DELAVSKA POLITIKA
Izhaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto. Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice : Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo.
Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socialne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.—, za inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 1-4.335.
Štev. 4
Sreda, 13. januarja 1937
Leto Xii
Kakor bogata nevesta
V	vseh mednarodnih projektih in Pogajanjih, ki se tičejo Evrope, srednje, vzhodne in jugovzhodne, se nanašajo bolj ali manj tudi na našo Jtfzavo, in sicer kot članico male an-ante ali balkanske zveze. Temu ni zrok le vpliv naše države z ozirom a te zveze, ampak glavno geogra-lcni položaj države, nje naravna d .a ter nje pomen kot balkanska rzava, ker je večja in meji takore-K°c na vse interesne sfere mednarodnih vplivov ali direktno ali po svojih zvezah. Na Italijo s soseščino }”]}a morju, na pot Anglije v Indijo, airektno na Nemčijo, ki išče svoje terese v Avstriji, na Čehoslova-® Fm’ na Ogrskemi ter sploh na znodu. Najpomembnejša država na alkanu in s svojimi zvezami močno zbuja razne ljubimce, kako bi si Prilastili nje ljubezen in lažje slajše uživali sadove.
Snubci prihajajo. Snubijo direktno in indirektno. Vendar ni vseeno, kakšen je ženin. Dober mora biti, mož mora biti, pošten miora biti, da % njim brez skrbi sklenemo zvezo. Orne oči so zapeljive, sive varljive. Ne ene ne druge ne morejo biti od-iočevalne. Odločilna more biti le Poštenost, značajnost in pripravljenost za skupno skladno življenje.
Vse to smo povedali v slikah, ki naj nam kažejo pot, po kateri hodimo, ce hočemo obvarovati svojo ne-zavisnost v državi in v mednarodni politiki enakovredno komponento. Naša zaveznica more biti le demokracija, demokratične države, ker od njih sinemo pričakovati, da bodo tudi v zvezi z nami sodelovale de-*etično. In, če že to v današnjih ^o-Podarskih razmerah in okolici ni velik!!'0n,Ta mogoče, potem morajo
stvn i- . .ni^kracije nam' dati jam-
re n ‘^ktivne varnosti, brez kate-
Še dosedanjih izkušnjah nobeni
sehi*»° navidez miroljubni državi s
um h T ^Šternom ne moremo za-
vsai/h6rue n^'*1 Potika nestalna in vsak dan bolj agresivna.
Pitawt!J,Zmi-S? ekstre|ni v službi ka-kateri n^ kG .prijadral do višine, v In fačiV • 6 Zmeljite reforme, vanip +'m 111 PraiXa °b'ika za reše-Pri rpv ,effa- pro^enia kapitalizma. Koča ?evafJU teKa Problema je mo-današnS r?cr™krat,člla reforma po bi in , Hz l. pa revolucija, ki iz 10dr, ^n,le lzvest' neznane tajne Zato 2 e >zn^ene sile narodov.
S^hSSS®f^racuJkf^JelTei;
odnošaji ’ ŠLf. d.rža.vlli in družabni le v prid S?, m 'spreminjajo ne stva, ampak v
fašizem vodi dru*h„ !Va’ ^	'
anarhije, katere ^ "a ™*ra"Je Predvideti. m>sledice je težko
. Naša država mora • i • *• izbrati demokracijo X V ^varnns!, da izgubi
^Tedsednik čehoslovaške renuhii
»bisec spomladi jUgU; Jo uradno, najbrž maja meseca.
nec jt,rememba nemške ustave? Koška ^ni'arja se baje izpremeni nem-ment n«Va' Odpravljen bo parla-stavniiTjinff P°stane kancler (predalov rir^ a.ve^' Hitler pa dobi navest	Nemška vlada to
diktaturi v£Tf !ie’ vsekakor Pa J'e ak Parlament v napotju.
Pojemanje konjunkture v revirjih TPD
Zopet praznovanje
Zimsko izboljšanje konjunkture v revirjih Trboveljske premogokopne družbe je naenkrat ponehalo. Med tem, ko so bili naši rudarji še prejšnji teden polno zaposleni, so dobili sedaj napoved dveh praznovalnih šihtov. Izredno mila zima in ne ve-
mo še kaj — pravijo — je povzročilo ta nenadni padec konjunkture. Rudarji zopet gledajo vsi zaskrbljeni v temno bodočnost. Iz tega dejstva je dovolj jasno razvidno, da prav nič ne držijo besede tistega velikega gospoda, ki je prišel iz
Beograda v Trbovlje na volilni shod, kjer je med drugim rekel: »Rudarji, če ste sedaj bolje zaposleni, je to' naša zasluga, ker smo TPD dali večja naročila.« Sedaj pa vidimo, da so večja naročila odvisna le od zime in ne od gotovih gospodov.
Amnestija za manjša kazniva politična dejanja
Amnestija tiskovnih deliktov in izrečenih zapornih kazni do 12 mesecev
»Službene Novine« z dne 11. t. m. objavljajo ukaz kraljevih namestnikov o amnestiji:
a) Amnestirana so vsa kazniva dejanja po čl. 5, 6, 7, 8, 9, 19 in 20 zakona o zaščiti države in § 320 kazenskega zakona, ki so bila izvršena do dneva ukaza o pomilostitvi, ne glede na to ali se je sodni postopek že pričel ali ne in ali je bila sodba že izrečena ali ne;
b) odpuščena so vsa kazniva dejanja po zakonu o tisku, ne glede na to ali je sodno postopanje v teku in sodba izrečena ali ne.
c) kazen se briše osebam, ki so bile od civilnih sodišč obsojene na zapor do največ enega leta ali na globo Din 500. Kdor kazen presedeva ali je globo že deloma plačal, se mu briše ostanek. Izvzete so kazni, izrečene na privatno tožbo radi žalitve ali klevete. Amnestija je pogojna za dobo treh let, ako v tem času pomiloščenec ne izvrši nobenega zločina in nobenega prestopka ali prekrška iz koristoljubja. Osebam, ki so bile poleg zaporne kazni obso-
jene tudi na denarno, se briše samo zaporna kazen;
d) delno se zniža kazen osebam, ki so bile obsojene na več kot 12 mesecev zapora. Briše se največ polovico kazni. Pri osebah, ki poprej še nisoi bile obsojene radi zločina in takih, ki prestajajo lažje kazni, znaša odpust kazni več, kot pri onih, ki so obsojeni na ostrejše kazni. Dosmrtna robija se spremeni v 20 let robije, pri čemer se vračuna že pre-stana kazen;
e) od pomilostitve pod t. a) so izvzete osebe, ki so bile obsojene tudi na izgubo državljanskih časti ali javne službe, od amnestije pod
a,	b, c in d pa osebe: 1. ki so bile kot javni nameščenci obsojeni radi podkupnine; 2. ki so pobegnile v inozemstvo ali se skrivajo in se do dneva tega ukaza niso javile oblastem; 3. ki so obsojene radi vohunstva.
Od pomilostitve pod e) in d) so izvzeta kazenska dejanja po čl. 1 in 2 zakona o zaščiti države in po §§ 307, 308, 309 in 310 k. z. •
Župan v Lodzu — socialni demokrat
V središču tekstilne industrije je poljska reakcija dobila najhujši udarec
V	poljskem industrijskem mestu Lodzu so pri občinskih volitvah socialni demokrati dobili večino. Za župana so izvolili bivšega socialistične poslanca Norberta Bartlickija, ki je bil v znanem brestovskemi procesu obsojen na tri leta ječe. Poljska žlahta je takrat zaprla 19 social-
nodemokratičnih kandidatov in nekaj drugih, da opozicija ne bi zmagala. Seveda je te ljudi tudi obsodila. Kakor pa izvolitev župana v Lodzu dokazuje, zmaguje le pravična stvar, vsako nasilstvo pa propade.
Pred energičnimi ukrepi v Španskem vprašanju Blokada — Španije?
Italija in Nemčija očividno zavlačujeta rešitev vprašanja nevme-šavanja v špansko vojno. Izgovarjata se, da naj londonski odbor reši vprašanje nevmešavanja. Nasprotno pa prihajajo poročila, da nemško in italijansko vojaštvo vsak dan izkrcavajo v Španiji.
