudi po moči, je moral stari klicati jeseniške miličnike. Šenčur, 4. avgusta - V križišču cest Kranj -Mengeš - Voklo - Šenčur se je pripetila prometna nesreča, v kateri so bili trije udeleženci lažje, eden pa huje ranjen. Nesrečo je zakrivil 24-letni Vulnet Braimi iz De-bra, voznik tovornega avtomobila, ki ni upošteval znaka za prednostno cesto in z lokalne ceste od Voklega proti Šenčurju prečkal prednostno regional- no cesto. Tu je vanj trčil voznik osebnega avtomobila, 46-letni Franc Stante iz Celja, ki je pripeljal iz brniške smeri. Voznika sta bila v nesreči lažje ranjena, prav tako tudi sopotnik 18-le-tni Ibram Braimi, huje ranjenega Gazija Braimija, starega 20 let, pa so odpeljali v Klinični center. D. Ž. NA SONČNI J^RTRANI AL? Onesnaževalci na zatožni klopi Ribčev laz, 4. avgusta - Kakovost vode v Bohinjskem jezeru in v njegovih pritokih je vse slabša. Ko so na Inštitutu za biologijo Biotehniške fakultete v Ljubljani pregledali vzorce vode iz petnajstih pritokov, so ugotovili, da niso vsi enako onesnaženi in da je največ fosforja v tistih, ob katerih so razvite razne dejavnosti. Kakovost vode dobro kaže vpliv hotelov, počitniških domov in hišic, gnojenja na posekah... K onesnaženosti Bohinjskega jezera veliko prispevajo zasebni in družbeni objekti, ki so ob obali jezera ali v njegovi bližini - počitniški domovi in hišice v Ukancu, naselje Ribčevega laza in Stare Fužine, območje Vogla z neurejenim čiščenjem odplak, planinske postojanke na Vogarju, Komni, Pri sedmerih jezerih, pri slapu Savica... Na "zatožni klopi" sta tudi kmetijstvo (gnojenje pašnikov ob jezeru) pa cesta, s katere izpirajo padavine strupene snovi (ostanke naftnih derivatov in soli) v jezero in po kateri se prevažajo precejšnje količine kurilnega olja in drugih nevarnih snovi. Nekateri skušajo del krivde za slabšanje kakovosti jezerske vode pripisati tudi onesnaženim padavinam, vendar pa je študija, ki so jo opravili na Inštitutu za gozdno in lesno gospodarstvo pokazala, da je kljub obilnosti padavin (tudi 3000 milimetrov na leto) to le malo verjetno. CZ. ničesar ne rešujejo O prometni kulturi je mogoče 'filozofirati" na dolgo in široko, vendar je za to, da jo spoznamo, dovolj že, da se nekajkrat peljemo po prometno najbolj obremenjenih gorenjskih cestah, še zlasti po "magistrali" od Rateč do Kranja. Ker je ta čas prometna druščina izjemno pisana - v njej so poleg domačinov še tuji motorizirani "nomadi" in (naši) delavci na začasnem delu v tujini - je mogoče še toliko lažje opaziti razlike. Če si hočemo priznati ali ne: prometno najbolj kulturni so vozniki iz razvitih evropskih (kapitalističnih) držav, za katere je znano, da imajo dobre ceste, varna vozila in učinkovit prometni red z visokimi kaznimi; najmanj kulturni so vozniki, ki hitijo na bližnji in daljnji Vzhod (in jim je dokaj vseeno, če malicajo na odstavnem pasu za počasna vozila): nekje vmes pa so vozniki, ki so obremenjeni z "balkanskimi" navadami in prepuščeni "ujčkanju" premalo strogega prometnega reda in milih kazni. Prometna kultura, kije del splošne (narodove) kulture in kulturnosti. ima toliko obrazov, kot je prometnih udeležencev. Hupanje, kazanje oslov, žuganje in grožnje s pestmi so vsaj na naših cestah dokaj pogosti, že domala povsem vsakdanji pojavi, ob katerih se le redki še razburijo. Žal ne gre samo za takšne pojave, nekateri primeri - enega takšnih smo videli v petek popoldne na gorenjski magistralni cesti - mejijo že na izgrede, ob katerih je težko ostati ravnodušen. Primera, ko je voznik drugemu izsilil prednost, sploh ne bi omenjali (takšnih je vsak dan na desetine), če si voznika ne bi skočila v lase. Povedano natančneje: voznik, kije moral zaradi blagega izsiljevanja pritisniti na zavoro, je skočil iz avta in udaril drugega v obraz, še predno se je le-ta uspel opravičiti. Nimamo namena, da bi ščitili kršilce prometnih predpisov ali jih celo zagovarjali; hočemo poudariti le to, da tudi batine ničesar ne rešujejo in da nimajo nič skupnega s strpnostjo in prometno kulturo. C. Zaplotnik Usodna hitrost Hruška, 5. avgusta - 43-le t ni Izudin Bajramovič z Jesenic je umrl v prometni nesreči, ki se je zgodaj zjutraj primerila na Hrušici. Vozil je iz Kranjske Gore proti Jesenicam in zaradi