Sporaimn mcd fofihanom in Haltjansko ditoĄo. Svetovni zgodov-itshi dogodek. Mesca februarja so se odigrali ter se ge bodo vršili v večnem mestu dotjod- ki, kakoršnih ni bilo v tem mestu od I. 1870. Med Vatikanom — rimskim pa- pežem, ki prebiva v tistem delu Rima, ki se imenuje Vatikan ^— in italijansko državo "ee je sklenil sporazum o rešitvi rimskega vpra- šanja in konkordat (po- godba) med vrhovnim poglavarjem katoliške Cerkve in predstavniki italijanske države. Rim- sko vprašanje je vpra- šanje o svobodi in neod- visnosti vrhovnega po- glavarja katoliške Cerk- ve, ki stoluje v Rimu. Do 1870 je bila najboljše jamstvo za neodvisnost papeža kot poglavarja vesoljne katoliške Cerk- ve cerkvena država, ko- je suvereni (neodvisni) vladar je bil papež. Od 1. 1860 naprej je papež izgubljal kos za kosom svoje države, dokler mu niso naposled Piemon- tezi kot združitelji Itali- je 1. 1870 vzeli tudi Rim. Da ohrani svojo neod- visnost, se je papež u- maknil v Vatikan ter ga od tega častt m več za- pustil. Takrat je nasta- lo takozvano rimsko vprašanje, ki se je s se- danjo spravo med pape- žem in italijanskim kraljem, odnoano njegovim prvim ministrom Mussolini- jem rešilo. Papež je s to doseženo spravo dobil vsaj majhen košček svoje nekdanje države — Vatikan z okolico •— v tej državi pa bo on suvereni, od Italije neodvisni vladar. Poleg tega je tudi sklenjen konkordat z Italijo, v katerem so določene pravice katoliške Cerkve v tej državi. Važnost te sprave, katero je kardinal Gasparri kot papežev državni tajnik v četrtek, 7. februarja, sporočil zastopni- kom tujih držav pri Vatikanu in -o njih svetovni javnosti, in katera jc s podpisom pogodbe v pondeljek, 11. feb- ruarja, postalo dejstvo, je ogromna. Njen pomen ni samo na cerkv-nom po- lju, marveč tudi n» polju svstovne potitike. V ostalpTn hočemo n_krat.ko udsati zgodovino cerkvene države ter dostaviti pregled razprave o rimskem vprašanju po svetovni vojni. Začetek cerkvene države sega daleč nazaj v krščansko starodavnost. Razvijala se je v večstoletnem razvoju ter je obstojala, še predno se je javila s političnimi dejanji. Že v prvih stoletjih, ko so še pagani sedeli na prestolu rimskih cesarjev, je rimska cerkev bila imejiteljica posestva in zemljišča. Ta posest je vedno bolj rastla, ko je cesar Konstantia Veliki z milanskim odlokom leta 313 dal katoliški Cerkvi svobodo. Za tasa papeža Gregorja Velikega okoli leta 600 je rimska Cerkev bila največja posestnica v Italiji. Če prav rimski papež še ni bil auvereni (neodvisni) vladar, vendar je njegova politič na veljava bila zelo velika, Bil je središče rimskoga prebivalstva srednjc Italije, kafero se ni hotelo 8ati podjat*miti od germanskih l.aci.Kobardov — gospodarjev sevenie 'iaiije - in lcl j« tudi hrepenelo po politični osvoboditvl od vzhodno-rimskega cesarstva s sedežem v Konstantinoplu (Bizancu, Carigradu). Suvereni vladar r. svetnem ,oziru je postal rimski papež 1. 754, ko je frankovski kralj Pipin, oče cesarja Karla Velikega, papežu Štefanu II. v posebni pogodbl podelil rimsko ozemlje S obsežnimi pokrajinaml v srednji Italiji sevorovzhodno od Rima kot suvereno državo, Državno svojo posest so papeži tekom stoletij pomnožili, morali pa so voditi težke boje za posamezne pokrajine in za važnejša mesta. Za Casa francoske revolucijc jo cerkveno državo zadel hud udarec. Francozi so leta 1789 v Rimu proglasill • republiko ter papeža Pija VI. odpeljali kot ujetnika v Valence, kjer je naslednjega lota timrl. Njegov naslodnik PiJ VII. se je leta 1800 vrnil ter je zopet postal vladar v nekoliko zmanjšani državi. Napoleon Veliki pa je 1. 