Angleška in francoska vlada sta sklenili poslati nemški in italijanski vladi kratko noto s vsebino: »Ali sta obe vladi pripravljeni brezpogojno ustaviti pošiljanje prostovoljnih vojaških oddelkov v Španijo ali ne in do kdaj hočeta to prenehati.«
V	nadaljnjem zagovarja Anglija blokado Španije. Legalna španska vlada ne soglaša s to namero. Nerazumljivo je namreč, zakaj nai^ bi Španijo blokirali, ker so tam pričeli vojno nacisti s pomočjo italijanskega in nemškega fašizma in s tem zanetili vojno v drugi državi. Upornike, Nemčijo in Italijo, kakor tudi Portugalsko se mora smatrati v tem primeru za napadalce in le proti
njim bi bile opravičene najstrožje sankcije, ne pa proti napadeni državi in legalni vladi.
Spor radi Naroka
Razen tega pošilja Nemčija vojaštvo v španski Maroko ter hujska Marokance v francoskem Maroku.
Angleško in francosko vojno brodovje je odplulo na kraj in je sedaj le še vprašanje, kako bodo potekli razgovori in kakšne koncesije ponujata Anglija in Francija Italiji in Nemčiji, da izpremenita svojo špansko taktiko. Če se sporazum ne doseže, utegne priti do konflikta, ker bodo Francozi hoteli braniti Maroko. Anglija pa svoj vpliv v Sredozemskem1 morju.
Nemški komunist Thalmann, ki je
v zaporu zaradi požiga parlamenta in veleizdaje, ne da bi mu mogli dokazati krivdo, bo obsojen na dosmrtno ječo, ker se noče odpovedati komunizmu.
Tuji delniški kapital v jugoslovanski industriji
Poročali smo, kako je delniški kapital udeležen v jugoslovanskem gospodarstvu. Danes priobčujemo pregled tujega kapitala v našem gospodarstvu. V tujih rokah je za 4821 milijonov dinarjev delnic, ki so vplačane v gotovini za 2200, v kreditu (z blagom) pa za 2621 milijonov dinarjev. Vštet ni kapital v trgovini in transportu. Od tega kapitala je
francoskega	za	963.1	mil.	Din
angleškega	«	827.2	«	«
švicarskega	«	675.6	«	«
Zedinj. države	«	538.5	«	«
čehoslovaškega	«	518.7	«	«
italijanskega	«	444.1	«	«
avstrijskega	«	297.6	«	«
belgijskega	«	210.9	«	«
madžarskega	«	183.9	«	«
švedskega	«	107.8	«	«
nizozemskega	«	78.9	«	«
nemškega	«	54.9	«	«
ostalih držav	«	286.0	«	«
Skupaj znaša vsota tujega kapitala 5181 milijonov dinarjev, ki ije v glavnem naložen v najbolj »produktivnem« gospodarstvu, v rudarstvu in v bankah.
Va2no, ker se tako navduSeno pripravljajo na vojno
Strahote zadnje svetovne vojne
Nikdar dovolj ne poudarimo, da vsaka vojna donaša strahote. Vsaka vojna je katastrofa za človeštvo in tembolj, čimi »modernejša« je. Za-harov, verižnik z orožjem1, ki je hodil od države do države, kazoč na sosedne države, kako se oborožuje-jo, da je prodal več morilnega orožja, je sicer umrl, toda ima agilne naslednike, kakor kaže tekma v oboroževanju in vojno hujskanje.
Za primer nam je poročilo o živ-ljenskih žrtvah svetovne vojne. Po dunajskem poročilu je bilo v svetovni vojni pobitih 8.538.000 ljudi, ranjenih je bilo 19,000.000. Od ranjencev jih je pa pomrlo doslej okoli 15 milijonov in je danes vojnih invalidov le še 4,247.000. Povzročitelji svetovne vojne imajo torej na svoji črni vesti najmanj 23.5 milijonov človeških življenj v najlepši dobi med 18. in 40. letom starosti.
Taka je bilanca svetovne vojne; kakšna utegne biti ta v novi, tehnično na moritev še bolj pripravljeni vojni?
Kdo more še biti za novo vojno, ki ne spoštuje po božji podobi ustvarjeno človeštvo?
Novi ravnatelj Osrednjega urada za socialno zavarovanje potrjen. Minister socialne politike je potrdil izvolitev Radovana Matjašiča za generalnega ravnatelja SUZORa.
Branilci Madrida odbili ofenzivo
generala Franca, ki je napadel s slino premotjo
Ofenziva generala Franca, ki je napadel na fronti Villafranca—Po-zuela—Humera zapadno od Madrida v smeri proti severovzhodu proti cesti, ki vodi iz Madrida proti Esco-rialu, je zaustavljena. Franco je vrgel v boj vse razpoložljive sile, zlasti »plave Marokance«. Po/ silnih naporih in strašnih žrtvah na ljudeh in materijalu je sicer napredoval v širini 25 kilometrov — ker so se re- ' publikanske čete umaknile iz prve bojne črte v drugo, da izbegnejo ne-
potrebnim/ žrtvam — sedaj pa je tudi te njegove ofenzive konec. Nasprotno, novejša poročila povedo, da so vladine čete že začele s protinapadi na tem delu fronte, v nameri, potisniti sovražnika v njegove izhodne postojanke.
Očividci pravijo, da ofenzive takega obsega v španski državljanski vojni še ni bilo. Franco je koncen-' triral na prej omenjenem odseku silne množine artiljerije; nemški in italijanski tanki so napadali v kolo-
nah in letiala so v rojih krožila nad bojiščem, obsipajoč postojanke vladinih čet z ognjem iz strojnic in z bombami.
Izgube branilcev so znatne, vrste napadalcev pa domala decimirane.
Napadi generala Franca na ostalih odsekih pred Madridom so se razblinili v nič.
Na baskiškem bojišču napredujejo vladine čete.
D&tna ut svetu
V	rudniku Trepča so rudarji stopili v stavko. Okoli 580 rudarjev je ostalo v jami. V stavko so stopili zaradi odpusta nekega delavca, kakor poročajo meščanski listi. Trdi se, da niti organizacija, niti Delavska zbornica o nameri delavstva nista bili obveščeni.
Bata v Jugoslaviji. V letu 1936. so Batine trgovine v Jugoslaviji porasle od 410 na 515, število prodanih čevljev pa od 4.3 na 4.7 milijonov parov. Izdelalo se je 1935. 1. 4,110.000 parov, 1936 pa 5,190.000 parov čevljev. Celotne investicije Bate v naši državi znašajo 107.7 milijonov dinarjev.
Poziv za vlaganje davčnih napovedi. Davčne oblasti pozivajo k vlaganju davčnih napovedi pridobnine, posebnega davčnega dodatka po čl. 59/11, samskega davka, splošnega in skupnega davka na poslovni promet in luksuznega davka pavšalcev za davčno leto 1937 in dohodka, ki je zavezan rentnini. Več na oglasnih deskah davčnih uprav, kjer se tudi dobe za to potrebne tiskovine. Napovedi je treba vložiti do 31. januarja 1937, sicer sledi kazen.
Na svetu imamo 50,000 dnevnikov. Po amerikanski statistiki imamo na svetu 50.000 dnevnikov. Na Islandskem imajo na 100.000 prebivalcev 18 dnevnikov. Na drugem mestu je Švica, ki ima 340 dnevnikov na 4 milijone prebivalcev. Dalje imajo dnevnikov razvrščene po številu na prebivalstvo (na 100.000). Amerika 2263, Anglija 1363, Nemčija 1200, Francija 357, Španija 250, Holandska 85 in Italija 81. — Ta števila nam povedo, koliko bi pomenilo to časopisje za kulturo, sporazum med narodi in svetovni mir, če bi bilo V pravih rokah in vse služilo tem namenom.
Kino in duševno bolni. Na kliniki za duševno bolne v Moskvi so u-gotovili, da je mogoče uoprabljat1 filme kot sredstvo za zdravljenja 'duševnih bolezni. Bolniki, ki prisostvujejo/ kino-predstavam, postanejo navadno izredno mirni. Seveda morajo biti filmi temu primerni. (Filmi, ki jih včasih vidimo v naših kinematografih, bi utegnili človeka napraviti norega.) — V svrho študija sedaj tudi filmajo duševno bolne, kadar dobe napad.
Delavska kulturna zveza „VzaJamnost“
bo imela v nedeljo, dne 17. januarja t. 1. s pričetkom ob 9. uri dopoldne v Trbovljah v dvorani »Delavskega doma« svojo
I. redno glavno skup-Slino
s tem-le dnevnim1 redom:
1. Otvoritev in pozdravni govori.
2. Izvolitev komisije za verifikacijo mandatov in izvolitev novega zvezinega odbora in nadzorstva.
3. Poročilo zvezinega odbora in nadzorstva in glasovanje o absolu-toriju.
4. Revija »Svoboda«.
5. Podzveze.
6. Volitev novega odbora in nadzorstva.
7. Samostojni predlogi društev.
8. Razno.
Na predvečer 16. januarja prire-de naša kulturna društva v Trbovljah družabni prosvetni večer z lepim sporedom.