prehitre vožnje zapeljal na nasprotni vozni pas. Tedaj so napsproti pripeljali trije avtomobili. Prvi, ki ga je vozila 32-letna Marina Thomsen, državljanka ZRN, se je zavirajoč umaknil skrajno desno, da ne bi prišlo do trčenja. Kljub temu sta se vozili zaleteli. Drugi avto se je trčenju izognil, tretji, ki ga je vozil 52-letni Nemec Fridrich NVilhelm Forst, pa je z Bajramovičevim vozilom silovito trčil, da je slednjega odbilo v drsno ograjo, Forstovega pa zasukalo in vrglo v jarek. Voznika sta vkleščena in hudo ranjena obtičala v avtomobilih, od koder so jima pomagali poklicni gasilci iz jeseniške Železarne. Bajramovič je na kraju nesreče umrl, Forsta in sopo- tnico Anno Harbord, pa so hudo ranjena odpeljali v bolnišnico. Mopedist izsilil prednost Bistrica pri Tržiču, 6. avgusta Izsiljevanje prednosti je 16-letnega mopedista Uroša U. iz Tržiča in njegovega sopotnika, vrstnika in soimenjaka, veljalo zdravja. Prvi se lažje ranjen zdravi v bolnišnici na Jesenicah, drugega so s hudimi ranami odpeljali v Klinični center. Mopedist je s parkirišča na Mlaki zapeljal na cesto proti Bistrici, pri tem pa zaprl pot avtomobilistu Antonu Jurkiču iz Križ. Slednji je zapeljal na nasprotni vozni pas, da bi preprečil nesrečo, vendar je mopedista vseeno zadel, da je padel. Sopotnika je odbilo čez betonski zid, avto pa je prav tako zaneslo vanj, da se je prevrnil na bok. GLAS Če vas zanima delo v računovodstvu majhnega podjetja z veliko načrti ter imate ekonomsko izobrazbo VI. ali VII stopnje in vam računalnik ni tuj Vas vabimo, da se nam pridružite Časopisno podjetje Glas Kranj, Moše Pijadeja 1, išče računovodje Prijave z dokazili nam pošljite do 20.8. 1989. Vse kandidate bomo povabili na razgovor. ureja CVETO ZAPLOTNIK ZARES LAČEN? V upanju da se tudi vaše uredništvo ravna po veljavnih pravilih časnikarskega »poslovanja«, se oglašam na članek Skladatelj naj ne je, ki ste ga objavili v številki z datumom 12. julij, V njem se je eden vaših sodelavcev skril za črki B in T in se v njenem zavetju zgrozil nad mojimi besedami oziroma razmišljanji o slovenski glasbi in skladateljih, objavljenimi v obliki intervjuja v Teleksu. Spoštovani tovariš B in T, moram vam najprej povedati, naj ne zveni kot opravičilo, da je omenjeni prispevek v Teleksu primer novinarskega skrpucala. Z avtorico sva se namreč pogovarjala debeli dve uri. Posamična stališča in razmišljanja sem ji skušal čim podrobneje pojasniti in osvetliti, da bi zaradi občutljivosti problematike ne prišlo do nesporazumov. Razgovor, pravzaprav bolj monolog, je bil sicer delno posnet, saj sem se kljub temu zgrozil nad jezikom in načinom zapisovanja izjav. Razočaran in jezen sem revijo odložil za vedno. Mnogi so mi priporočili pisanje odgovora in me silili v dodatno pojasnjevanje izjav. Ker nisem med tistimi, ki bi na ta način reševali probleme, in ker se mi zdi boj zoper takšno uredniško politiko brezupen, nisem reagiral. « Verjamem, da so vas. tovariš B in T, tako zapisane izjave razjezile. Deniva, da razumem vaše ravnanje, ko me napadate zaradi nepreverjenih informacij iz drugega vira. Ne dovolim pa vam, čeprav sle varno skriti za obena črkama, da brez pravih argumentov zaničujete moje delo. Prevelik (relativni) del življenja, energije in prostega časa sem vložil vanj, da bi se pustil komurkoli devati v nič. Boste pač morali priti na plan in mi dokazati, kdaj, kje in kako sem delal proti glasbeni ustvarjalnosti. Ne bojim se nobene argumentirane kritike, nasprotno, jemljem jo kot sestavni del življenja. Seveda se ne bojim tudi posvečenih posameznikov, ki zaničujejo vsako drugo delo razen svojega. Če verjamete ali ne, resnica o Opatiji je vendarle ena sama. Res, da je obdana z debelimi ovoji sprenevedanja, nepoznavanja dejstev, postopkov, sistema, da je prekrita z nerazumnim izpostavljanjem morale kot načinom delovanja pravne države, res da je zlorabljena v boju zoper mline na veter in res je tudi, kar je najbolj žalostno, da nekateri predstavniki Društva slovenskih skladateljev bežijo od njih. Organizatorji v Opatiji bodo namreč slovenskim glasbenikom plačali vse honorarje, tako kot je zapisano v veljavnih dokumentih in kot je njihova dogovorjena obveznost. Na koncu so sprevideli svojo napako, čeprav za