1809 papežu odvzel državo, jo proglasil kot del francoske države - pa# peža samega pa dal kot vjetaika odpeljati na Francosko v Fontainebleau (izgovori: Fontenblo). Mir, sklenjen na Dunaju leta 1815 je obnovil cerkveno državo. Propad cerkvene države je pripravilo in dovršilo revolucionarno gibanja italijanskega nacionalizma, ki je hrepenel po zedinjeni ltaliji ter jo jo tudl dosegel. Vodstvo tega gibanja je prevzela severoitalijanska država Piemont ki je papežu početkom 2. polovice 19. stoletja odvzel pokrajino za pokrajino, mesto za mestom. Leta 1861 je ostal* papežu. samo petina njegovih dežel, * vendar pa je še vedno stoloval v RimUj čeprav so Piemontezl že 21. marca 1801 proglasili kot glavno mesto nove zedinjene kraljevine Italije. Francoski cecar Napoleon III. je priznal kraljevino Italijo, vendar je svoje vojaš.vo pustil v varstvo papeža v Rimu, dokler se ne bi papež sporazumcl _. zedinjeno Italiio. Ko je leta 1870 izbruhnila vojna roed Nemčijo in Francijo ter je cesar Napoleon III. odpoklical francosko vojaško posadko, broječo 5000 mož, iz Rima, so piemonteški vojaki pod vods<.vom gene rala Cadorna — oeeta italijanskega voj skovodje v svetovni vojni — 20. seplem bra 1870 zavzeli Rim, in z njim je padel zadnji kos cerkvene države. Cerkvena država je bila močno jamstvo za popolno neodvisnost rimskega papeža kot vrhovnega poglayarja vesoljne katoliške Cerkve. 1/ teh razlogov je nastala in iz tch ra:_. jov je obstala 1100 let. Ko je bila ta država cerkvi odvzeta, se je papež Pij IX. takoj umaknil v Vatikan, kjer je postal ujetnik, da je mogel biti neodvisni poglavar katoli5ke Cerkve. Papež je ostro protestiral proti ropu cerkvene države ter odklonil od italijanske države mu ponujeno odIkodnino v letnem zne»ku 3,225.000 frankov — njegov protest so ob-iovili njegovi nasledaiki, -riasti Leon XIII. in Pij X. Da je tak položaj rim¦kega papeža za Corkev trajno neznosen, se je Jasno pokazalo osobito z& časa svetovne vojne. Ko je Italija vstopila meseca maja 1915 na •trani antante (Anglije tn Francije) v svetovno ˇojno, je v popolnem nanasprotstvu z določili Italijanskega garancij•kega (jamstvenega) zakona z dne 13. maja 1871 prisilila zastopnike driav pri Apostolski stoliei ˇ Vatikanu, da so zapustili Rim ter se nastanili t Švici. Tako je bilo •bčevanje med papežem ter škofi in veiniki osrednjih si. — to je Nemčije in Avstro-Ogrske — prekinjen, p oložaj rimskega papeža je bil negotov, odvisen od samovolje italijanske vlade, torej nedostojen za poglavarja katoliške Cerkve. Papež Benedikt XV. je proti temu odločno protestiral. Te razmere so v Berlinu in na Dunaju vzbudile gotoTe nade na rešitev rimskega vprašanja v smisln osrednjih sil", kakor da bi se dalo to vprašanje rešiti proti Italiji. Osobito na Dunaju so so te nade dalje časa vzdrževale. Še v zimi 1917-18, po italijanskein porazu pri Kobaridu in njemu sledeči zasedbi velikega dcla Venecije se je nadvojvodinja Marija Jožefa, mati cesarja Karla, razgovarjala z znanim nemškhn državnim poslancem Erzbcrgerjem o tem-le načrtu: papež naj zapusti Rim ter se naseli v Benelkah kot glavnem mestu nove cevkveno države, ki naj bi se iočila od Italije. Izid svetovne vojne je svetu tiokazal staro dejstvo, da se rimsko vprašanjv. ne da rešiti brez Italije, Se nianj proti Italiji. Prva štiri leta po koncu svctovne vojne se uradna Italija ni zavodala velikega pornena tega vpraaanja, raarveč so vse italijanske vlade, katerim so po vrsti načelovali Orlando, Nitti, Giolitti, Bonomi in Facta, nadaljevale staro italijansko politiko predvojne Ttalije. Z vstopom fašizma v italijansko vla do 1. novembra 1922 se je stvar začela spreminjati v smeri sporazumevanja z Apostolsko stolico. Izpočetka je Mussolini se moral boriti proti ekstremnim (pretiranim) elementom v fašizmu, ki so izvrševali nasilja proti katoličanom. Fo umor Matteottija (socialističnega poslanca) 1. 