PRIREDITVE
Pevski zbor pekovskih pomočnikov v Mariboru priredi v soboto, dne 30. januarja t. 1. v Gambrinovi dvorani svojo tradicionalno predpustno veselico. Na sporedu J0 zborovo petje, šaljivi nastopi in ples. GoO' ba prvovrstnega salonskega orkestra. Prijatelji prijetne zabave vljudno vabljeni. Odbor.
Ali sl ie poravnal naročnino? Ako ie nefst©rJ takoj svojo dolžnosti
Kakšni so izgledi Španske vlade?
Bivši avstrijski vojni minister in vodja republikanskega Schutzbunda, sedaj brigadni general v španski armadi, s. Julij Deutsch, piše v pismu prijatelju J. Braunthalu, souredniku praškega »Sozialdemokrata« v Londonu o položaju v Španiji tako-le:
»Prvi naval nacističnih generalov na legalno vlado se je razbil takore-koč ob golih prsih vladinih pristašev. V prvih mesecih meščanske vojne je bila tehnična premoč vsekakor na strani fašistov.
Čim dalje pa je trajala vojna, tem bolj se je izboljšava! položaj v korist republikanske vlade. Danes je po trudapolnem, težkem delu organizacija republikanske armade že toliko napredovala, da je skoro v vseh ozirih enakovredna vojski nacističnih generalov, v gotovem pogledu pa jo celo nadkriljuje. Med tem, ko se republikanska vojska hitro izpopolnjuje, moralna vrednost nacistične vojske z vsakimi dnem bolj in bolj opada. Nacistični generali so svojim vojakom govorili, da gre le za navaden sprehod proti Madridu, ki bo v nekaj dneh, najkasneje v par tednih zaključen. Namesto tega traja boj sedaj že šest mesecev — in še vedno ni mogoče reči, kdaj bo .končan. Nacisti na ta razvoj duševno niso bili pripravljeni.
Tudi v strateškem/ oziru njihov položaj nikakor ni ugoden. Glavni napad fašistov je bil naperjen proti Madridu. Manj iz vojaških, kot pa iz političnih razlogov. Generali so pač domnevali, da bodo z zavzetjem glavnega mesta postali gospodarji vse dežele. Zato so- proti vsem logičnim pravilom vojskovanja vrgli vse razpoložljive sile proti Madridu. Do vrat samega Madrida je še nekako šlo, tu pa so naleteli nacisti na nezlomljiv odpor vladine vojske. Tega odpora nacisti doslej niso mogli zlomiti in ga najbrž tudi v bodoče ne bodo miogli.
Vojska nacističnih generalov je zašla pred Madridom v zagato, ker je prodrla predaleč naprej. Sedaj ni v stanu, niti da tvega odločilni naskok na mesto, niti se ne more umakniti brez težkih izgub. Poleg tega sta boka te armade nezavarovana. Ta položaj postane za Franca kaj lahko usodepoln.
V	goratem predelu fronte severno od Madrida se vodi pozicijska vojna. Bil sem službeno na tem odseku. Izgloda mi približno tako kot svoj čas na avstrijsko-italijanski fronti med svetovno vojno. Boj se vodi za vsako ped zemlje, ne da bi imeli eni ali drugi zaznamovati večje uspehe. Da bi med zimo tod nastopile kakšne izpremenibe. ni verjetno. Moramo si predočiti, da poteka fronta v višini do 2500 m, kjer v globokem/ snegu niso mogoče nobene operacije večjega obsega.
Zato je tem pomembnejše, da so na enem delu goratega terena, v Biskajskem odseku, začele vladine čete z uspešno ofenzivo in kljub mrazu (— 12 C°) in snegu napredovale proti jugu. Naše čete stoje sedaj okroglo 50 km severno od Bur-gosa v bližini mesta Victoria. Ofenziva se nadaljuje in ogroža glavne preskrbovalne centre nacistične vojske.
Na jugu Španije se v zadnjih mesecih fronte v glavnem niso premaknile. Ker fašisti ne morejo pro-
dreti, se maščujejo na ta način, da bombardirajo' odprta mesta iz zraka. Ta bombardiranja so z vojaškega stališča posmatrano, popolnoma brezpomembna, ker ne prizadenejo fronte, ampak oslabele starčke, žene in otroke, ki žive v zaledju. Nezaslišano grozodejstvo bombardiranja odprtih mest se upira človečanskemu čutu nekaterih delov Francove armade. Ponovno so že izjavili nacistični ujetniki, da se španski letalci branijo bombardirati španska mesta.
Znaki razpadanja Francove armade se očitujejo vsak dan bolj. Ako bi bil Franco navezan samo na Špance, davno že bi bilo konec kr-voprelitja. Na mesto Marokancev, ki so, kakor izgleda, že izčrpani, so stopili Nemci in Italijani.
Ako bi se demokratičnim silam v Evropi posrečilo’, prisiliti obe fašistični državi, da se odrečeta vmešavanju, bi bila vojna v Španiji v par tednih zaključena. O tem sem na podlagi lastnih opazovanj na bojišču trdno prepričan.
Te ugotovitve pa nalagajo vsem demokratičnim in socialističnimi silam v Evropi:
da skrbe za to, da ne bo politika nevtralnosti navadna španska stena za politiko vmešavanja fašističnih sil. Ali so vse države nevtralne ali pa nobena. To pričakujejo možje, ki se bore v Španiji, od ostale Evrope.«
Tudi Štajerska — »Ostraum«
Za rasno čistost vneti nemški fašizem ni v pogledu zarobljenja slovanskih manjšin prav nič natančen. Tako piše »Ostraum«:	»Strnjeno
nemško ozemlje ima na vsej svoji vzhod/ni meji take, njemu blizu stoječe po/sebne plemenske skupine, večinoma slovanskega porekla, ki se priznavajo k nemški kulturni skupnosti, počenši od Memela, preko Gornje Šlezije, do vindišarjev na Spodnjem Štajerskem in Kranjskem,, ki so na južnem Štajerskem prišli pod tujo (!) državno nadoblast.« — Torej bi ijih kazalo »rešiti«. Kajti: »Spričo teh dejstev se moramo zavarovati proti temu,« da bi o pripadnosti vindišarjev »odločali objektivni znaki krvne pripadnosti in govorice.« Rešitev tega problema, krajevno vzelto, je mo/goča ola ta način, da se vodstvo narodnih Slovencev na Koroškem že enkrat loči od ljubljanskega sistema in gre potem samostojno koroško pot, ki je v okviru zgodovinskih dejstev edino mogoča.« T. j. koroški Slovenci naj likvidirajo.
O nemštvu v Sloveniji
piše »Ostraum«:
»Nemško skupino, je številčno težko določiti. Mogoče jo /je še 50 tisoč. K temu pa je treba prišteti še okroglo 150.000 narodnih Slovencev in mogoče 300.000 vindišarjev, ki vsled svoje tisočletne bližnje povezanosti z nemško kulturo postajajo visokovredna narodnostna miedplast in jih radi njihovega tujega jezika nikakor ne gre enostavno prištevati k tujemu narodu.« Potem pravi »Ostraum«, da je slovensko nemštvo
Francoski desničarji in ljudska fronta
Desničarji in kapitalisti pravijo, da so ljudske fronte zarota proti redu. V praksi pa prav desničarji tvorijo fronte proti socialistom. Tak primer imamo v francoskem volilnem/ okrožju La Palice. Za odstopiv-šega socialističnega poslanca so bile nadomestne volitve in vsa desničarska buržuazija je glasovala za radikalca, da s tem1 prepreči izvolitev socialističnega kandidata, kar se ji je posrečilo. Radikalec je dobil 11.660 glasov, socialistični kandidat pa 10.049. Politika desničarskega razkrajanja ljudske fronte pa s tem ni dosegla uspeha, ker so radikali v ljudski fronti in je socialistična stranka itak po glavnih volitvah dosegla v več okrajih pozitivne volilne uspehe.
Londonski mesarji so se te dni bogu. Londonski mesarji so se te dni podali v slavnostnem sprevodu v cerkev sv. Sepulchhe k zahvalni službi božji, ker so po dvajsetletnem prizadevanju, z božjo pomočjo seveda, dosegli, da je magistrat izdal prepoved prodajanja mesa ob nedeljah. Najbrž bi bili mesarji še morali čakati na nedeljski počitek, da ni lansko leto London postal — rdeč. (Ja, ta prešmentana rdeča nevarnost!)