ceno nesmiselne vojne med skladatelji in »birokracijo«. Pri tem je manj pomembno, a zanimivo dejstvo, daje večina spornih honorarjev namenjena izvajalcem, ne ustvarjalcem. Ker gre za izvajalce, ki ne dobivajo osebnih dohodkov iz sredstev svobodne menjave dela, a so kljub temu vsi zaposleni, imajo pravico zahtevati honorarje. Če bi namesto njih gostovala v Opatiji npr. Slovenska filharmonija ali katera od obeh oper, bi jim morali plačati le stroške bivanja, prehrane in poti. Sporni honorarji so torej namenjeni glasbenikom, ki vsi prejemajo realne mesečne osebne dohodke in ki jim je skupnost dolžna pokriti dodatne materialne stroške. Zato je treba vašo ugotovitev, da pozivam glasbenike na uradniško delo, osvetliti še iz drugega zornega kota. Zgodba o Opatiji je žal tudi zgodba o slovenskem skladatelju, ki že desetletja poklanja družbi precejšen del svojega ustvarjalnega dela, namesto da bi se zavzemal za uveljavitev in vrednotenje lastnega kulturnega poslanstva na temelju strokovnih argumentov oziroma kriterijev. V zvezi s tem pravite, da je moj navedek o neplačevanju honorarjev za izvajanje domačih skladb demagoško neresničen. Žal je še kako resničen. Nanaša se namreč na naročena dela in prve izvedbe, ki jih skladatelji pokla njajo Slo venski filharmoniji in vsem drugim za skodelico kave in morada za hladno izrečeno besedo »hvala«. Če niste sami skladatelj, jih vprašajte. A bodi dovolj. Ljubljana, 3. avgusta 1989 Marjan Gabrijelčič GRADBENO PODJETJE BOHINJ BOHINJSKA BISTRICA Gradbeno podjetje Bohinj, Triglavska 8, Bohinjska Bistrica OBJAVLJA JAVNO LICITACIJO Karamboliranega os. vozila Z-128 letnik 1985. Izklicna cena 21.000.000 din. Licitacija bo v četrtek, 10. avgusta 1989 ob 14. uri na upravi podjetja. Ogled vozila je možen 1 uro pred pričet-kom licitacije. Vozilo prodajamo po sistemu videno-ku-pljeno brez kasnejših reklamacij. Pravico do udeležbe na licitaciji imajo vse pravne in fizične osebe, ki pred licitacijo vplačajo varščino 10 % od izklicne cene vozila. Kupec mora plačati izklicno ceno vključno s prometnim davkom najkasneje v treh dneh od dneva licitacije. V nasprotnem primeru kupcu zapade vplačilo varščine. Dela imate čez glavo. Neprestano hitite. Čas je v vašem življenju pravi rabelj! \ Umetnost življenja je v tem, da človek ve, kdaj se mora ustaviti. 2 mikrovalovno pečico Gorenje se času lahko smejete, saj v njej hitro in brez napora skuhate različne jedi. Tako vam ostane več prostega časa. Pri kuhanju v mikrovalovni pečici prihranite veliko energije in ohranite več vitaminov kot pri klasičnem kuhanju. ' MIKROVALOVNA PEČICA GORENJE Za nov življenjski slog Smejte se času s časom na račun časa. gorenje Pavle Hafner OD KAIRA DO ASUANA potovanje skozi zgodovino faraonov 5 Arabci ne bi bili Arabci, če ne bi izkoristili priložnosti in nudili turistom male granitne skara-beje. Ni turista, ki si ne bi kupil v spomin figurice. Cena je odvisna od velikosti primerka. Današnji Egipčani znajo izkoristiti to veliko turistično posebnost: tempelj Karnak. Trikrat tedensko zvečer pripravijo prireditev: "Glas in svetloba". Notranjost templja osvetlijo z medlo barvasto svetlobo. Ko se v notranjosti zberejo turisti, napovedovalec po zvočniku pripoveduje zgodovino gradnje templja in o ceremonijah, ki so se vršile v templju v času 2000 let pr. n. št. En dan pripoveduje v angleščini, drugi dan v francoščini in tretji dan v nemščini. Vsakokrat ko govori o kakem faraonu ali bogu reflektorji močno osvetljijo kip, ki prikazuje to osebo ali boga. Občutek imaš, da so kipi oživeli. Sprele-teva te pravi srh. Obliva te kurja polt. Turisti se počasi pomikajo po templju. Ko je predstava končana, te peljejo na tribuno ob svetem jezeru. Naenkrat zagorijo vsi reflektorji. V jezeru se zablešči slika templja Karnak. Slika je veličastna. Če bi umrli faraoni to videli, bi jih božanstvo Oziris, ki daje faraonom življenje v onostranstvu ponovno oživelo, da bruživali v lepoti svoje stvaritve. V hotel smo prispeli utrujeni, da nismo čutili nog. Po večerji sva se s Tonetom Pavčkom samo spogledala. Oba sva mislila na isto in isto želela, nujno požirek vina. Čeprav je buteljka vina zglo draga, priznati moram dobrega vina, stala je 7 egiptovskih funtov, seje izplačalo. Vino