1924 je nastopila kriza v fašizmu, katera je radikalne elemente v stranki potisnila v ozadje. Od 1. 1925 je Mussolini začel povse drugo cerkveno politiko, to je, politiko } jliževanja Cerkvi. njenim načelom in nje nim zahtevam. Vlada je storila pozitivne ukrepe v prid katoliški veri: 1. verouk so je vpeljal in pospeševal v šolah, osnovnih in srednjih, in tudi med vojaštvora; 2. križ se je vppstavil v šola, bolnišiiice in sodne dvorane; 3. duhovnikom so se plačo povišale, mnogo duhovnikov je bilo imcnovanih za občinske predstojnike ali njihove nameat nike. Papeževi odposlanci: kavdinal Merry del Val pri proslavi sv. Frančiška v Asisiju 1. 1926 in kardinal Boggiano pri evharističnem kongresu v Bologni 1. 1927, so bili od državnih oblasti in vojaštva nad vse slovesno sprejoti. Začeli so se zasebni razgovori med zastopniki fašizma in katoli?kimi krogi o rešitvi rimskega vprašanja, to je, vprašanja rimskega papeža in njegove neodvisnosti. Ko se je 20. september — dan padca Rirna v piemonteške roke —tudi 1. 1927 slovesno obhajal od kraljev sko italijanskega Rima, je »Osservatore Romano« — poluradno glasilo Valikana, kakor se kratko imenuje Apost, stolica radi svojega stanovališča v Vatikanu — stopilo na plan ter je 23. septerabra poudarilo, da ima .inaska vprašanje mednaredni značaj. To naglašanje ja fašistovske kroge hudo presenetilo, in ro teinbloj, ker je papeški drž. tajnik kardinal Gasparri med vojno l. 1916 izjavil, da Vatikan za rešitev rimskega vprašanja ne želi posredovanja ino zemskega orožja. Dna 13. oktobra je vatikansko glasilo ugotoviio, da se mora cerkvena država, čeprav v maleia obsegu, vpostaviti, naslednji d&n pa je zopet poudarilo mednarodni značaj rimskega vprašanja ter je ugotovilo, tia m papež ne more odpovedati svojemu naddržavnemu stališču. Papež ne more vzeti politike ene države kot podlage za svoje sklepe. Papcž na more ter tudi nikdar ne bo postal domaii kaplan ene države. Ta izja« va ie hudo razborila f»- Bistovske poglavarje. V uradnem listu fašistovske stranke »Foglio d'ordine« z dne 20. oktobra je izšla ugotovitev, da Italija ne raore in noče odstopiti nobeden, še tako majhen kos svojega ozemIja za to, da se vpostavi zahtevana cerkvena država, pa naj si bo še tako raajhna. S temi izjavami so bile javne razprave o tem vprašanju končane. Nadaljevali pa so se zasebni, po.uradni m nazadnje uradni razgovori v največji tajnosti ter so se končali s tem, da se je napravil sporazum ter sklenil konkordat med Apostolsko stolico in italijaneko državo. V pondeljek, 11. februarja, je bila v lateranski palači, kjer je od 1. 314 do 1. 1304 biJ sedež papežev, ob dvanajsti uri na slovesni način podpisana pogodba. Podpisala sta jo lz srebrnega tintnike z zlatima peresima, ki ju je darovala rimska občina, kardinal Gasparri ko* zastopnik papeža. in Mussolini kot zastopnik kralja. S to politično pogodbo kakor se izjavija v uradnem poročilu. se je rešilo in odpravilo rimsko vprašanje, sklenil konkordat kot ureditev razmerja vere in Cerkve v Italiji, in sklenil se je tudi dogovor, ki končno urejuje finančne (denarne) odnošaje med sv. Stolico in Italijo. — Ko je bil podpis izvršon, so bogoslovci, ki so stali na desnem krilu dvorane, zapeli Tedeum, na levem krilu so fašisti zaklicali svoj: Eja, Eja, Alala. Nato je uradnik stopil pred vrata pa.ače in razdelil tiskano poročilo. Opoldanski zvonovi so zado neli, rimskega vprašanja ni bilo več. Papež PiJ XL Papeževa mati. f&«\ Panešev oča. fiivPapei v svoji pisarnL