(novo narodoslovje op. ur.), ki se je opiralo na Graz, izgubilo svoje narav/no središče in je ogroženo. Oropano je svojega doma v Celju, podružnice Kulturbunda so razpuščene in k temu je prišla sedaj šie omejitev svobodnega razpolaganja z zemljišči v 50 kilometerski mejni coni. S slovenskimi nacionalnimi voditelji se o teh stvareh da razgovarjati samo na ta način, da se jih opozori na — pravice, ki jih uživajo Slovenci /na Koroškem, čeprav gre v bistvu le za nemško zavedne vindišarje. Ti imajo 70 do 80 društev in popolno svobodo kulturnega udejstvovanja. Na enak način urediti nemško manjšinsko vprašanje na Spodnjem Štajerskem, ostane protizahteva za bodoča leta.
•
Kakor vidimo, bo ples pričel takoj, čim bo zastava kljukastega križa pokukala izza Karavank.
To pa naj ne moti idile bratstva nacionalno zavednih Slovencev in nemškega fašizma. Kaj za to, če jih bo ta fašizem čez par let krstil za nemškega duha prepojene vindišarje in v svojem, »Drang nach Ost/en« zahteval prestavitev mejnikov.
Gripa razsaja. V Ameriki in zlasti v južni Angliji nastopa gripa letos epidemično. V Angliji je dobra četrtina ljudi obolela. Najhujše razsaja bolezen v Londonu. Gripa ni najnevarnejša. Gripa se pa pojavlja tudi v Jugoslaviji, v Zagrebu in na jugu ter tudi nam najbrže ne prizanese. Varovati se je prehlada in ne hoditi v družbe in gnječe.
Nemški fašistični „Drang nach Osten"
je usmerjen tudi preko jugoslovan’ skega ozemlja
(Konec.)
7g naših luaiev
Trbovlje
Bratovska skladnica, podjetje Dukič in gospod Križnik
Kakor so svoječasno nacionalisti pri Podjetju Dukič ob raznih volitvah terorizi-raa delavce, tako so se pri zadnjih občinskih volitvah krščanski socialci, na čelu neki priganjači g. Križnika zelo trudili, da »i Dukičevi delavci pripomogli k zmagi JRZ v Trbovljah.
Metode, ki so se jih pri tem posluže-so.Pa bile v veliko škodo Bratovski SKladnici. Forsiralo se je zaposlitev čim vec delavcev, ne da bi se vršila kontrola m .delavci zavarovani pri Bratovski sk adnici ali ne. Tako je bilo večje število aelavcev zaposlenih pri podjetju Dukič, Kateri sploh niso bili zavarovani, ne za bo-*n’pn? za nezgodo, tem manj še za starost. Fri tem je utrpela Bratovska sklad-čake 1Zpade^ na zavarovanju, ki gre v tiso-
tak5n° So delavski zaupniki zaznali za tove ,nezaltonito stanje, ki se ga je z go-koralc ni Prikrivalo, so takoj podvzeli jih rK-^ se mora*° vse delavce, ki se Rrain i. *n zaposluje, tudi zavarovati pri zann?^S ■ Vadnici. Ker pa niso prišli pri iih	vsi	oni delavci v poštev, ki so
Arjf)i,Prot6ktorji g. Križnika iz agitatoričnih Po d0^ or?ira'i> zato se ie začelo udrihati da _ Iavskih zaupnikih, češ, oni so krivi, ie f ,, avcev ne zaposli. O. Križnik pa se da ' k S>am prav nesocialno izrazil, rekoč, .b°He, če so delavci zaposleni, pa če-i niso nikjer zavarovani, srvi^iJe sospod Križnik pokazal svojo rušit; ? s- ,an in je tako pomagal podjetju mnn , .°.clalno zakonodajo, ki veleva, da rovan kSa^ zaPoslen delavec tudi zava-šil iBn+Zj- bo!ezen, nezgodo in starost. Vr-Prikrito agitacijo proti delavskim Pmkom, ki so stali na braniku delav-ega zavarovanja in Bratovske skladnice.
, Bratovska skladnica preživlja največjo Krizo. Podjetniki se poslužujejo vseh mogočih načinov, kako bi se izognili tem dolžnostim. Če pa še takozvani zastopnik pojmuje socialno zavarovanje tako, da ga podjetnik lahko sabotira, potem je zares težka borba za to važno zavarovanje rudarjev. Včasih je še g. Križnik tudi kaj govoril o sanaciji starostnega zavarovanja rudarjev. Toda rudarsko delastvo res ne more verovati v resničnost takšnih obljub, ako Pa vidi, da se dovoljuje in hote ali nehote zagovarja osnovna kršitev rudarskega socialnega zavarovanja.
Zagorje ob Savi
Razno. Na rudniku se je zopet pričelo s Praznovanjem sihtov. Za prihodnji teden , sta napovedana kar dva praznovalna dneva. “7 .Pri nas imamo tudi nekega kozjega vampirja, ki ga nikakor ne morejo vloviti. — Med prazniki se je pojavil pri nas nov tip beračev. So to neki belo uniformirani ljudje s križem na hrbtu, ki hodijo v trojkah od hiše do! hiše beračit. • ■ '•	•>,
 Na tihem se vrši prav huda borba med »Ju-trovci« in »Slovencem«. Trudijo se oboji, Kdo bo globlje pognal svoje korenine v na-oatio telo. Ampak te korenine jitn teme-spodjeda »Delavska Politika«, ki je aše gore list.
*obrei|e pri Mariboru
daji, nnrnSl10 predavanje o socialni zakono-zaciip tn1.11 kulturne in strokovne organi-sohotn J delavskega tiska se bo vršilo v uri v 'h	nl- s Pričetkom ob pol 20.
ss Hr n0ran' gostilne Renčelj. Predavata lavk-p' „ .e‘sman in Petejan. Delavci in de-’ Pridite v polnem številu.
Mežica
PonTelfi"?* Pljedavanie o socialni zakonodaji,
ga tisk-o strokovne organizacije in delavske-
m.	bo	vršilo v nedeljo, dne 17. t.
Tof.	ob 9- uri dopoldne v gostilni
Delavci davata ss' dr- Reisman in Eržen. VC1» Pridite vsi.
bilo*?«
— 4 ^Praznovanje. Ob koncu leta je Prestane (?I,levn,m rokorn razglašeno, da Pomanjkanj „ v livarni in strugami radi bili delavci 7"aro,ei1- Prve dni januarja so delkov. Sedaj n°sfni pri inventuri teh od-ostali brez zasliši, do menda do 18. t. m. jev in okrogl0 3oka- Prizadetih je 11 livar-vsekakor hud uda.-ftruKariev- lo ie za nje ec sredi zime.
Kamnik
Gospodje, ne bodite
Zadnjič smo poslali na T • ,;>išeJ0 nam: ske Politike« dopisnico, j.lirec'ništvo »Delav-šti zamešala v predal’tetk*a ?e na po' spodje pri tisti fronti so nn? nt,e“'
Prali in namesto, da bi j0 na° dopisnico Uam naenkrat poslali lepo pis‘Itln vrni,i’ so nas vabijo na sodelovanje. i ate' nar ?ozabiti Priložiti čekovnih položni ni" ročnino. Gospodje, menda mislih 5a Dl delavci v »to te in« Kamniku tako z* Da x ,ni’ da ne znamo ločiti tetke »fronte«' Wn h* bi se nazivala »Liudska fronta«’ imen^ , ,!!adl k°P>rajo revolucionarna nič; °d »Delavske Politike«. Pa ne bo lov' na°tte. že tuorab k°d drugod poizkusiti
Ljubljana
Za pokojninsko zavarovanje nameSIencev
Danes, v sredo ob pol 20. uri bo v veliki dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti veliko zborovanje vseh privatnih nameščencev za razširjenje in izboljšanje pokojninskega zavarovanja za zasebne nameščence. Dolžnost vseh
Izkušnje delavstva v tovarni za pliš F. Eifler v preteklem letu. V minulem letu se je po dolgotrajnem spanju prebudilo tudi naše delavstvo. Prišlo je končno do spoznanja, da se je treba zganiti proti krivicam, kajti kjer ni tožnika, tam tudi ni sodnika. Spoznalo je, da mu nihče ne bo dal njegovih pravic, ako si jih samo ne bo priborilo, spoznalo je, da je tudi ono, čeprav majhno po številu, vendarle delec delavskega razreda in da je le v organizirani skupnosti in v delu vsakega posameznika za to skupnost naša moč in naš uspeh. Pristopilo je skoro korporativno v Splošno delavsko strokovno zvezo. Ustvarjen je bil temelj delu za boljšo bodočnost. Prvo leto organizacije je za nami. Bilanca je sledeča: bilo je mnogo dela in požrtvovalnosti, pa tudi nerazumevanja in nedelavnosti, mnogo nesebičnosti, pa tudi nekaj egoizma in malo častihlepja, bilo je mnogo neustrašeno-sti, pa tudi strahu, bila je borba, uspehi in neuspehi, bile so žrtve, pridobili pa smo bogate izkušnje. Kjer je delo, tam so tudi napake, kjer je borba, tam so tudi žrtve.