je bilo pravo okrepčilo, pijača bogov. Na balkonu sva si privoščila še požirek konjaka. Zjutraj smo morali vstati že ob šestih, sledil je naporen dan. Na Nilu so nas že čakale jadrnice, ki so nas prepeljale preko reke, kjer si bomo ogledali grobišča velikih faraonov v Dolini kraljev. O teh grobiščih sem že mnogo bral in slišal. Še danes pišejo knjige o čudnih dogodkih, ki so se pripetili raziskovalcem in arheologom, ki so odpirali grobove. DOLINA KRALJEV Sprva nas je pot vodila preko cvetočih travnikov in skozi redek gozd. To je območje, ki ga spomladi reka Nil poplavi. Iz redkega gozda smo stopili na puščačvski pesek, ki se je udiral kot novo zapadli sneg. Če potuješ v to deželo, moraš s seboj vzeti visoke čevlje, ki se dajo dobro zavezati. V daljavi sta se nam prikazala dva visoka kipa. Ko smo prišli bliže, smo stali pod mogočnima kipoma, visokima dvajset metrov. To sta bila Memnova kolosa, v zgodovini znana kot govoreči figuri. Ko zjutraj zapiha saharski veter od vzhoda proti zahodu, se kipa piskajoče oglasita. Kamen peščenjak, iz katerega sta kipa izklesana, je od vetra in peska močno načet in veter ustvarja glasove, Čeprav sta velikana že močno poškodovana, je pogled nanju enkraten in veličasten. Do templja kraljice Hačepsut so nas prepeljali z avtobusi. Hoja po puščavskem pesku je utrudljiva. Pred nami je stal mogočen tempelj faraon-ke kraljice HAČEPSUT, imenovan El-Bahami, ki ga je načrtoval kraljičin arhitekt Senemut kot grobnico njenega očeta Tutmazisa, kraljice in njene hčere. Zadaj za templjem, ki je grajen v treh terasah v dolžini 250 m, obrnjen proti vzhodu, se razprostira navpična mogočna kamnita stena visoka 200 m, kot zaščitno ozbzidje mogočnega templja. Prodam Z »•24-820 MflLIOCLflSI @ 27-960 cesta JU 16 APARATI STROJI Prodam industrijski ŠIVALNI STROJ virkop.» 633-042 11753 Prodam BCS 127. »70-032 11761 Prodam rabljeno PEČ za centralno ogrevanje 30 000 kalorij. » 47-800 _11776 Zelo poceni prodam dva črno-bela TV. g 40-024_11778 Prodam 220-litrsko zamrzovalno SKRINJO Ith. » 51 -209 11785 GRADBENI MATERIAL Smrekov OPAŽ ugodno prodam. » 79-563_11646 - Prodam macesnove PRIZME in ne- LOKALI kaj špirovcev, dim. 12 x 14 cm, dolžina 8 m. Mlaška c. 99, Kranj - Mlaka 11741 Prodam KOLO BMX. Jože Rajgelj, Zasavska 43, Kranj 11769 Z 101, letnik 1976, registrirana do aprila 1990, prodam. Metod Pazlar, Sp. Gorje 154 11770 APN 6 ugodno prodam. »68-151, od 16. do 19. ure_11781 Prodam Z 750, letnik 1977. Godešič 10, Škofja Loka, «»633-824 11783 Nujno prodam nov izvenkrmni MOTOR tomos, 4 KM, 20 odstotkov ceneje in MOPED tomos av-tomatik 3 KLSG, izvozni model. Informacije na » 83-611 11787 750, letnik 1980. 11790 Karamboliran GOLF 1100, letnik 1977, prodam. Ogled popoldne. Imširović Mujaga, Samski dom Tekstilindus, Kranj - Stražišče, »21-731_11792 Prodam VVARTBURG, letnik 1980. Informacije na »43-057 11798 Prodam Z 750. » 45-446 Takoj zaposlim PEČARJA. Kotnik, Jaka Platiše 17, Kranj 11793 OBVESTILA POPRAVLJAMO TV sprejemnike. Informacije na » 39-886, od 9. do 16. ure. Se priporočamo! 10308 Po ugodni ceni izdelujemo cementno strešno OPEKO. » 061 /611-575_11675 SERVIS SIP - TRGOVINA! Proda-jamo nove sipove stroje, menjava staro za novo, rezervne dele za sipove stroje, popravljamo kardanske gredi vseh vrst, za traktorske priključke. Prodajamo nove kardanske gredi in rezervne dele. Posredništvo za stare kmetijske stroje in prodaja. Na zalogi imamo na-kladalke, trosilce, kosilnice, silo-kombajne - vse po starih cenah. Delovni čas: od 7. do 19. ure. Informacije na 061/841 -022 11789 11801 Prodam z 101 konfort 1300, letnik OSTALO 1981, neregistrirana. Tompa, Sp. Luša 21, Selca 11803 Prodam zelo ohranjena avstrijski in nemški otroški VOZIČEK. » 42-307 11548 Otroško POSTELJICO, dim. 140 x 70 cm, z jogijem, prodam. g 21-714_11744 Iščem INŠTRUKTORJA za angleški jezik za osnovno šolo, po možnosti že v avgustu. » 80-436 11755 Prodam otroški oblazinjen AvTO-SEDEŽ z varnostnim pasom in špotni VOZIČEK, odlično ohranje-no. » 70-630_ 11757 Prodam otroški VOZIČEK peg in STAJICO, g 77-203_11762 Prodam suho SENO. Zg. Brnik 100, Cerklje_11765 Prodam KNJIGE za I. letnik srednje ekonomske šole. » 42-648 _11772 Prodam stoječo DRVARNICO. Možnost uporabe tudi