Sodružice in sodrugi! Ako tudi ne bi ničesar dosegli, izkušnje, do katerih smo prišli, so bile vredne borbe. Danes se do potankosti poznamo med seboj, vsakdo je
trgovskih, drugih privatnih nameščencev, zobotehnikov in izprašanih strojnikov je, da se zborovanja udeleže ter pokažejo, da so solidarni in nepopustljivi v obrambi svojih eksistenčnih pravic.
imel priliko, da je spoznal tudi samega sebe, vsi pa smo se lahko prepričali na lastne oči, da je za dosego naših pravic treba sodelovanje nas vseh in vsakega posameznika, da je naša moč le v naši enotnosti, v trdni in brezhibni organizaciji, da pa se naša usoda ne odločuje samo med zidovi naše tovarne. Zatorej, naredimo ob vstopu v novo leto sklep: proč za vselej z malenkostmi, s prepirčki, razprtijami, samoljubjem in užaljenostjo. Stran s strahopetnostjo, z malodušjem in obupovanjem nad trenot-nim neuspehom. Vsega naenkrat se ne da doseči, ako pa je v organizaciji kaj gnilega, tedaj ne bomo dezertirali, ker s tem škodujemo največ sebi, najmanj pa onemu, radi katerega bi dezertirali, temveč bomo tudi tu prijeli za delo, da bomo z združenimi močmi z lahkoto izvršili operacijo. Vsi brez izjeme na delo, na vztrajno delo, na plemenito medsebojno tekmovanje za skupnost, za dvig in proc'«t organizacije! Vsak stori svojo dolžnost! Niti koraka nazaj, temveč samo naprej! Kujmo si trdno in vztrajno boljšo bodočnost! Ako se bomo dosledno držali tega sklepa, tedaj bomo lahko rekli: žrtve niso bile zastonj! Druž-nost! — Tekstilec.
Harlbor
Za pomoino akcijo
Mestno poglavarstvo poroča, da se je pri pregledu seznama darovalcev Pomožne akcije za siromašne sloje mesta Maribora, je na vpogled v socialno-političnem
Studei
na kaline!
»ncl pri Mariboru
Stud^dUl'nH^Sa5slt0 društvo, podružnica
PiesTTdvnr u -1	jan-	1-	»Kmetski
Začetek ob 19 urf e az v Studencih.
ki
uradu mestnega poglavarstva, ugotovilo, da se je dosedaj 222 darovalcev odzvalo pozivu predsednika mestne občine. Ker je bilo lansko leto 378 darovalcev, je torej od teh, ki so lani prispevali, 156 v zaostanku. Le ako se bodo brezposelnim in siromašnim nudila potrebna sredstva za življenje, se bo preprečilo toli nadležno beračenje. Uporaba nabranih sredstev se vrši ekonomično in je vsaka zloraba izključena. O vsakem podpirancu se vodi točna evidenca. Za delo sposobni se zaposlujejo pri javnih delih, kjer je ta čas zaposlenih'168 delavcev, večinoma družinskih očetov, dočim se ostalim (za delo nesposobnim) nudijo podpore v obliki življenskih potrebščin, t. j. prehrane, nabave najnujnejše obleke, perila, obutve, plačila najemnine itd. Vodstvo Pomožne akcije vabi dosedanje in nove darovalce, da vsaj tekom tega meseca naka-
Pred priključitvijo mariborskega otoka mestni občini. Mestna občina je sprožila predlog radi priključitve Mariborskega otoka, ki sedaj leži v območju kamniške občine. Kamniška občina ima od tega otoka lepe dohodke, pa takorekoč nobenih izdatkov, ker celo za vzdrževanje ceste na otok skrbi mestna občina. — Kamniška občina protestira proti zahtevi mestne občine, da se otok priključi mestu. Najbrž pa s protestom ne bo uspela. Na uspeh bi mogla računati samo v tem slučaju, ako bi preko-masacija občin bila odvisna od volje prebivalstva prizadetih krajev, [zgleda pa, da ta določila zakona o podeželskih in mestnih občinah še vedno niso stopila v veljavo, ker neprestano čujemo o novih prekomasa-cijah. ^9 u.	........ d.«
h. . «—	«. Spor, ki ga utegne roditi
ta zadeva in o katerem bi končno morala razpravljati upravna sodišča, obeta postati še zelo zanimiv.
Toliko prahu kot sedaj ne požro Mariborčani niti poleti. Ceste so dobesedno zavite v oblake prahu. Ker radi mraza cest
žejo svoje prispevke mestni blagajni, Slomškov trg 11 (tel. 22-60), morebitne natura-lije pa socialno-političnemu uradu, Rotovški trg 9 (tel. 27-54).
*
Rezultat letošnje prostovoljne nabiralne akcije za pomoč brezposelnim potrjuje naše mnenje, ki smo ga povedali že pred leti, t. j. da pomožna akcija ne more živeti od dobrovoljnih prispevkov. Namesto, da bi bogati prispevali v sorazmerju s svojim premoženjem, se navadno odkupijo na zelo cenen način s tem, da darujejo za navadnega zemljana razmeroma veliko vsoto denarja,- v resnici pa samo neznaten drobec tega, kar bi lahko dali. Da se zagotovi potrebna sredstva pomožni akciji, bi bilo treba uvesti davek na premoženje.
Do tega pa se zdi še daleč. Saj smo še nedavno tega čitali, da hočejo v državi ustanoviti poseben fond za zimsko pomoč, v katerega bi moral prispevati vsak delavec in nameščenec en ali dvodnevni zaslužek letno.
ni mogoče polivati z vodo, bi bilo umestno načeti vprašanje, koliko bi stalo oljenje vsaj glavnih prometnih žil.
Šolski poduk v novozgrajeni šoli v 5. okraju je pričel 11. t. m.
K naši notici o silvestrovanju, v kateri smo pisali, da tudi mariborsko silvestrovanje ni^ poteklo brez pretepanja in bušk, nam sporoča predsedništvo mestne policije, da mu o kakšnih takih dogodivščinah ni ničesar znano. To je popolnoma točno. Znano je, da se razračunavanja v »zaključenih družbah«, čeprav v kakšnem javnem lokalu, navadno zaključijo brez intervencije po-licjie, kar pa seveda nič ne spremeni na dejstvu, da je ta ali oni ob priliki takega razračunavanja odnesel buške in podplud-be. Z našo notico smo hoteli samo ugotoviti, da se take nekulturne zadevščine dogajajo ne samo na deželi, ampak tudi v mestu, samo da se na deželi za vsako stvar izve, v mestu pa marsikaj ostane nepoznano ali pa ve o tem le ozek krog ljudi in »prijateljev«.
Rudarji svinčenega rudnika na predavanju
Vzgled: Uspehi čeških rudarjev
Črna, 7. januarja.
Po skoro enoletnem presledku je priredila podružnica »Zveze rudarjev« v Črni zopet predavanje o socialni zaščiti v sredo, dne 6. januarja. Sneg, ki je začel zjutraj naletavati, je sicer nekoliko zadržal rudarje, a z malo zakasnitvijo so vendarle napolnili obširno dvorano gostilne Knez.
Kot posebno značilno moramo zabeležiti, da so prišle v lepem številu tudi naše sodružice, ki se v črni že vsa leta prav živo udeležujejo delavskega strokovnega in kulturnega delovanja. Sodružice v črni so lahko vzgled drugim krajem.
Predavanje je otvoril s. Hribernik Ivan, predsednik »Zveze rudarjev« v Črni.
Sledila so predavanja s. dr. Reismana,
V. Eržena in Adolfa Jelena o naši zakonodaji socialne zaščite, nalogah delavskih zaupnikov, ki jih bodo letos volili tudi rudarji za 3 letno funkcijsko dobo ter o vlogi strokovne organizacije in delavskega tiska v splošnem delavskem pokretu.
. v dokaz, da neprestana predavanja v tej smeri niso samo prazne besede, so rudarji to pot lahko videli na primeru uspehov bratske češke organizacije »Svazu
horniku«, zveze rudarjev v Češkoslovaški republiki. Samo ta zveza ima sedaj preko
21.000 članov, ki so v preteklem letu zbrali na članskih znamkah za svojo blagajno skoro 3 milijone Kč, t. j. okrog 4 milijone Din, a njihovo celotno premoženje znaša okrog 3,500.000 Kč, to je skoro 7,000.000 Din.
Poleg ogromno razširjenega delavskega tiska v Pragi, »Prava lidu«, ki je izšlo za novo leto kar na 30 straneh, imajo rudarji tam tudi svoj strokovni list »Nazdar«, katerega so izdali v 1 letu v enem milijonu
400.000 izvodih.
Podpora nezaposlenih je tam tako skrbno in podrobno izvedena, da je prispevala država za podporo brezposelnih rudarjev 3,175.155 Kč, a zveza sama je dala iz svojih sredstev za podporo svojih nezaposlenih članov 1,129.964 Kč.
Sanacija bratovskih skladnic
Najvažnejše pa so dosegli češki rudarji s sanacijo svojih bratovskih skladnic, za kar prispeva država s podjetniki in konsu-menti letno 155,000.000 Kč, a rudarji le 1% svojega zaslužka, to je 9,000.000 Kč. Češki
Kranj
Smernice bodočega občinskega gospodarstva
V zvezi s shodi JRZ, ki so se vršili po vaseh, priključenih mestni občini, se je vršil 5. t. m. na Primskovem v Gasilnem domu gospodarski sestanek, na katerem je začasni župan g. Češenj poročal o občinskih zadevah. O važnih vprašanjih, ki so deloma že godna, deloma pa še odvisna od dela novoizvoljenega odbora, je g. Češenj med ostalim poročal sledeče:
Nova šola je najvažnejše vprašanje, ki pa bo v 14 dneh urejeno; gre samo še za denarna sredstva. Proračun nove šole znaša 9 milijonov dinarjev, toda skušalo se ga bo znižati na 6 iriilijonov dinarjev. Šola na Primskovem naj bi še nadalje ostala in naj bi bila to nekaka kmečka nadaljevalna šola, dočim bi bila nova šola v mestu tip meščanske šole, baza za 'nadaljnje šolanje. Vodovodno vprašanje tudi dela hude preglavice in ga bo zaenkrat težko povoljno rešiti. Prvo, kar ni bilo zvezano z velikimi stroški, se je naredilo:	spoj vodovoda
Voklo—Prebačevo. Drugo, kar ho vezano s stroški 10 milijonov dinarjev, bo spojitev s preddvorskim vodovodom. Vendar pa se to vprašanje pri vladi v Beogradu ne zgane z mrtve točke; to je posledica dosledno izvedenega centralizma, ker drugače bi bilo mogoče taka vprašanja rešiti v Ljubljani. Gre se namreč za odobritev podpore, ki je za graditev preddvorskega vodovoda potrebna. S tem v zvezi je bila za dobavo vodovodnega materijala razpisana licitacija in naročilo je dobilo neko podjetje »Vareš«, čeprav so bile Strojne livarne v Ljubljani, kakor se zatrjuje, dakaj cenejše. Da se to ni upoštevalo, je vzrok v tem, ker so merodajni faktorji »menili«, da je to inozemsko podjetje. Vodno omrežje se je v pretečenem letu razširilo tudi na Brdo, vendar pa se občina ni obvezala dajati vode. Ako vprašanje ne bo pravočasno rešeno, občine ne bo zadela nobena krivda, ako bodo ostali na Brdu brez vode. Glede regulacije pridejo v poštev predvsem Primskovo in čirčiče. Graditelji novih hiš se že v naprej opozarjajo, da v lastnem interesu pazijo na eventuelne neprilike, ki jih utegnejo zadeti vsled regulacije. Komasacija se je izvedla z izrednimi ukrepi; preko odbora se je izvršil plebiscit, potom katerega se je prebivalstvo z ogromno večino izreklo za priključitev. V vseh industrijskih krajih so delavske kolonije in industrijska podjetja spojena pod skupno občinsko upravo; le kranjska občina te socialne reforme dolgo ni mogla razumeti. Vprašanje starostnega zavarovanja in minimalnih mezd je na tapetu in občina ho morala skrbeti, da zaposli brezposelne; priskočiti pa bo treba na pomoč onemoglim, ki bodo kljub starostnemu zavarovanju (ki ga obljubljajo) potrebovali občinsko pomoč. Tudi vprašanje za zaščito dece bo moral rešiti bodoči odbor. Kar se tiče Primsko-vega, bo treba urediti lepše ceste, ki vežejo kraj z mestom. Razmišljati bo treba tudi o napravi hodnika, ali zaenkrat se bo treba še zadovoljiti z dobro nasuto cesto. Tudi razsvetljava je vprašanje zase, ali o vsem tem bo mogel sklepati šele novoizvoljeni odbor, ker znaša primanjkljaj v zvezi z izvršeno priključitvijo že itak okrog 70.000 Din in ho treba dobiti naknadni kredit. — Ob zaključku županovega poročila je posestnik Kosnik opozoril na potrebo razširitve vodovodnega omrežja in postavitev par vodnih hidrantov, kateri so neobliodno potrebni v slučaju kakšnega požara. Obenem je sprožil vprašanje glede-občinskih cest in vprašanje stalne zaposlitve bivšega občinskega tajnika. Po tein pa se je prišlo na volitve kandidatov, ki bi eventuelno prišli v poštev pri bližajočih se volitvah. Izmed 4 odbornikov in namestnikov sta bila izvoljena po dva delavca in po dva kmeta, katerim je bilo soglasno izrečeno zaupanje pod pogojem, da se ne vežejo z nobeno politično stranko, najmanj pa z JRZ. Nato je g. župan zagotovil, da bo za volitve postavljena izrecno gospodarska lista. Ker pa se je na shodih JRZ (glavni govornik g. dr. Megušar) od določenih kandidatov zahtevalo, da vsak vstopi v stranko ali pa da se mora odreči kandidaturi, nam ni razumljivo, ali bo poleg te »gospodarske liste« še oficijelna lista JRZ? Možnost pa je, da bo tudi več kandidatnih list, ker delavci, kmetje in obrtniki bodo morali biti zelo oprezni, da se jih z davki ne bo preveč pritisnilo in bodo morali skrbeti za to, da bo skupna gospodarska lista zmagala. — Mi bi ob priliki lahko še podčrtali nesoglasje, ki srno ga ugotovili: dočim je g. župan zadovoljen z režimom, so delavci in kmetje drugačnega mnenja. Ker pa je bil v svojem poročilu še kolikor toliko objektiven, imejmo o »uspehih« in »zaslugah« še nadalje vsak svoie mnenje._________________________________
rudarji so s tem za svojo starost prvič v zgodovini tudi za bodočnost popolnoma oskrbljeni. In mi?
Pa tudi druga češka socialna zakonodaja o kolektivnih pogodbah in odpuščanju delavstva je zasigurala varnost službovanja rudarjev.
Kaj takega je moglo doseči le delavstvo, ki ve ceniti silo organizacije in delavskega časopisja.
Rudarji v Črni so se strinjali z govorniki in obljubili tudi v črni napraviti enkrat za vselej red: Vse v organizacijo, vsak, ki dela, mora imeti tudi delavski časopis, ki je v črni itak že dobro razširjen.
Prijavilo se je 32 novih naročnikov »Delavske Politike«
Jesenice
Znamenje našega časa. Predzadnja številka jeseniškega glasila JR Z oz. katoliške akcije, polmesečnika »Na mejah«, objavlja sledečo vest: »Komunistična propaganda se je začela zajedati že celo v naše Šolstvo.
Te dni je bil izključen iz obrtno nadaljevalne šole na Jesenicah učenec Zugovic, ker je med šolskim odmorom součencem razlagal, da je bil tudi Kristus komunist. Smatramo, da je bil ta korak vodstva obrtno nadaljevalne šole zares umesten, ker se že dalje časa čuti, da v razredih obrtno nadaljevalne šole ni vse v redu. Naša šola nikakor ne sme bitj propagandno sredstvo za materialistični komunizem.« Menimo, da skoro ni potreben komentar niti k temu poročilu niti k takim korakom. Mi in vsak trezno misleč Slovenec vemo dobro, da so take razlage, o kakršnih govori gornje poročilo, povsem nedolžna stvar in da lahko v mnogih knjigah čitamo, da je bil Kristus po svojih naukih eden izmed prvih socialistov ali komunistov, kakor pač kdo hoče ter da so prvi kristjani v katakombah, pa še tudi pozneje živeli v strogo komunistič nih občinah. S* ' - * r*~'r t. u’+t W /-W
. .	,	f,/ in Ii1<4 ( I	|-f f H?..