za vikend. •»52-208 popoldne 11775 Prodam brako PRIKOLICO. Cegel-nica8, Naklo, »48-657 11786 INSTRUIRAM matematiko za srednje šole, za popravne izpite. g 73-208_11794 Prodam otroško POSTELJICO in otroški športni VOZIČEK. Friško-vec, Tatjane Odrove 13, Kranj 11800 Prodam 50 kvad. m. stenske OBLOGE in rezervne DELE za scherf machine. » 57-849 11759 Prodam gradbeno DVIGALO in gradbeno električno OMARICO. » 48-169_11763 Prodam večjo količino suhih smre-kovih DESK, » 79-005 11771 Prodam nov LES za ostrešje, v izmeri 9 x 9 m. Krapež, Štirnova 9, Kranj_11788 TEGULO kanadese, črne barve, 88 kvad. m., prodam. »82-430 11791 Prodam FABIJON. Preddvor 81 _11799 Prodam 1 kub. m MECESNOVIH PLOHOV. «45-672 V Kranju vzamem v najem PROSTOR za mirno obrt. Šifra: TRGOVINA 11796 POSESTI Hribovsko ali gorsko KMETIJO najamemo ali nudimo preužitek, oziroma odkup. Obvezno posedovanje več ha GOZDA. Pisne ponudbe na oglasni oddelek. Šifra: UGOD- NOZAVAS IN NAS_11723 Novo HIŠO, 4 km iz Kranja, pro-dam. Šifra: PETA FAZA 11780 Prodam visoko pritlično HIŠO, 7 km iz Kranja proti Gorenjski. ■g 70-724, popoldne_11784 RAZNO PRODAM Zidano GARAŽO v Tržiču in izredno ohranjeno ter vzdrževano OPEL ASCONO 1.6 S, zaradi selitve, poceni prodamo. Šifra. 50 ODSTO-TKOV TRŽNE CENE_11724 Nov ŠTEDILNIK gorenje (2 + 2) prodam za 450 SM in MOTOR kolibri, star 2 meseca, prodam za 1,5 milijarde. Cvetka Rodoba, Preska 21, Tržič, » 50-177_11742 Prodam ČOLN Beograd šport 2, MOTOR 4.5 KM in brako PRIKOLI CO, dobro ohranjeno, » 50-172 _11748 Ugodno prodam PRALNI STROJ, črno-bel TV, športni VOZIČEK, PREPROGO in KAVČ . Zdenka Ga-šperlin, Planina 71, Kranj 11802 STAN-OPREMA Prodam POHIŠTVO za otroško sobo (pograd z vzmetnicama, 2 pisalni mizi, garderobna omara). »21-016 _11743 Kotno SEDEŽNO GARNITURO, fo-telj, separe, ugodno prodam. » 66-668, popoldne 11782 VOZILA Ugodno prodam GOLF, rdeče barve, letnik 1977. Ul. 4. oktobra 22, Cerklje_11745 Tomos 90 elektronik, registriran do aprila 1990, ugodno prodam. » 52-337_11747 Ugodno prodam karambolirano Z 750. » 51 -669_11749 Prodam Z 101 po delih. » 46-379 __11750 Ugodno prodam DIANO 6, letnik 1979. »22 869_11752 Prodam tomos AVTOMATIK, prevoženih 1.600 km. » 70-185 11758 Prodam Z 101, letnik 1981, registrirana do julija 1990. Joži Brlogar, Tuga Vidmarja 12, Kranj 11764 Prodam Z 101, letnik 1977, motor v okvari. Izidor Demšar, Martinj vrh 32, Železniki, »66-708 11766 Prodam tomos AVTOMATIK, star 1 leto. Cena ugodna. » 87-915 __11768 PRODAM RENAULT 4, letnik 1979, registriran do junija 1990. Ogled možen od 16. ure dalje. Čimžar Visoko 9/b »43-177 ŽIVALI PIŠČANCE, težke, bele, za zakol ali nadaljno rejo, prodajamo od 11. do 15. avgusta. Kokošja farma, Moste pri Komendi 11727 Prodam 4 tedne staro TELIČKO si-mentalko. Voglje 73, Šenčur 11751 Prodam 6 tednov starega TELETA za zakol ali nadaljno rejo. Glinje 3, Cerklje__11773 Poceni prodam 6 tednov stare PSIČKE križance (nemška doga -doberman). Peternelj, Podbrezje 32, Duplje_11774 Oddam PSE - nemški ovčar, brez rodovnika. »58-314 11779 PREVOZNIK GORENJSKE Naklo, Cvetlična 10, telefon: (064) 47-772 Razpisuje dela in naloge VODJA RAČUNOVODSTVA Pogoji: višja izobrazba ekonomske, komercialne ali druge ustrezne smeri in 2 leti delovnih izkušenj ali srednja izobrazba ekonomske ali druge ustrezne smeri in 4 leta delovnih izkušenj Rok za prijavo je 8 dni od dneva razpisa. Kandidati bodo obveščeni o rešitvi razpisa v 8 dneh po zaključenem postopku na zadružnem svetu. KUPIM o EXOTERM KRANJ 64000 KRANJ Kupim enofazni ELEKTROMOTOR, 1.5 kvV. »37-864, Okorn 11740 Kupim rabljen globok otroški VOZIČEK. ® 68-637 11756 Kupim POMIVALNO •3? 22 761 KORITO. 11767 Starejšo kmečko HIŠICO, lahko tudi za adaptacijo, do 40 km iz Ljubljane, kupim. »061/831-398, zvečer 11795 ZAPOSLITVE Zaposlim 3 mlajše delavce, iz Kranja ali bližnje okolici, z veseljem do mesarskega dela m pomožnih del, 1 MESARJA - predelovalca, z vozniškim izpitom C kategorije, 1 NK delavca za priučitev in 1 za razna pomožna dela. Nastop službe možen od 20. 8. do 1. 9. 