(t «oie Tudi mi vemo, da vladajo V jeseniški obrtno nadaljevalni šoli zelo čudne razmere in da je razposajenost ter neugnanost nekaterih vajencev že preko vseh mer, toda na tak način se temu ne bo odpomoglo. Tako poročanje nas spominja vse preveč na bajko o nekom, ki je imel slabo vest, pa je povsod videl strahove. Celo v lastni senci!
Ledene ceste. V zadnjih dneh je toplo solnce deloma stopilo sneg. V četrtek je deževalo, v petek pa se je zopet zjasnilo in shladilo, vsled česar se je na jeseniških cestah napravila poledica. Vse ceste pokriva nekaj cm debela ledena plast in Jeseničani so oni akrobatje, ki morajo hoditi po teh cestah, ki večinoma vse vodijo navzdol ali pa navkreber. Nihče se ne zmeni za to, da bi ceste posul, da bi led razkopal ali kaj uredil. Niti občina, niti hišni posestniki. Vsi čakajo menda kot pravi pregovor: Bog ga je dal, bog ga bo vzel! Novo ustanovljena policija na Jesenicah naj bi pozvala hišne gospodarje, predvsem pa občino, da se napravi na cestah red. Mi se samo čudimo, kako morejo Jeseničani te razmere, ki bi delale čast Aljaski in Grenlandiji, tako mirno prenašati. Napravite že vendar red!
Mlekarska zadruga Rateče - Planica naznanja, da dostavlja mleko edino le za svojo poslovalnico v Lampetovi ulici 3 na Jesenicah ter nima z g. Prinčičem nikakih poslovnih stikov več. — Rateče-Planica, 8. januarja 1937.
Plul
Zopetna otvoritev delavske dvorane.
Dvorana v poslopju mestne občine, ki ie bila od razpusta »Svobode« od oblasti za-tvorjena, je sedaj zopet izročena našemu delavstvu v uporabo in sicer delavskemu prosvetnemu društvu »Vzajemnosti«. Dvo-rano bomo otvorili v četrtek, dne 14. j&-nuarja t. 1., ko bo ob 17. uri (5. uri popoldne) zopet predavanje o delavski zaščitni zakonodaji in sicer radi tega ob tej uri, da se bodo lahko udeležili vsi delavci tovarne Pirich in Petovie, ki stanujejo oddaljeno in sicer ne morejo prihajati na večerna predavanja. Govorila bosta ss. dr. Avg Reis-tnati in urednik Adolf Jelen ki ^ pripeljeta v Ptuj že s popoldanskim brzovlakom, tako da bodo lahko delavci dobili že tudi pred predavanjem potrebna pojasnila na morebitna svoja vprašanja. Skrbite vsi, da bo udeležba res polnoštevilna.
{run ori Prevaljah
To ie zavednost. Marsikje opažamo, da delavci iz kakega malenkostnega vzroka, največ radi komodnosti, ne prihajajo na svoja predavanja, kjer bi zvedeli svoje najvažnejše zaščitne zakone. V Crni pa so minulo sredo prišli na predavanje rudarji, Ki so imeli do 4. ure zjutraj nočni šiht, prisil večinoma šele ob 5. uri domov, a po 9 uri so bili že na predavanju. Iakšna požrtvovalnost je pa že posnemanja vredna zavednost, katero bi si želeli povsod med pro-letarijatom. Upamo, da bodo v nedeljo, dne 17 januarja tudi rudarji v Mežici pokazali vsaj toliko zavednosti in tudi prišli v takem številu na svoje predavanje. Sodrug in sodružice iz Črne mislijo celo obisKati ob tej priliki Mežico in napraviti tja izlet na predavanje. Imamo res zadoščenje, da lahko tudi take vesele novice sporočamo iz rudarskih revirjev.
Koroika Bela
Izjava In preklic.
Podpisani Noč Anton, posestnik in tov. delavec na Kor. Beli štev. 24, obžalujem in preklicujem, kar sem na dan obč. volitev, dne 6. decembra 1936 pred obč. hišo na Kor. Beli rekel, zlasti, da je g. Erlah Ivan, posestnik in tov. delavec na Slov. Javorniku štev. 20, vtaknil od cementa v žep 1.200 Din, s čemer sem mu očital, da je v
Za vajeniško zašiito
Pred konferenco o vajeniškem vprašanju
V bližnjem času se bo sestala konferenca javnih institucij, katerim je poverjena skrb za zaščito vajencev. Delavski zastopniki potrebujejo čim več materijala za to konferenco, da bodo lahko tem uspešnejše podprli svoje predloge.
Zlasti naprošajo javnost in vsakogar, ki hoče sodelovati oz. se zanima za to akcijo, da zbira materijal in sporoči vse slučaje o prekomernem delovnem času vajencev in vajenk. Saj delajo ponekod celo 12, 16 in več ur dnevno. Navesti je treba ime vajenca in mojstra, pri katerem dela. Važno je, če odgovarja delavnica ali obrat higijenskim predpisom. Ugotoviti je treba tudi, kje prenočujejo vajenci, posebno po pe-
karnah, kjer nimajo mnogokrat niti stanovanja, ampak prenočujejo po kotih, zaviti v prazne vreče. Nekateri vajenci spe naravnost na golih tleh, po kleteh in podstrešnih prostorih, izpostavljeni prepihu in mrazu. Ponekod delajo vajenci in vajenke tudi ob nedeljah. Nekateri vajenci in vajenke prenašajo in prevažajo predmete, ki so za njihovo telesno rast mnogo pretežki, kar neugodno vpliva na fizično moč in razvoj mladoletnega in nedoraslega vajenca. Zelo koristno bi bilo. ako je mogoče podpreti navedbe s fotografskimi posnetki.
Materijal sprejema tudi uredništvo »Delavske Politike«, ki ga bo dostavilo poklicanim faktorjem.
Priietek pogajanj za kolektivno pogodbo s Kranjsko industrijsko druZbo na Jesenicah
V soboto, dne 9. t. m. so dobili zastopniki strokovnih organizacij od KID v pregled osnutek za novo kolektivno pogodbo. Pogajanja za novo pogodbo se bodo pričela v torek, dne 12. t. m: v Ljubljani in bodo trajala najbrž do petka, potem se bodo pa v pondeljek, dne 18. t. m. spet nadaljevala. Predlog za novo kolektivno pogodbo je napravljen na povsem novih temeljih. Poleg temeljnih mezd so zdaj na novo predvidene: osebne usposobljenostne doklade, dalje skupinske doklade in akordi. Glavno obravnava pogodba skupinske doklade, ki delijo vse delavstvo po delu na osem skupin (kategorij), ki imajo doklade od Din 4 do Din 0.25 na uro ali od Din 32.— do Din 2.— na dan oz. dnino.
Akordi bi bili samo 15 odst. nad temeljno mezdo. Predvidene so tudi družiirske doklade po Din 1 80 na otroka in dnino. Ni pa nikakih stanovanjskih doklad, niti ne govori pogodba o drvih In premogu. Upati je, da se bodo vse sporne točke, ki jih bo najbrž precej, uredile na pogajanjih, vendar bo najbrž treba pogodbo1 preurediti iz temeljev. Na ta način, kakor je sestavljena zdaj v osnutku, ne bi nikakor prispevala k pominenju med delavstvom, nego bi najbrž razvnela vse osebne ambicije. vsa sebična stremljenja in vse klečeplazstvo med onimi, ki so termi dostopni. (Stvar smrdi po rajhov-skem sistemu. Op. ur.) To pa nika-
kor ni v interesu složnega sodelovanja med delavstvom in podjetjem, ki ga tovarna v zadnjem času tako rada naglaša in tako želi. Mi smo prepričani, da bosta tako sodelovanje, kakor tudi sporazumi pri pogajanjih dosežena in da bodo zastopniki delavstva znali obvarovati delavske interese in doslej priborjene delavske pravice, podjetniški zastopniki pa naj bi upoštevali vse pravične in poštene zahteve delavstva in njegovih predstavnikov. Prepričani smo tudi, da bo po sporazumnem podpisu kolektivne pogodbe prenehala sedanja napetost v podjetju in apeliramo zlasti na podjetje, da stori vse, da se sistem, ki vlada zdaj nekaj mesecev v podjetju, odstrani in se vse sporne stvari uredijo na manj priganjaški in diktatorski, pa na bolj človeški in socialni način. O poteku pogajanj bomo poročali.
DelsvsKl pravni svetovalec
Ali s« more rimski katolik ponovno poročiti?
Koroško.
»Delavskem pravnem svetovalcu« v št.
2, »Delavske Politike« z dne 6. januarjai v katerem smo navedli, da se more rimski katolik z nova poročiti samo na ta način* ■ ako prestopi v pravoslavje in ipravoslavno cerkveno sodišče njegov zakon razveže. Dodali smo, da je to ipravico imela tuidi staro-katoliška cerkev, da pa ji je bila odivizeta.