1989. OD dober - po delovnem učinku. Pisne ponudbe pošljite na naslov: Franc Kalan, Mesarija, Gasilska 3, Kranj ___11471 Takoj zaposlimo upokojenko za ČIŠČENJE gostinskih prostorov, v dopoldanskem času. Honorar po dogovoru. »46-030 11500 Takoj zaposlim ŠOFERJA z B, C, D, E kategorijo, z najmanj 5-letno prakso, na vozilu vlačilcu ali priko-iičarju. Pisne ponudbe z opisom dosedanje zaposlitve, šifra: RE-SNI ŠOFER_11503 Honorarno zaposlim ZIDARJA in DELAVCA. Koritno 5/a, Bled, »78-798 117R4 Odbor za delovna razmerja EXOTERMA, kemične tovarne Kranj, objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1. STROJNEGA MEHANIKA - KLJUČAVNIČARJA (pripravnika) za delo v sektorju za vzdrževanje 2. TEHNOLOGA - KONSTRUKTERJA za delo v sektorju za vzdrževanje Pogoji pod 2: Inžinir strojništva (VI. stopnja), 3 leta delovnih izkušenj in 90-dnevno poskusno delo. Delo pod 1 bomo združili za določen čas za doboopravlja-nja pripravništva, pod 2 pa za nedoločen čas, obakrat s polnim delovnim časom. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh na naslov: EXOTERM, kemična tovarna Kranj, Struževo 66, 64202 Naklo. Kandidate bomo obvestili o izbiri v roku 30 dni po koncu zbiranja prijav. OSNOVNA ŠOLA FRANCE PREŠEREN 64000 KRANJ OŠ France Prešeren Kranj, komisija za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge: 1. UČITELJA GLASBENE VZGOJE za nedoločen čas s polnim delovnim časom 2. UČITELJA GLASBENE VZGOJE za nedoločen čas s polovičnim delovnim časom 3. UČITELJA RAZREDNEGA POUKA za določen čas od 1. 9. 1989 do 31. 8. 1990. 4. UČITELJICA LIKOVNE IN TEHNIČNE VZGOJE za nedoločen čas s poolnim delovnim časom Vloge z dokazili o izobrazbi pošljite v 8 dneh na naslov OŠ France Prešeren Kranj, Kidričeva 49. IZVRŠNI SVET OBČINE KRANJ 64000 KRANJ Na podlagi 37. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, štev. 10/84, 37/85 in 39/86) in 244. člena statuta občine Kranj, je Izvršni svet občine Kranj na seji številka 157 dne, 12. 7. 1989, sprejel SKLEP O JAVNI RAZGRNITVI OSNUTKA LOKACIJSKEGA NAČRTA REKONSTRUKCIJE ŽELEZNIŠKE POSTAJE ŠKOFJA LOKA IN GRADNJE DRUGEGA TIRA 1. Javno se razgrne osnutek lokacijskega načrta rekonstrukcije železniške postaje Škof j a Loka in gradnje drugega tira v območju občine Kranj, ki ga je izdelal Dom-plan Kranj, TOZD Urbanizem, številka UD/266-71/87, oktober 1988. 2. Osnutek iz 1. točke sklepa se javno razgrne v sobi številka 106 Skupščine občine Kranj in prostorih Krajevne skupnosti Zabnice. Osnutek bo javno razgrnjen en mesec po dnevu objave. 3. V času javne razgrnitve bo organizirana javna razprava in sicer v ponedeljek, 28/8-1989 ob 20. uri v Zadružnem domu v Žabnici. 4. Občani, organizacije združenega dela, samoupravne ogranizacije in skupnosti lahko dajo v času javne razgrnitve pismene pripombe in predloge k osnutku lokacijskega načrta. Ta sklep se objavi v Gorenjskem glasu in na oglasni deski v Krajevni skupnosti Zabnica. KMETIJSKA ZADRUGA p.o. 64220 ŠKOFJA LOKA Kmetijska zadruga Škof j a Loka - razpisna komisija razpisuje prosta dela in naloge VODJE KOMERCIALE Kandidati za razpisana dela in naloge morajo poleg z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: — visoka ali višja izobrazba komercialne, ekonomske ali organizacijske usmeritve in vsaj 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delih. Prosta dela in naloge se razpisujejo za mandatno dobo 4 let. Pismene prijave z dokazili o strokovnosti naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi razpisa na sekretariat Kmetijske zadruge Škof j a Loka z oznako »za razpisno komisijo«. Kandidati bodo o sklepu razpisne komisije obveščeni v 15 dneh od izbire. OSNOVNA ŠOLA JOSIP BROZ TITO PREDOSLJE Komisija za delovna razmerja pri Osnovni šoli Josip Broz - Tito Predoslje razpisuje prosta dela in naloge 1. UČITELJA ANGLEŠKEGA JEZIKA s polovičnim delovnim časom za nedoločen čas 2. POMOČNICE V KUHINJI za nedoločen čas Pogoji: 1.: Predmetni učitelj angleškega - nemškega jezika ali samo angleškega jezika. Zaželjeno znanje računalništva. 2. Končana osnovna šola. Nastop dela 1. septembra. Prošnje oddajte v roku 15 dni po objavi razpisa na naslov Osnovna šola Josip Broz-Ti-to, Predoslje. /O ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske Kranj Delovna skupnost Ljubljanske banke, Temeljne banke gorenjske Kranj na podlagi sklepa za delovna razmerja z dne 28. 7. 