Od merodajne strani smo dobili dodat" no pojasnilo, v katerem se potrjuje, da ni manjkalo poizkusov, da se starokatoliškemU cerkvenemu sodišču odvzame pravo sodnostt glede razvoda zakonov, da pa se to ni (posrečilo, čeprav je bilo nekaj sličnega že objavljeno. Naiprošeni smo, da uigotovimo:
»Starokatoliško cerkveno sodišče ima še vedne' pravico razvesti zakon, toda je formalni postopek nekoliko drugačen, kakor pa v pravoslavni cerkvi.«
Kdor želi tozadevnih pojasnil, naj se obrne na delegata duhovnega sodišča staro* katoliške cerkve v Celju g. R. Jošta. •
»Slovenca« pa prosimo, da ponatisne tudi ta naš odgovor, kakor je priobčil prvega.	■; i
Zaslužek rejenke (Leše)
Vprašanje: Neka moja znanka, ki je stara sedaj 18 let, je bila pri nekerri kmetu kot rejenka. V zadnjih letih je oprava ljala vsa dela kot vsaka druga delavka, od^ nosno služkinja, pa ji kmet ni ničesar plačeval, češ, da je rejenka in da ji ne gre mezda. Ali more zahtevati primerno mezdq za zadnja tri leta?
Odgovor:	Rejenec nima napram
redniku po zakonu nikakih pravic. Vendar lahko traja rejensko razmerje le toliko ča-^ sa, dokler je rejenec za delo nesposoben in se še ne more sam preživljati. Ko postane za delo sposoben, preneha po našem mnenju rejensko razmerje in je treba rejenca presojati enako kot vsakega drugega delavca, odnosno hlapca. Ima torej pravica do primerne mezde, kolikor ni bila višina mezde dogovorjena ali pa izrecno določeno, da bo delal pri gospodarju brezplačno^ Mezdo lahko iztoži le za tri leta nazaj.
Celje
KINO .METROPOL', CELJE
14. jan.: Njegova oficlelna žena
15. in 16. jan.: KONFETI. Izredno zanimivi lrr veseli konflikti na karnevalski zabavi. Trije najboljši filmski komiki skrbe za zabavo. V glavni’ vlogi: Hans Moser, Leo Slezak, Richard Roma* novsky in drugi.
15. In 16. jan. ob 16 url matineja: ljubezni. Vsi prostori Din 3‘50 in 4*50
Arena krvi l«‘
Naj večje ljudsko zavarovanje
KARI TA S”
VZA JEM NOSI
Maribor
Zgodovinski razvoj socialne zakonodaje
je naslov predavanja odv. Oojmira Jelenca, ki se ho vršilo v sredo, dne 13. jan. t. I. v dvorani Delavske zbornice z začetkom ob 20. uri. Zgodovina socialne zakonodaje je zrcalo zgodovine socialnih bojev. Nihče ni bolj interesiran na poznanju te zgodovine, kakor delavski razred, kajti zgodovina je učitelj človeštva in zlasti delavskemu razredu kažipot za njegovo osvobodilno poslanstvo. Ne samo dolžnost, ampak zapoved je za vsakega sodruga in sodružico, da to predavanje obišče. V prvi vrsti pa je predavanje namenjeno funkcionarjem in zaupnikom našega strokovnega pokreta.
času, ko je on vršil uradno funkcijo obč. predsednika, poneveril zaupani mu denar, izjavljam, da nimam nobenega povoda in razloga očitati g. Erlahu takih stvari ter se mu zahvaljujem, da je odstopil od zasebne tožbe.
Kor. Bela, dne 28. decembra 1936.
Noč Anton.
»Kronika slovenskih mest«. (Četrtinka. Ilustracija. Str. 49—200. Oktober 1936. št. 3. Letnik III. Izhaja 4krat na leto. Din 60. Naroča se: Mestno načelstvo, kulturni odsek, Ljubljana).
MALI OGLASI
NaJI eitatelli kupo-lefo naicenejSe prj nnMta t««nerent*lil
Front Kormonnoi aasl Karl Rasg
Maribor, Gospoik* ulica 3 — moda, galanterija, drobnarija in igrač* vaeh	Naj-
vtfja izbira in najboljši nakup.
FRANC REICHER, MARIBOR
Tržaška c. 18( se priporoča cen}, občinstvu za izdelavo oblek za gospode la dame po naijnižjih dnevnih cenah. Hitra in solidna izdelava. Bogata izbira modnega blaga.
V decembru 1936 so bile izplačane cele zavarovalne vsote po smrti sledečih članov:
GRADIŠNIK ŠTEFKA iz Črete 39, stara 10 let brezplačno zavarovana, ik;er so zavarovani njeni starši);
TRAVIZAN MARIJA, trgovčeva žena, Bršljin 24 (41 let);
KNAFLIČ JURIJ, čevljiar, Maribor, Vrbanova 19;
KLAJNŠEK ANA, posestnica, Trnovec 17 (Ptuj);
EILEC ANTONIJA, vdova ipo mlinarju), Maribor, Slomškov trg;
ŽNIDAR MARIJA, zasebnica, Sip. Pleterje 67;
BELA MARIJA, posestnica, Strmec 2 (Sv. Urban pri Ptuju);
DR. SOMREK JOSIP, profesor bogoslovja, Maribor;
PEČAR FRANČIŠKA, .zasdbnica, Marija Gradec 19 (Laško);
ŠTRUKELJ JOSIP, uslužbenec mestne plinarne, Ljubljana, Šmartinska 8;
BARBEJ JOŽE, rudar (39 let), Loke 216 (Trbovlje);
AŠIČ JOŽE, iposestnik, Stara vas 75 (Vidlem ob Savi);
ZALOKAR FRANČIŠKA, železničarjeva vdova, Ljubljana, Milčinskega 12;
KARNER APOLONIJA, gospodinja, Studenci pri Mariboru;
ŽIBRET FRANČIŠKA, kmetica, Dobroipolje 18 (Planina pri Sevnici);
KOS ANTONIJA, zasebnica, Ljubež 22 (Dole pri Litiji);
LAH MARIJA, posestnica, Kicar 32 (Ptuj);	1	'
GLOBOČNIK MARIJA, zidarjeva žena, Zgor. Brnik 101;
KRAMAR MARIJA, posestnica, Laikova vas 34;
GORENJŠEK ANA, žena tov. delavca, Jesenice;
COJHTER FRANC, viničar, Čreta 12;
ŠULER ANDREJ, ioiv. delavec, Gradec-kolomija 69 (Litija) — Ker je smrtno ponesrečil, je KARITAS izplačala dvojno zavarovalno vsoto;
PEČNIK JERA, zasebnica, Škocjan .pri Turjaku;
KARNIČNIK NEŽA, zasebnica, Št. Bric 42 (Velenje);
SAVIOZZI ALBIN, upokojeni dtelavec, Hrastnik 36 — Ker se smrtno ponesrečil, je KARITAS izplačala dvCjno zavarovalno vsoto;
ROJNIK BLAŽ, zasebnik, Polzela 47;
JUG ALOJZ, krojač, Studenice 23;
SIMONIČ JANEZ, tesar, Rožemgrunt 39;
BUTIN JAKOB, posestnik, Lesno brdo 35 (Vrhnika);
Pl?,EK MARIJA, .posestnica, Župečja vas 27;
JAMŠEK IVANA, učiteljica, Ig pri Ljubljani;
'BERANIČ MARIJA, posestnica, Cirkovce 1 (Pragersko);
ŠMON FRANČIŠKA, posestnica, Sv. Krištof 63;
DREŠA IVANA, tov. delavka, Javornik 90;
TURNŠEK FANI, tov. delavka, Breg 19 (Polzela);
OGRIZEK MARIJA, zasebnica, Cerovec 4;
LANGERHOLC FR ANC, želez, ključavničar, Medvode 9;
7(GONC FRANČIŠKA, zasebnica, Ljubljana, Prisojna ulica 1.
V DECEMBRU 1936 SE JE PRIJAVILO V KARITAS
837 NOVIH ČLANOV!
Pojasnila in navodila dobite brezplačno pri;
KARITAS, MARIBOR, Orožnova ulica Ster.S KARITAS, LJUBLJANA, palača Vzajemne zavarov.
ZolMite oedno In pousodkruh In talim 11 Ilc Me pehnrne g Mom.
Telefon St. 2324
Za konzorcij izdaja in urejuje Viktor Eržen v Mariboru.
- Tiska:
Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru. predstaviteU Josip Ošlak ▼ Mariboru.