1989, objavlja dela in naloge 1. PRIPRAVNIKA Z VISOKOŠOLSKO IZOBRAZBO V OKVIRU SEKTORJA SPLOŠNIH POSLOV Pogoji pod tč. 1:VII. zahtevnostna stopnja sociološke, kadrovske ali druge ustrezne smeri Delovno razmerje za opravljanje nalog, navedenih pod točko 1) se sklene za določen čas, za čas usposabljanja za samostojno delo - 12 mesecev. Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev objave pošljite v osmih dneh po objavi na naslov: Ljubljanska banka, Temeljna banka Gorenjske Kranj, Cesta JLA 1, oddelek kadrovsko-socialnih poslov. O izbiri bomo kandidate obvestili pisno v 30 dneh po zaključenem zbiranju prijav. PERILO, VOLNA, POSTELJNO PERILO, ODEJE, NOGAVICE TEKSTILNI DISKONT ODPIRALNI ČAS od ponedeljka do petka od 13 do 19 ure v soboto od 8 do 12 ure tONT OD 7. AVGUSTA DALJE V KRANJU UGODNE CENE Z DODATNIM DISKONT ZNIŽANJEM PRIMSK0V0 m, Mirka Vadnova SFC KOKRA / NOVICE Dl Kamp na Zgornjem Plavžu na Jesenicah Klemen in Primož strežeta v narodnih nošah Jesenice, 7. avgusta - Tudi v lepo urejenem kampu na Zgornjem Plavžu na Jesenicah občutijo slabši turistični obisk kot minula leta. Turistične informacije priporočajo ogled Triglavskega narodnega parka. V zgornjesavski dolini so trije kampi: v Gozd Martuljku poleg hotela Špik, novi zasebni kamp na Dovjem, ki ga vodi Franc Voga, že vrsto let pa je na travniku ob Jesenicah odprt tudi Šrancev kamp z gostiščem in prenočišči. Penzion Šranc s kampom vodita brata Klemen in Primož ki ne prihajajo s šotorsko opremo, pa imamo v penizonu tudi prenočišča. V penzionu nudimo gostom polpenzion, cene v kampu in penzionu pa so take kot v drugih gorenjskih kampih. Letošnji obisk ni najboljši: junija je bilo deževno vreme, nekoliko se je obisk izboljšal julija, goste pa pričakujemo še Šranc, ki takole ocenjujeta le- avgusta in septembra. Precej je tošnjo turistično sezono: »Letos smo se na poletno turistično sezono dobro pripravili in lepo uredili kamp, ki sprejme okoli 50 ljudi. Prostor je namenjen šotorom, prikolicam, zgradili pa smo tudi nekaj hišic, kjer gostje lahko prenočijo. Za tiste, prehodnih, ki so namenjeni na morje in ostajajo dan ali dva. Veliko se jih oglasi tudi tedaj, ko se vračajo, saj je kamp na mirnem kraju in odmaknjen od ceste in hrupa. Žal tako kot povsod drugod ugotavljamo, da se gostom zdi- Klemen in Primož strežeta v narodnih nošah Pred penzionom so gostom na voljo tudi turistične informacije jo cene v kampu previsoke in se jih po našem mnenju kar precej še vedno odloča za divje taborjenje. Nemalo je takih, ki se obrnejo in jih je potem najti na prostorih ob cestah ali na gozdnih obronkih. Gostom tudi vedno svetujemo, kam naj se odpravijo na izlete. Priporočamo jim obisk Triglavskega narodnega parka in smo pred penzionom zato uredili prostor, kjer najdejo tovrstne informacije. Najraje se odpravljajo v tri triglavske doline, Vrata, Kot in Krmo in tudi v lepo dolino Tamar. Vrnejo se zadovoljni...« Kamp Šranc je resnično čist in lepo urejen, postrežba prijazna; Klemen in Primož strežeta v narodnih nošah. Žal pa je že povsod tako, da je letošnja sezona precej slabša od lanske. Zaradi vrsto vzrokov, ki jih pač vsi dobro poznamo.. D. Sedej V igre v sliki Na Bledu je bilo minuli vikend res živahno, v stilu plavanja in veselih iger ob vodi, ki sta jih pripravili televizijski ekipi Ljubljane in Bratislave. Plavalnega maratona na Blejskem jezeru se je udeležilo 440 kaveljcev in korenin, nato pa je bilo še turistično plavanje na 1.000 metrov za blejske goste. -L GLASOVA ANKETA Trzic se dolgočasi Tržič, S. avgusta - Kar zadeva družabno življenje, veselice, zabave, je Tržič presneto dolgočasen. Mimo tradicionalne šuštarske nedelje skoraj ni prireditve, ki bi ogrela in razgibala domačine. Tudi vsakoletnega občinskega praznika doslej niso znali narediti zabavnega in veselega. Zato so skušali letošnjega, da bi tudi tisti Tržičani, ki se ne udeležujejo slavnostnih sej in proslav, vedeli zanj. Začelo se je v soboto zjutraj s tržnim dnem, kar pa ni bilo nič drugega kot kramarski semenj, mnogi mimoidoči so se celo pritožili, da so nekatere stojnice celo za takšno prireditev docela neprimerne. Večer, ki se je prevesil v Tržiško noč, je obetal več: nastop narodnozabavnih in zabavnih ansamblov, kitarista, kantavtorja Vena Dolenca in pevke grške narodne glasbe Klarise Jovanovič, plesne skupine Ekstrem in modne revije. Urša Rožič: »Bolj malo hodim naokrog, med letom grem sem in tja na šolske mladinske plese, vendar kljub vsemu pogrešam zabave v Tržiču. Zal je naše mesto nekoliko bolj razgibano le dvakrat, trikrat na leto, od tega enkrat •/iKpHHnn:: 'M na šuštarsko nedeljo. Današnja prireditev malce razbija to mrtvilo. Bomo videli, kako bo uspela.« i Rami/a Hamzić: »Mladi pogrešamo zabave v domaČem mestu. Če se dogajajo blizu doma, starši nimajo toliko pomi-|§§slekov, ali smemo bi-|ti zraven. Med letom j grem večkrat na šolske plese, med počitnicami pa je glede zabave prava žalost. ; Kakšna bo današnja prireditev, ne vem prav natanko. S plakata ni bilo ravno lahko razbrati, kaj se bo dogajalo.« ~W J Danilo Bertoncelj: f 1 »Svoje čase je Tržič II že imel svoje igre, vr-I tiljake, zabave, pa ' tudi ljudi, ki so hote-% li za živahno družab-I no življenje svojega ■ mesta kaj narediti. II Tudi danes ima Iju-H di, ki so pripravljeni delati, le motivirati i jih ne znamo. Za začetek pač nekateri delamo iz entuziazma. Kasneje bo to dejavnost lahko gnal naprej zasebni interes, ko bo mogoče iz takšnih prireditev tudi kaj iztržiti. Upam, da bomo s Tržiško nočjo popestrili praznik.« Tržič, 5. avgusta - Otroške risbe na asfalt so poživile praznični T ržič. - Foto: G. Šinik Alenka Dolenc - Križaj: »Pol današnje prireditve je že mimo in sicer komerci-alnejši del prazničnega dneva. Resda se pozna, da je kupna moč ljudem padla in da tržne stojnice nimajo ravno izjemnega obiska, toda v atriju je že ves dan vrvež i h videti je, da se ljudje zabavajo. Dogajanje na odru se šele prav začenja: poleg zabave bi radi ljudem nudili tudi kulturo, zato Veno Dolenc, Klarisa Jovanovič, Stane Bitežnik, plesalke in slednjič modna revija, ki vzgaja v modnem oblačenju. Upam, da bo vse to med obiskovalci ugodno odmevalo.« Janez Kavar: »Tržič ^■.iirtd je bil za 5. avgusta vselej zelo prazen. I Razen slavnostne seje in drugih uradnih . prireditev se ni dogajalo kaj posebne-t. Tudi sicer sem do zabavnega življe-\ nja v Tržiču zelo kri-[ tičen: menda zanj ni j dovolj denarja. Upam, da bo današnja prireditev razgibala mrtvilo. Pričakovali smo živahen tržni dan (opazujem ga kot gostinec z druge strani točilne mize), toda med ponudniki je tudi nekaj takih, ki kvarijo vtis.« D. Z. Žlebir Foto: G. Šinik Brhka napovedovalka iz Bratislave in Mito Trefalt V okviru prireditve, ki jo je pre- » našala tudi ljubljanska televizi- y * i7Wnv ja, smo videli strumno gasilsko ▼ vt l^lClUV društvo Kamniška Bistrica... SGP GRADBINEC TOZD Gradbena operativa Jesenice OBVESTILO obveščamo vas, da je izvršena delna cestna zapora Koroške ceste pri gradibišču PETROL - črpalke med križiščem na Zlatem polju v Kranju od 7. 8. do 7. 9. 1989. Gnrjanska godba na pihala in narodne noše v pletnah... V krog in kdo bo boljši... Fotografije: Franc Perdan Še vedno so popularni, Agropopovci, a ne le zaradi muzike, tudi zaradi scenskega nastopa... Vsa tekmovanja so bila zabavna, tudi tale spust... Društvo invalidov iz Kranja sprejema prijave za enodnevni izlet, ki bo 19. avgusta, odšli pa bodo v Kranjsko Goro, na Vršič, v dolino Trente, v Bovec ter k izviru Soče. Invalidi pa se lahko prijavijo tudi na enodnevni izlet v Strunjan 2. septembra in na več poldnevnih izletov na Koroško (Borovlje) v avgustu. Prijave sprejemajo v društveni pisarni na Begunjski 10. Društvo invalidov obvešča tudi, da ima novo telefonsko številko, in sicer 22-712. Na izlet v Škocjanske jame Društvo upokojencev Kranj vabi svoje člane in druge upokojence na izlet v Bistrico, Škocjanske jame in Štanjel, ki bo v torek, 29. avgusta. Ob 6.30 naj se izletniki zbero pred ki- „,**., , * j , * ,«, ~ nom Center. Kok za prijavo je Polepšana Smarjetna gora - Smarjetna gora je, zdaj že z veliko vključno 23. avgust, sprejemajo ve*J° gotovostjo lahko trdimo, postala tisto, kar je nekdaj bila (pri-pa jih kot vedno ob ponedelj- ljubljena izletniška točka) in takšna, kakršno so si Kranjčani več-kih, sredah in petkih med 8. in krat že,e,t- Zdai> ko Jc obnovljena cerkev in ko bodo končana še de-12. uro na Tomšičevi 4. la na cesti, bo Kranj resnično bogatejši ne le z izletniško marveč tudi turistično ponudbo. - A. Ž. - Foto: F. Perdan